PRIMORSKI DNEVNIK )• začel Uhajati v Tralu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnoien na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 ee je tiskal v tlakami «Doberdob» v Govcu pd Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. meje 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini «Iskani partizanski DNEVNIK v zasulnjenl Evropi
primorski
A	dnevni!
i> *• O ~C‘
Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XL št. 93 (11.816)
Trst, četrtek, 19. aprila 1984
V komisiji' za ustavna vprašanja
Odložena razprava o globalnem zakonu
Če ne bo vlada vztrajala pri vprašanju zaupnice
Komunistična opozicija odloku tokrat najbrž nekoliko milejša
Tudi iz vrst CGIL nekaj spravljivih znamenj
RIM — Po odobritvi spremenjenega odloka o draginjski dokladi sta se danes sestali, seveda na ločenih sestankih, vodstvi KD in KPI. Vodstvo krščanske demokracije je ob koncu razprave soglasno odobrilo Forla-nijev predlog o protiinflacijskem o-, dloku: edini pomisleki so prihajali iz yrst pripadnikov struje forze nuove in Fanfanijevih pristašev glede zadržanja stranke v vsej zadevi. Kako se je obnašala krščanska demokracija v razpravi o zakonskem odloku o draginjski razpravi je poročal tajnik De Mita in dejal, da si je stranka prizadevala za odobritev takega ukrepa, ki bi pomenil pomemben prispevek k učinkoviti borbi proti inflaciji, istočasno pa naj bi odlok utrdil vladno večino in okrepil konstruktivne odnose s sindikalnimi organizacijami. Pri tem je tajnik KD podčrtal enotnost in učinkovitost, s katero so nastopili vodilni organi stranke, parlamentarne skupine ter podpredsednik vlade. Dejstvo, da KD ni nikoli skušala izstopati, kar potrjuje njeno solidarnost v večini in v vladi, solidarnost, ki ni le občasna, temveč strateška.
Komunistično vodstvo je s svoje strani odobrilo dokument glede novega vladnega odloka, v katerem je rečeno, da je poskus, da bi prizadeli svobodo pogajanja in avtonomijo sin-
dikata, ali bolj splošno, da bi z avtoritarnimi dejanji in s posiljevanjem inštitucij skušali uveljaviti neko politično Unijo, klavrno propadel. Množično gibanje, ki se je obUkovalo v teh mesecih boja skupaj s KPI in levičarsko opozicijo je bilo usodno za prvi vladni odlok o draginjski dokladi. Ostaja izredno hudo dejstvo, da je vlada spet hotela poseči s svojim odlokom v sindikalni sporazum, ki je še vedno v veljavi, ne da bi upoštevala mnenja najbolj prizadetih in najbolj reprezentativnih organiza cij. To je nesprejemljivo in bo spet povzročilo odločno opozicijo v parlamentu in v vsej državi. Odpira se novo obdobje poUtičnega in družbenega boja, ko bo KPI nastopila ob zavesti, da uživa zaupanje velikih množic.
Vladna večina je izbrala strategijo čelnega spopada, ki pa je ni okrepil, temveč je podčrtal razkole v njeni notranjosti ter različno občutljivost posameznih strank v odnosu do opozicije in do sindikalnega gibanja.
Iz dokumenta, ki ga je odobrilo komunistično vodstvo, se da razbrati, da komunisti > ne bodo zavlačevali razprave, če vlada ne bo postavila vprašanja zaupnice in če bo mogoče predlagati popravke ter o njih razpravljati.
Gre zabeležiti tudi nekatera sprav-
ljiva znamenja, ki prihajajo iz vrst CGIL. Tako na primer kaže, da večina v CGIL ne bo prevzela odgovornosti za nekatere spontane manifestacije, do katerih je prišlo v severni ItaUji.
U RIM — V teh dneh se mudi na šolskem izletu v Rimu večja skupina dijakov slovenske gimnazije v Celovcu. Včeraj so se v Vatikanu udeležili splošne papeževe avdijence. Papež Janez Pavel IL, je slovenske dijake pozdravil v slovenščini ter jim zaželel, da bi bil njihov študij stvarna priprava za življenje.
