Eazne stvari. Jz domacih krajev. Slovensko kat. politično društvo za Teharje in Prožin priredi izveBredni občai zbor v aedeljo, dae 9. aprila 1.1. v vili gosp. Pečaaka ob 4. uri popoldae, h kateremu vabi vee avoje ude društveai odbor. K obČBemu zboru prideta državai poalaaec vitez B e r k 8 ifl deželfli poslanec g. dr. Juro Hraaovec, kjer bosta poročala o političnem položaju. Na daevBrfm redu so razvea tega razai Basveti. Želimo, da se tndi zunanji udi udeleže tega zbora v polflem stevilu. Politično in gospodarsko društvo v Št. Pavlu pri Preboldu je sklenilo enoglaaao aa svojem občflem zboru dae 2. aprila sledečo reaolncijo : PolitiČno" in gospodarsko druitvo v Št Pavlu izjavlja, da stoji neomajeao ua stališču, da ima slov. nem. gimnazija oatati v Celju ifl pozivlja poslaace, Baj delujejo aa to, da slovensko - nemška gimnazija ostaae v Celju. Iz šole. Za začaaaega učitelja v Piaecah je imeBOvaB g. Fraa B r a t o š , začasai učitelj v KamBiku aa Kranjskeni. Nastavljeni so kot učitelji ozironia učiteljice nasledaji gospodje ia goapodičae: aa ljudski soli v Karčovifli tamosBji začasai učitelj Rudolf K a n k o v aky, aa ljudaki šoli v Slovenski Biatrici Emil Vraič, začasai učitelj pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, Ba ljudski goli v Etmialu 8talna učiteljica v Čadramu AnaZupaBČič, Ba ljudaki aoli v Dobovi tamosBJa začasDa učiučiteljica Marija Viadišer, aa ljudski soli v Tepifli učiteljska supleatiflja v Prihovi Marija P a v 1 i č, Ba ljudski aoli pri Sv. AatoBU v Sloveaskih goricab tamošnja začasaa učiteljica Josipifla DrstveBŠek, aa ljudski šoli v Dobju tamoŠBJa začaana učiteljica Ana Biteac ifl aa ljudski šob' v Olimju tamošnja začaana učiteljica Etnilija Krea. Slnžbo sta menjali učiteljici ročaih del Emilija K r a b j c v Šoštanju m Gabrijela Gabrovec v Makolah. Dvorazredna ljudaka šolavŠt. Petru v S. d. ae razširi v trirazredaico. Iz sodaijske službe. Prestavljefli ao gg.: sodfli pristav dr. Aut. R o j i c iz ŠevBice v Celje, dr. Fraae Hradecky iz Celja v Celovec. Imenovaai so: za deželBoaodflega svetnika ia predaednika okrajne sodnije na avojih dosedanjih mestih gg.: Jožef Sitar v Brežicah in dr. Ivaa Presker v Ormožu; za okrajaega aodaika v Rogatcu g. sodai priBtav dr. Fraac C a n g e r v Koajicah; za aodflega pristava v Sevaici g. dr. Jožef Osv a t i t a c h , aakultant v Mariboru. Za častnega člana je izvolilo teharako politično druatvo g. Joaipa Štora. Mariborske novice. Občiaaki avetovalec Wolfram je odložil to mesto. Noče se več jeziti v občiaakih sejah, ampak hoče samo milo prodajati. — Pred gostilao ,Čardau v Tegetthoffovi ulici 80 Bapadli rekruti hrvaake delavce. Železniaki čuvej Č o k a a jih je hotel pomiriti, toda je moral sam bežati. Na tirn blizu prehoda je stal etrojevodja 8 strojem, katerega je moral zapuatiti, ker je začelo tudi aa ajega deževati kameaje. Železniski uslužbenci so ae komaj ubranili fantov, dokler ni prisla policija, kateri ee je posrečilo prijeti enega razgrajača, AatoBa H r i b