Seznam predmetov za letošnje mature
NA 5. STRANI
BOJAN BREZIGAR
RIM — Razpravo o osnutkih zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji so ponovno odložili. Tudi tokrat je bila odložitev tehničnega značaja, ker se včeraj, zaradi glasovanja v skupščini, ni sestala nobena komisija in so torej odpovedali tudi sejo komisije za ustavna vprašanja.
Ker se je ta komisija sestala tudi predsinočnjim, je tedaj predsednik sen. Bonifacio predlagal, da bi začeli z razpravo in predal besedo poročevalcu, socialističnemu senatorju Garibaldiju. Slednji je — kot izhaja iz uradnega zapisnika seje — pojasnil, da nikakor ne namerava zavlačevati z razpravo in da se zaveda, da je že leta potrebna zakonska ureditev tega vprašanja, prosil pa je za kratko odložitev, da si priskrbi dokumentacijo o razpravi o tem vprašanju v prejšnji zakonodajni dobi.
Sen. Gerbčeva je opozorila, da bi se začetek razprave, kolikor se pač ne bi začela takoj lahko zavlekel do evropskih volitev, glede na dejstvo, da bodo medtem velikonočne počitnice in kongresi nekaterih strank ter bo morala komisija obravnavati tudi druga vprašanja, zato je dejala, da je treba z razpravo začeti takoj.
Predsednik Bonifacio (KD) je dejal, da je primemo, da pride takoj
do poročila, pa čeprav samo preliminarnega, da se tudi navzven pokaže volja, da se vprašanje čimprej reši.
To je torej zapisnik torkove seje. Senatorka Jelka Gerbec nam je v pogovoru izrazila veliko zaskrbljenost zaradi te odložitve, tudi zato ker gre za zgodovino, ki se stalno ponavlja saj se je isto dogajalo že v prejšnji zakonodajni dobi. Sedaj bodo počitnice, nato kongresi in nato evropske volitve ter je torej malo verjetno, da bi razprava v tem času stekla.
Senator Garibaldi pa nam je zagotovil, da nima nikakršnih pridržkov, ampak da v torek še ni dokončal poročila, kar je nameraval narediti v večernih urah, tako da bi bil za včerajšnjo sejo pripravljen. Predsednik Bonifacio ga je prehitel in tako ni mogel narediti drugega kot prositi za kratko odložitev. Izrazil je tudi mnenje ,da je vzdušje naklonjeno zaščitnemu zakonu in da torej v komisiji ne bi smelo biti nepremostljivih o-vir. Končno je še dejal, da je pripravljen čimprej, po možnosti na prvi seji komisije, podati svoje poročilo.
Seveda ni znano, kdaj bo vprašanje globalne zaščite ponovno na dnevnem redu komisije. Vsekakor pa so v tajništvu komisije, kjer so sicer poudarili, da dnevni red še ni bil dokončno sestavljen, izrazili mnenje, da bo do te razprave prišlo verjetno šele po 15. maju to je po koncu socialističnega kongresa.
Globoka kriza v odnosih znotraj francoske levice
PARIZ — Predsednik francoske vlade Pierre Mauroy je včeraj dobil dovoljenje, da postavi zahtevo po glasovanju o zaupnici ob koncu jutrišnje razprave o splošni politiki francoske vlade, ki se bo začela danes ob 16. ari. Sporočilo so objavili le nekaj ur pred tiskovno konferenco tajnika francoskih. komunistov Marchaisa, ki pa se ni hotel izreči o smernicah, ki ]ih bo njegova stranka zagovarjala. Najprej bomo poslušali izvajanja predsed-nika vlade, nato bomo odločali.	.
Vse bo torej odvisno od Mauroyevih izjav: če bo predsednik vlade zahteval zaupnico o dosedanji dejavnosti levičarske vlade, bodo komunisti lahko mirno glasovali za zaupnico, če pa bo predsednik vlade vztrajal pri dnalizi industrijske politike, ki je osrednji kamen spotike med komunisti in socialisti, pa bo zelo težko, da bi komunistična partija glasovala za vlado.