e r iz Leiteršperga. — V izuatju Tegetthoffove ulice aa Grajski trg, kjer je ulica komaj tri metre siroka, je povozil v nedeljo, dae 2. t. m. popoldne neki fijaker Antoaijo P e t o a i k. Ceravno je ulica tam tako ozka, da ni čuda, če ae ae pripeti pogosteje kaka aeareča, vendar ae meatfli svet dozdaj še aič ai brigal za to. — Nagle amrti je umrl v soboto zjutraj, dae 1. t. m., Bemiki aotar dr. Reidiager. Ulila se mn je kri. V Bedeljo popoldae je bil pogreb, katerega se je udeležilo mBogo odližaega in še več radovednega občinstva. — Na Duaaju se je ustrelil v petek, dae 31. m. m., državai poslanec mesta Maribora ia Ptuja, odvetaik dr, Ed. Wolffhardt. Samomora je kriva aeka bolezea. Mož je bil hnd aaaprotaik Slovencev ia je zelo veliko pripomogel k ponemčevanjn aaših aol. Bil je tajaik nemškega šulfereina. Njegovo truplo ae prepeljali v Maribor, kjer je bil pogreb v torek, dae 4. t. m. Od SOdnije. Bne 21. dec. 1 1. sta pripeljala Štefaa S o r a a k ia Jernej P i a e k iz Spodaje Polakave aeao k mariborakemu vojaskemu oskrbovalisčn. Pišek je akočil aa voz in vrgel žrd raz voza. Pri tem je po aeareči zadel z žrdjo Sorsaka na glavo tako hudo, da je isti čez aekaj dni nmrl. Piaek je bil obaojeB Ba 14 dai zapora. — PoaeatBiaki sia Fraac Rajšp iz Ločiča pri Ptuja je bil obsojea aa deset tedaov težke ječe, ker je z Božem zabodel Koarada B e 1 e c ia ga smrtBOBevarao raail ia ker je z Božem razrezal Mariji T o p 1 a k obleko. — V ormoskem okraju sta kradla perutniBO 19 letaa Anton Hojflik iz Ključarovc in Jaaez Drobb i k iz Š t. T o m a ž a. Dobila ata V8aki 6 tedaov težke ječe. — Oaemnajat mesecev težke ječe je dobil Ivan Matolek, doma na Ograkem, ker je kradel v Ljutomeru. Umrla je v Rogaaki Slatini gospa Neža Madile v 76. letu. Umrl je 3. t. m. v Št. Jurju ob Pesaici upokojeai Badnčitelj g. Josip D r u z o v i č. Služboval je 42 let. Ker je bil kremeflitega zaačaja, je moral pretrpeti toliko bridkosti, kolikor jih more Bemila usoda aakloniti le učitelju trpiau. Blag mu apomiB! Smrt v Savinji. Pretekli tedea je vtoflil v Savinji aiže M o z i r j a poaestnik Grahot iz Bočne. Prisel je pod aplav ia ae zadušil. Pretep. Miaoli mesec so se stepli faati pri deln v viBOgradu v P r e p o 1 i pri Sv. Marjeti aa Dravskem poljn. Pe8oatBiaki ain Jožef Stnmberger je dobil eno z motiko po prsih. V začetku se ni veliko brigal za bolečiae, dokler se mu ai staaje toliko shujšalo, da bo ga morali prepeljati v mariboreko bolniŠBico, kjer je 28. m. m. umrl. Nesrečno žganje. Dae 28. snšca zvečer so pili v aeki gostilai v Kuseraiku pri Mariboru Alojzij Šrumf, ožeajeB viaičar, in Vrekova faata žgaaje. Ko so ae vračali proti domrt, se je vael med njimi prepir, ki »e je končal 8 tem, da sta brata Vrek zaklala nasprotaika Šrumpfa. Morilca sta že zaprta. Ponesrečil se je v Federal Pa v Ameriki 191etBi Peter Kajzer iz Ribnice na Štajerskem. Padel je pod vozove. Umrl je v bolflici. Tudi pokojaikov oče se je poflesrečil. Odrezali ao mu Bogo. Ogenj. V Hočah pri Mariboru ,je zgorela dae 2. t. m. kolarnica posestaika Kralja, aumi se, da je kedo nalašč zažgal. Samomor. V Št. Petru pri Mariboru se je ustrelil z revolverjem Fraac P o č a r dae 1. t. m. Vzrok samomora jc baje neka pravda, katero je izgubil. — V Ljubljani se je ustrelil poddesetnik pri 7. topničarskem polkn Rudolf 0 c v i r k iz strahu pred kazaijo. Ocvirk je doma iz Spod. Štajerakega. Nasli 80 aa nekem travniku zunaj mesta Gradca dae 2. t. m. po aoči ob 1 uri aeko žeB8ko. Ko so jo prepeljali aa policijo, je tam povedala, da ji je ime Marija Tiraak in da je doma iz VraBakega. V bolBišaico, kamor je doapela 31. m. m. je biso sprejeli, ker Bi imela spričevala od okraJBega zdravnika. Revice, ki se ai spozBala v velikem mestu, se je namilila oblast ter ji tudi pomagala. Št. Ilj v Slov. gor. Kar se je zadajič poročalo o b e m 8 k i šoli, še ai bilo ravno veliko. Laai je a. pr. šolar iz Bemske eole avojemu tovarišu zagaal kamen v oko tako dobro, da je revež moral iti v bolniaaico. Ib prosim vse ti8te, ki ae morebiti gorijo za Bemako solo, pojdite okoli aole v prostib urah, m videli bodete večkrat krvave glave, čuli Be boate lepe besede. Pojdite po cesti, ko vaa srečavajo otroci iz Bemške sole; videli jih bodete oborožeae 8 kamenjem ali s palicami, čuli bodete prekliajaBJe, aikdar pa se ti Bi treba bati, da bi te kateri otrok pozdravil. Moj Bog, ai miali človefc, ko gleda kaj takega, kam pa bomo priali! V Barodaem oziru Bam Bemake šole Bikjer ravao veliko ne škodujejo, ker otroci sloveBskih atarižev O8tanejo vedflo aloveaski, to Bae uči izknžflja ; tem več Bam pa škodnjejo v BravBem oziru. Saj se v nemskih šolah gleda ediflo le aa to, da imajo tam večje stevilo otrok, kakšni pa so otroci, ua to ae aavadao ne gleda. Zato ae pa tndi ni čuditi, da so otroci tako podivjaai. Ib sovražai časopiai potem lahko pisejo, da ao Slovenci divjaki, roparji iB vae drugo, samo ljudje ae. Krive ao tega nemško sole in glovenski stariši sami, ki velikokrat svoje otroke prodajo za kakaao ničvredBe cnnjo iu ne pomislijo, da je boljše, če je otrok zakrpan in lačen, kakor pa da se da v tako mučilflico, kjer se dusevBO ia telesBO ugonobi. Sicer pa ae tudi v aloveBski šoli dobi kruh, kajige ia bolj rerfli aolarji tudi tam dobivajo obleko; v kratkem pa se osunje posebao podporao društvo za revae aolarje, ki bode preakrbelo vse potrebao za otroke siromašnih stariaev. Slovenski stariai, akrbite, da se vasi otroci kaj Baučijo, glejte pa tudi, da ostaaejo posteni, da jim ae bo treba žandarjev in sodflije! Nesreča na cesti. Iz Št. Ilj a v Slov. gor. 8e Bam poroča: V poadeljek, dae 3. t. m. zvečer peljal 8e je aeki gospod iz Zagreba s svojo gospo po državni ceati. V Cirkaici za vozom pridrvita dva kolesarja; edea se zadeae ob koaja. Koflja se splašita ia voz ae prevrže. Oba konja ata ranjena, težko ranjenega kočijaža so prepeljali v mariborsko bolBisaico: goapod in gospa sta na čudovit način oatala Beposkodovana. Sv. Trojica v Slov. gor. Na dražbi ae je prodala Zotterjeva biaa 8 krčmo; kupil jo je Konrad G o 1 o b za 9000 kroa. Radi bolehflosti je prodal avojo želarijo trojiški cestar Ploj, kupil jo je Matija Kuri iz Spodnjih VerjaB. Nadalje se je prodalo ia razkosalo Vogriačevo posestvo v Oaeku. Tudi Martiau 6 i 1 e c u v Spodflji Senarski ao prodali poseatvo. V tekn tega leta bodo ae nekatera posestva na prodaj. V Lahoncih pri Sv. Tomažn je umrl dae 29. marca t. 1. kolar Marko F i 1 i p i 6 , v 70. letu. Rajfli je bil blag mož, vrl Sloveaec ia dober kristjan ter daleč okoli znaa zavoljo svojega rokodelstva, katero je izvraeval nad 50 let. N. v m. p.! Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrla dne 2. t. m. Katarina Zafoaaik, mati g. Blaža Zafosnika, uradnika pri banki BSlaviji", v 81. letu svoje starosti. Blaga žena naj v miru počiva! Gornja Radgona. OkraJBi solaki svet je predlagal deželflemu solekemu avetu, da bi 86 vpeljal aa aolah v Št. Petru ia Ščavnici za poakuaajo šolski peuk aamo dopoldae in sieer od 7. do 12. ure dopoldae, gkozi celi teden, tndi v četrtek. Zato bi bilo popoldan vaak dan prosto. Novacerkev v Halozah. Dae 25. m. m. se je zbralo pri aaa precejŠBJe število zavedaih kmetov, da poalušajo govor o sadjereji. Ib aicer je bil cenj. g. Bele, ki je blagovolil aaao Novocerkev obiskati, da poduči aaše kmete, kako naj ravaajo z drevjem, da jim priflasa iato večji dobiček. Govoril je o vrstah sadja, o rezaBJu, o cepljefljn, o škodljivcih, o škropljeajn, o gBojoBJu itd.; kratkomalo, fljegov poljudeB in jedraat govor je bil vaeatraBski. Ob tej priliki ae ae mu moramo vei eakrat zahvabti za njegovo prijaznost. Hvala ia slava mn! Dolžni smo 86 ie tudi zahvaliti Bašemu g. nadučitelju Kauč i č n, ki deluje za napredek naših kmetov b tem, da ae aaae kmetsko ljudstvo ob različnih prilikab po govorih poduči o sadjaratvn, vinaratvu, čebelaratvn ia živifloreji. Občinske volitve v Soštanju. Valed Bepostavnega delovanja Bemčurake atranke je okrajni glavar Čapek vse volitveBe priprave razveljavil. Podčetrtek in Podsreda sta dva stara trga v sodnem okraju Kozje Ba Spodfljem Štajerskem. Ker Bem aaletel že mnogokrat tudi inteligentne ljudi, kojim ni bilo znano, odkod imeni izvirata in ker aem prepričaB, da bo zgodoviBa, oziroma izvor teh krajevnih imeB maraikoga zaaimala, sem skleBil to priobčiti. Vaaka graačifla je imela ob čaan patrimoaijev, kakor tudi danea aodišča, svoje posebne uradae daeve. Tako ao jih imeli podložfliki iz daaaŠBJega trga Podsreda in iz okolice ob sredah, oai iz Podčetrtka pa v četrtek. Rekali so zategadelj, da spadajo spod aredo" oziroaia npod četrtek". Od nradaih dni je torej kraj dobil avoje ime. Nemško ime za Podčetrtek BWifldiach Lafldsberg" o?.iroma za Pod8redo ^Horberg" pa je vzeto od graačiae, pod katero ao spadali oni z uradnimimi dnevi četrtek ali sreda. Celjske novice. Celjskim Bemskim trgovcem ae že itak slabo godi, tako, da vedao bolj jadikujejo aad politiko avojih vodij, koja jim je odtujila Blovensko ljudatvo ia jih spravila ob sloveB8ke groše. Sedaj so pa apravili