O proslavi dneva mladosti
.. BEOGRAD — Zvezni odbor za proslavo dneva mladosti je na včerajš-seji sprejel scenarij aak)'jučne prireditve, ki bo 25. maja na stadionu v Beogradu. Osnovna ideja prireditve, na kateri naj bi sodelovalo okoh DOW juladih, izvira iz stare zagonske pesmi in se po njej tudi imenuje : Pomlad, kako si mi zelena.	. .
O zaključni prireditvi ob dnevu mladosti kaj več kasneje. Za zdaj je jasno predvsem to, da v njej ne bo »zloglasnih« čokoladnih bonbonov in drugih neokusnosti, ki so vznemirile javnost ter da bo stala okni 33 milijonov dinarjev, torej 11 odstotkov več kot lani. (dd)
Libija obkolila britansko veleposlaništvo v Tripoliju
Nevarni zapleti zaradi incidenta pred libijsko ambasado v Londonu
LONDON — Medtem ko ni bistvenih premikov pred libijskim veleposlaništvom v Londonu, ki ga še vedno obkoljujejo policisti in pripadniki protiterorističnih oddelkov, postaja vedno bolj jasno, da lahko zaplet rešijo le diplomatske pobude.
Libija je namreč prav tako obkolila britansko veleposlaništvo v Tripoliju in aretirala tri britanske državljane.
Diplomatske pobude pa so skrajno zapletene, saj londonske oblasti sploh ne vedo, kdo je odgovoren v libijskem veleposlaništvu. Vodstvo am basade je namreč novembra lani prevzela skupina Gadafijevih »revolucionarnih odborov«, britansko zunanje ministrstvo pa je v preteklosti zaman zahtevalo pojasnil. Policija zaradi ekstrateritorialnosti ne more vdreti v veleposlaništvo, da bi izsledila krivca za torkov incident,
Vlada Thatcherjeve je torej v pre-
.v*: ' '	■ ■ <' V-

cejšnji zagati. Javno mnenje odločno zahteva najstrožje ukrepe, izsleditev krivcev in konec libijskega obračunavanja s svojimi političnimi nasprotniki. Vsega tega pa si vlada ne more privoščiti. V najboljšem primeru bo lahko dosegla izgon libijskih diplomatov, a ker skoraj ga
tovo pripadniki »revolucionarnega odbora« ne uživajo diplomatske imunitete, se bo vsa zadeva še naknadno zapletla.
Libija pa je medtem protestirala pri OZN in zahteva konec obleganja svojega veleposlaništva v Londo-
SSk o gospodarski krizi na Tržaškem
Tržaško pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti je včeraj v Časnikarskem krožku predstavilo lasten dokument s predlogi za premostitev gospodarske krize v naši pokrajini. Stranka ugotavlja, da so načrti o »velikem Trstu« za zdajšnjo generatilo neizvedljivi :	Trst in ozemlje
okrog njega je treba prikrojiti hipotezi skupnosti, ki je ne smejo pogojevati fantastične utopije, smešne gigantoinanije in špekulacije pod ma sko radodarnosti, kakor sta načrta 0 termoelektrarni na premog in premogovnem terminalu. Slovenska skupnost vidi izhod iz krize v dolgoročnem načrtovanju, ki naj s tehnološkimi inovacijami in usklajevanjem Pobud omogoči razmah zlasti štirih tradicionalnih stebrov krajevnega gospodarstva, to je luke, industrije in terciarnih' ter kvatemarnih dejavno-sti, pa tudi obrtništva in kmetijstva.
NA 4. STRANI
Transnacionalna družba Electrolux kupuje pordenonski obrat Zanussi?
TRST — Predsednik deželnega odbora Oomelli in odbornik za industrijo Francescutto_ sta v izjavi na časopisne vesti o prodaji Zanussi ja s vedski transnaedo-nalni družbi Electrolux včeraj napovedala ustrezne korake pri upravi obrata in pri ministrstvu za industrijo. Po njunih besedah vprašanje ne zadeva samo deželo Furlanijo Julijsko krajino temveč predvsem vlado in v prvi vrsti ministra za industrijo Altissima. Oba sta tudi potrdila vse deželne obveznosti, ki jih predvideva zakon o sanaciji obrata Zanussi.
Vest da je družina Zanussi prodala večinsko glavnico družbi Electrolux, ali pa da bo to storila v kratkem, je sprožila pravo verižno reakcijo obsodb v sindikalnih in političnih krogih. Vsedržavna tajništva CGIL, CISL, UIL in kovinarjev so zahtevala pojasnila pri predsedniku vlade Craxiju in pri ministru za industrijo. Z ministrom za industrijo Altissimom pa so se že včeraj sestali podtajnik za zunanje zadeve Mano Floret, de-mokrščanski senator Bruno Giust in republikanski poslanec Carlo Di Re. Minister je pristal na srečanje vseh parlamentarcev iz dežele FJK, na katerem bi razpravljali o vprašanju Zanussi ja.
Povsem razumljivo pa je vest najhuje prizadela prav sindikate, ki so v načrtu restrukturizaedje obrata sprejeli marsikatero žrtev. Odgovorni za koordinacijo v sindikatu kovinarjev Fausto Tortora je včeraj med drugim poudaril, da bodo poklicali vlado na odgovornost, če so služili vsi napori od rekapitalizacije s pomočjo dežele FJK do zaposlitvenih žrtev samo kot sredstvo za prodajo Zanussija tujcem. Sindikat ni navsezadnje nikoli nasprotoval sodelovanju s tujimi partnerji, a eno je sodelovanje, nekaj povsem drugega pa je prodaja neki transnacionalni družbi.
S tem v zvezi je deželni tajnik CGIL Padovan zahteval naj dežela vinkulira svojih 75 milijard lir pri sanaciji Zanussija, saj bi bilo nepojmljivo, da bi javni denar prešel v blagajne neke transnacionalne družbe.
Zadeva Zanussi bo torej v prihodnjih dneh dvigovala ogromno prahu tako v deželnih kot v vsedržavnih pa Uličnih in gospodarskih krogih. Medtem pa so včeraj tako pri Zanussiju kot pri Electroluxu modro molčali in niso hoteli komentirati vesti o domnevni prodaji ali o domnevnih pogajanjih.
NOGOMET
OLIMPIJSKE IGRE
Jugoslavija
kvalificirana
Remi Italijanov
EP UNDER 21
Poraz Italije v Angliji
KOŠARKA
Gedeco poražen
NA 10. STRANI
Neutemeljene govorice o ukinitvi depozita
BEOGRAD — Pred dnevi je delegatsko vprašanje makedonskega delegata o možnostih u-vedbe maloobmejnih prepustnic tudi za prebivalce obmejnih makedonskih mest sprožilo precej živahno razpravo. Ob tej priložnosti je nekdo od razpravljavcev celo izjavil, češ da je od predstavnika zveznega izvršnega sveta slišal, kako naj bi depozit do 1. julija letos nasploh ukinili.
Takšne razprave (govorice) so včeraj izzvale zveznega sekretarja za finance Vlada Klemenčiča, ki je na seji zveznega zbora skupščine izjavil, da v zveznem svetu nihče ne razmišlja o kakršnikoli ukinitvi uredbe. Tisto, kar naj bi predstavnik ZIS povedal na seji odbora za zunanjo politiko (in so nekateri napač no razumeli), je bilo predvsem obvestilo, da bo zvezna vlada pripravila poročilo o učinkih depozita.