lastfliki tiskarae BCelejau, same velikonemake glave, Bovega trgovca v Celje ter mu dali Ba razpolago jako lepe prostore v svoji hiai. Mož se piie Felika Stiebler ia je po svoji reklami aoditi priatea žid. Nemaki trgovci, kateriin bo odjedel še tisto malo kruha, kar ga jim je oatalo, bodo svojim vodjem lahko prav hvaležfli. — Čez zapuščiflo umrlega trgovca Haaeflbicbl seje aapovedal koakurz. — Dne 31. ru. m. je umrla soproga cesarskega avetaika K. TrauB, goapa J. Traun. Okrajni zastop celjski. PoslaBec Žičkar in tovariši su atavili na ministra za BOlraaje zadeve sledečo interpelacijo: Tekom 1. 1904 so se vršile aove volitve za okrajni zastop v Celju, ker je pretekla doba za poprejsnji okrajai zastop. Nameeto pa, da bi se bilo odredilo, da se aovi okrajai zaatop koaštituira, ae je razpuatil prejsnji okrajfli zastop in ao se izročili posli okrajaega zastopa okrajnemu komisarju dr. Lehmannn. Ta začaeni voditelj okrajaih poalov je odataril brez vsakega pravega rzroka Bekatere ceetBe komisarje, izvoljene od atarega okrajflega zaatopa ter BJe nadomestil z Bovimi, ki pripadajo brez izjeme Bemški Barodai Btraaki. Podpisani smatrajo to početje kot popolao Bepostavao, b katerim je politična oblaatnija daleč prekoračila svoje uradae pravice in si dovoljujejo aledečo vprasanje na gospoda ministra za notranje zadeve: 1. Hoče li Njegova ekaelenca naročiti, da se njej predloži nataačno poroČilo o BavedeBi zadevi, posebno: kateri vzroki so bili merodajai, da se je proti jasni postavni določbi zabraailo koBŠtitniranje BOToizvoljeBega okrajaega zastopa, da se je razpnslil atari okrajai zastop, ki mora okrajne poale voditi, dokler se Be sestavi Bovi okrajni zaBtop, ia da so ae okrajai posli izročili vladflemu komisarju? 2. kteri pogtavfli razlogi so aapotili začasaega voditelja okrajaih poslov, da je postene cestae komisarje odstavil in jih aadome8til z aovimi, ki pripadajo izkljnčno nasprotai politični straaki? Židkar in tovarili. Novo postajo na železniei Celje-Velenja 80 otvorili dne 1. aprila med postajama Rečiaka vas na Paki ia Šoštanj. Ime ji je B Paka". Vozni listki ae dobivajo v gortibai g. Jožefa M i h e 1 e c. Dobrnski Križečnik po rodu Sloveaee, po mišljeBJu Nemec, po gtaau mliBar, »e bojda že pogaja s Kotnikom, da bi ma ta na svojem zemljišča preptmtil proator za mlia. Voda ae j e začela obračati aavzgor in kolesa Križevčnikovega mlina so vsa zbegaaa, ker ne vedo, kako bi se vrtela, ali naprej ali nazaj. Sicer pa nam je res vae eao, ali ao njegova kolesa v redu ali ne, aaa akrbi samo nameravana kupčija s Kotnikom. Kolikor Bmo pa poizvedeli, ae bo meada aič. Poaeataik Kotnik je trd mož ia pred veem zahteva bojda Križečnikovo lepo kapo, te pa Križečaik ae da. Ia tako se bo menda rse razbilo. Sedaj še treba samo, da bo na Zlateskem bregn naatala jama ia ^komedja" aa Dobrni je gotova. Dobrnski otročaji imajo zopet boto pesem. Glasi se: Joriek kliie na korajžo: Kdo si upa? J»z sera jaz! Pride mlad galiSki iantek, Že se Jur&ek dere: Aus! Na Dobrai je bilo Bamred preteklo nedeljo skoraj nza crk'ntu samega smeha. Pa menda Bi vredao! ? Vzgledai (? ? ?) ia vsega spoijtovanja (???) vredai vrbaki ,pjebitt so doživeli atraŠBO smolo. Prialo je par galiških fantov in ^nemaki" Vrbljaai so bili oklofdtani, da je bilo veaelje. Klobnki so iskali avoje goapodarje. Plotovi 80 iskali svoje late. Vrbska korajža pa je ležala na cesti stegnjena kakor je dolga in široka. Nam je sicor žal za Vrbljane, gaj bo vendar oni edini, ki ne pnstijo, da bi ae aovražil nemški jezik. Kaj bodo kaj rekli nemaki stariši teh aBemških11 otrok. Sicer jih je pa bilo nekaj navzočih. Menda bo dajali svojim otrokom vzgled za postni ča8. Za slnč&j, da bi Vrbljani hoteli poBlati popravek tem vrstam, svetojemo jim, da ga napravijo tako: 1. Ni res, da smo sprejeli vsak aamo eao klofato. Res je pa, da gmo jih aprejeli ve6. 2. Ni reB, da ao bile klofute aa levo lice močaejše. Res je pa, da so bile vse enako vroče. 3 Ni rea, da smo padli na cesti. Res je pa, da uo nu Galičani pometali v blato. 4. Ni res, da smo sami radi bežali. Res je pa, da so nas podili. 5. Ni res, če kdo pravi, da aismo bili pijaai. Res je pa, da nikdo ne more reči, da smo bili trezni. Jurček in kompanija! Ali hočete ae več? Živinska 8ol. Finančno miaiaterstro je zaižalo cene živinske soli stisnjenim liznim kamnom. Pri 100 klg. se je znižala cena od 8 kroa aa 7 kroa, torej za 1 kroao. Obdarovanje kmečkih poslov. Stajerski deželni odbor BazBaaja v nekem razglaau z dae 20. febr. t. 1., da »e bodo razdelila sledeča darila na tiste blapce in dekle, ki že dolgo slažijo pri enem in istem gospodarju ifl sicer: 100 daril po 50 K za tirte, ki že alužijo Bajmanj 15 let, 100 daril po 20 K za tistc, ki že alnžijo najmanj 5 let pošteno pri iati hiši in še fliao prekoračili 30. leta, pet rent za starost po 200 K na leto tistim kmečkim poslom, ki bo že prekoračili 60. leto in go najmanj 30 let poiteao slnžili pri iBtem gospodarja nepreuehoma. Razvea tega dobijo darila tisti, ki še niao prekoračili 50. oziroma 30. leto in dosežejo zgorej navedena slnžbena leta k »icor rentno hranilne vloge po 20 oziroma 10 K, kakor tudi ča8tne diplome. Prošnje se maj vložyo pri dotičnem občinakem uradu. Kako in do kedaj se še zamenjavajo že iz prometa izkJjučeai bankovei avstrijske veljave. Stari papiraati deaar po 5 ifl 50 goldinarjev zameBJava ee šo do 31. avgusta 1907, po 10 goldiaarjev do 31. avgusta 1909 ia po 100 goldiaarjev do 31. oktobra 1910. — Ako ima še kdo tak deaar shranjen ali fie ga slučajflo kot založenega ie v kaki knjigi ali skriuji aajdo, naj ga poalje filijalki c. kr. avstro-ogrske banke t Ljnbljano ali pa neposredno c. kr. avstroograki banki aa Dnnaj s pismeno in po 1 K kolekovaBO protšnjo tor prilofei z Baalovora napisan in z zaamkami za 35 v. frankiraa zavitek (kuvert). Prosflja aaj 86 glasi približno takole: Sl. filijalka c. ia kr. avstroogrske baflke t Ljub^ani. Podpisarii prosi, da mi bI. filijalka izvoli meajati . . . komadov bankovcev po . . . gld. avrtrijske Teljave ifl mi poglati zamenjeai bankovec v priloienem fraakovaiem zavitku priporočeno po pošti. Slovenski romar v Rimu umrL Dae Ž. t. m. je umrl v Rimu eden najveljavaejiih, najznačajnejmh jareaiagkih kmetov Jožef P o laačič. Z dunajskim romarskim vlakom podal se je 22. marcija zdrav in frrot v večno meato, minnlo nedeljo pa nameato, «a bi te podal zopet v domači kraj, moral je Bastopiti od kapi zadet drugo pot — pot v vedBOgt. Bil je pokojaik edea aajboljših rjasih rodoljnbov; bil je že ved let odboniik jareningke občine, nd krajnega šolgkega sveta, zvest odbornik naše potojHuic« ia kmetijgke zadrnge. Počivaj, blagi prijatelj, rairio v tuji zemlji dalec" proč od svoje gloveruske doaovino, katero ai tako prigrCBO ljubil! Društvena poročila. Veliko narodno veselico brjtta priredib" moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila ia Metoda v Mariboru v Narodnem dona, dne 2. jnlija t. 1. ter prosita slavna družtv* t okolici, da na ta dan ne prirejajo mikakih vetelic, da Be lahko vsa druatva udoleiijo te narodne Teselice. Bralno in pevsko društvo Haribor namerava prirediti v maju aa vrtu BNarodB6ga dooia" Teselico ¦ petjem in tamburanj«m. Zato »edaj vabi vge p. a. dame ia gospode, pevke in pevce, tamborasinje ia tambaraie, k todelovanju. Za Dijaško kuhinjo r Ptuji »o darovali v prrein četrtletju: deželni sbor stajenki 600 K, Ptnjgka potojilnica 300 E, unirli M. Slekovec volilo 100 K, pogojibuca t Brežicah 10 K, pogojilflica v Framu 20 K, igraTci s kartami 7 E, Zacherl 1 K, gotpa Nma IvaBČič 2 K, ABtoB Boži6 1 K, Aat Kolarič 10 K (za drngo polovico), Zelenik 10 K, Mart. Sket 3 K, Val. KropiTsek 5 K, dr. BrameB 6 K, CileBsek 6 K, Havelka 3 K, Hojo 3 K, Koml.jaBec 6 K, Eopič 3 K, LoBčarec 1 K, Lorber 3 K, Pifltarič 3 K, o. SeUnšek 3 K, dr. Stnhec 3 K, Toplak 3 K, o. Žirovaik 3 E, Skubala 2 K; povodom srcrti prof. Ferd. Majcenn. Bamesto venea: Ptujsk* čitalniea 20 E, Marko Čmko, župnik 10 K in Ksaver Mesko, žnpnik 4 E, za kar izreka odbor najtoplejao zahvalo. Vitaaje. Na MarijiB prazaik 25. m. m. je priredilo tukajšaje BBrahio drnltvo" deklamacijo s petjem. Dve deklici iz Marijino družbe ata pred lepo ozaljganim MaryiBim kipom žirahno in vneto prednašali pesniaki drogovor: ,Samo8tanaka lilija" iz jDom ia Sveta" 1902. Četudi sta aastopib" prvikrat, gta gvojo nalogo igvršili v obdo zadoToljBOBt iu pohvalo. Pred deklamacijo m ob koflcn je vrli pevaki zbor Iepo pel Marijifle pesmi. Posebno se je Teličastno razlegala za ta dan najprikladnejša ,Moja dnaa poveličnj Gogpoda" iz BLjudske pesmarice1'. Obšinia soba je bila Batlačeao polna, tndi t reži ia pri odprtih oknih je bilo nmogo poelušalcev. Eer je bilo lepo in vzpodbudljivo, ob koacu Ijudje Biao mogli verjeti, da je že koBčaao. Ostane nam vsem gotovo dolgo v prijetaem spominn. Društvo avtonomnih nradnikov. Leta 1901 ae je ustaBovilo t Žalcu pri Celju BDrultvo avtoBomBih uradflikov ia ualužbeacev za sloreaske pokrajine", to je za Štajersko, Eranjgko, Eoroako, Istrijo ia Primorako. Druitvo je izdalo brosnro. v kateri 80 označene zahtove avtonomnih uradnikov, in ae vabijo vai ndj«, iste od načelstva v Veleaji zahtevati. Da pa se tndi oaebao Bpozaamo in ustmeno razpravljamo o nasih zahtevah in težBjah, bodemo priredili prej ko prej shod vseh aTtonomnih uradaikov. Upamo, da ae bodete iz lastae koriati, kakor tudi prešinjeni od gtanovake zavesti ia nvaževajoč gealo: 9V združeMJu je moč" z Tegeljem odzvali vabilu k priitopu. Načelatvo. Cerkvene stvari. Duhovske vesti. Za žnpnika v Manji t Pnačavi je imeflovan č. g. Gaspar Zrako, doaedaj župnik v Stopercab. — Prestavljena ¦ta čč. gg. kaplana: Gregor Potokar iz Šl. Jurija ob jnžni žel. v 6t. Jaaž na Dr. polju ia Ivaa Jelšnik iz Rajhenbarga v Št. Jurij ob južfli žel. — V zač&gai pokoj je gtopil č. g. Franc Gosak, kaplan pri Sv. Janžn na Dr. pol^n. Mili darovi za družbo vednega žešeenja: GotovTje 20 E, Sv. Benedikt v Slov. gor. 20 E, Galicija 40 E, Prevorje 22 E, Polsela 30 E, Sv. Eimigimda aa Poh. 10 E 11 v, Loče 50 E, Soldava 18 E 24 t, Vuzeniea Ž2 E 84 v, Sv. Martia pri Slov. Gradcn 17 E 80 v,* JarefliBa 100 E, gv. Alojzij v Mar. 17 E 24 v, Sv. Pavel pri Preboldn 80 E. Gospodarske stvari. Sadje- in vinorejsko društvo za šoštaajski okraj s sedežem v St. Ilju pri Velenju vabi vga svoje člaae, Baj pridejo po sadno drevje, oziroma po cepiče sledečih jabolčnih vrat: ananas, kanada, sevaiaka vosčenka, ikarlatka, beli zimaki in letni kalvil, kroaaata-, kaselaka-, harbertova- in zlata reneta, viaača, riptoaov- m loBdonaki-pepiflek, reaski bob, železaice, mašance, cesarjevič, kardiaal ia od hrušk: BlumeBbahova-, LeseaobarveBa-, Dielova-, Dehantova masleaka in dobra Lojzika, koroskain knavsova mosnica. Ako se ne zglasi dovolj člaaov, razdelili se bodo eepiči drugim proŠBJikom, koji naj vpošljejo aaprej zBamko za poštnino. Kdorimastareletnike BSlovenskega Gospodarja% aaj jih blagovoli poslati BZgodoviflgkema drnštvTi", ki želi ugtaBOTiti knjižBico, v katerem bi bile zbrane vse na Štajertkem v aloTeaakem jeziku iziifle tiskovine. Nek goapod je že pokloail druatvu vae letaike T,Slov. Gogpodarja", toda mBogi lotfliki go pomanjkljivi. 06 ima kdo na razpolago pogamezne številke ali cele letnike, naj jih blagovoli poslati, da se gpopobii cela zbirka. MaBjkajo 1. 1867: št. 1, 2, 4, 5, 6, 19, 35. L. 1868 : št. 1, 2, 19, 43, 47, 48, 49, 60, 51, 52. L. 1869: št. 4, 9, 11, 12, 27, 28, 29, 49. L. 1870: št 23, 49. L. 1871: ft.fll. 5, 7 do 32, 35, 38, 39, 43, 44, 46 47, 49, 50, 51. L. 1872: st. 1 do 16, 18 do 23, 32, 35, 36, 37, 47, 50, 51. L. 1873: št. 52. L. 1874: st. 1, 8, 9, 27, 33, 38, 42, 47. L. 1875: št. 51, 52. L. 1876: št. 10, 23, 24, 27, 29. 44, 46. L. 1877: at. 34, 51. L.1878: št. 2, 8, 50. L. 1879: št. 7. L. 1881: 1, 41, 47. L. 1884: st. 38. L. 1887; st. 42. L. 1890: št. 42. L. 1891: 8t. 30, 33, 34. L. 1892: it 10, 39. 40. L. 1893: st. 44, 47. L. 1894: št. 21, 27. L. 1896: št. 42. — Po zahtevi se poslane etevilke, oziroma poštni JBtroski plaČajo. Naalov :ZgodoviB8kodrustvov Mariborn.