Dokler poročila ne bodo preučili in dokler se ZIS ne bo opredelil, bi bila preuranjena kakršnakoli razlaga tega sklepa. Po vsestranski obravnavi učinkov oziroma posledic depozita bo ZIS sprejel svoj sklep in o tem obvestil skupščino SFRJ, je dejal Klemenčič, (dd)
Na razorožitveni konferenci Združenih narodov
V Ženevi novi predlogi Busha za uničenje kemičnega orožja
ŽENEVA — Podpredsednik Združenih držav George Bush je včeraj na razorožitveni konferenci Združenih narodov v Ženevi dal nove predloge za sklenitev mednarodne pogodbe, s katero bi uničili vsa kemična orožja, poleg tega pa uvedli tudi učinkovito nadzorstvo nad tem orožjem. Poleg tega je povabil Sovjetsko zvezo naj se vrne na pogajanja z ZDA o zmanjšanju jedrske oborožitve. Poudaril je, da ni dovolj le zaviranje proizvodnje te oborožitve, ampak je treba doseči njeno zmanjšanje in na koncu tudi izločitev atomskega orožja.
Kar se tiče kemičnega orožja je Bush dejal, da bi morali sprejeti mednarodno pogodbo, ki bi prepovedala posedovanje, proizvodnjo, nakup, hranjenje in prevoz te vrste oborožitve. Treba pa je premostiti tudi najhujše težave na tem področju, zaradi katerih že v preteklosti niso dosegli nobenega napredka, t.j. pri nadzoru nad tem orožjem. Zato je dal predlog »brez precedensa« in ga označil za »open invitation« vsem državam. ZDA bi se pri tem pridružile katerikoli državi, ki bi bila pripravljena (veljavno za obe strani) se podvreči mednarodnemu nadzorstvu vseh svojih vojaških naprav. Potem ko je navedel podatke o vesteh v zvezi z uporabo plinskega orožja na raznih
straneh sveta, je menil, da bi lahko predstavljal ameriški predlog velik doprinos k reševanju te problematike.
Po Bushevih besedah bi le tak nadzor ustvaril ozračje zaupanje med državami in prepričanje, da je kemično orožje res uničeno in enako tudi naprave za njegovo izdelovanje.
Takoj zatem pa je spet pozval Sovjetsko zvezo, naj se vme za pogajalsko mizo o jedrskem orožju, katero je zapustila pred petimi meseci. Pri tem je poudaril, da NATO za vsako jedrsko konico, ki jo namesti v Evropi v okviru operacije 572 pershin-gov 2 in cruisejev, odvzame pet dni-gih jedrskih orožij; doslej so Američani že odpeljali 1.000 jedrskih nabojev, v kratkem pa jih bodo še 1.400.
Za ameriškim podpredsednikom je spregovoril sovjetski predstavnik Viktor Israeljan. Iz njegovih izjav ni bilo čutiti nasprotovanja novim ameriškim predlogom. V bistvu pa je le obnovil sovjetske obtožbe na rovaš ZDA, da »minirajo zaupanje in skušajo izsiliti vojaško nrednost pred SZ«. Terjal je od Reaganove administracije »dejanja in ne notranjo propagando« in pa dialog na osnovi e-nakosti, varnosti, zaupanja in sodelovanja.
Tajsko-vietnamska napetost
BANGKOK — Vietnamska ofenziva proti borcem Demokratične Kampučije do skrajnosti zaostruje položaj na tajsko-kampučijski meji. Incidenti se vrstijo drug za drugim. Okupacijske sile zasledujejo namreč kampučijske borce tudi preko meje, kar seveda sproži takojšnjo reakcijo tajske vojske. Hanoi se dobro zaveda, da mu lahko le popolno uničenje pristašev treh komponent kampučijske osvobodilne fronte zagotovi trajnejšo zmago, saj se bodo tudi sedanji vojaški uspehi takoj izničili, ko bo ponovno nastopilo monsunsko obdobje.
Na sliki (telefoto AP): oklepniki tajske vojske ob meji s Kampučijo.
Kefrenovo maščevanje
Egiptovski izvedenci bodo skušali ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja v Ke-frenovi piramidi, kjer se je kakih 15 turistov pritožilo, da iz faraonove smrtne komore uhaja smrdljiv in strupen plin. Naj gre za posmrtno maščevanje egipčanskega faraona?	(Telefoto AP)
San Juan spet v rokah sandinistov Delegacija CGIL pojde v Managuo
MANAGUA — Glasnik obrambnega ministrstva kap. Sanchez je uradno sporočil, da je vladnim enotam uspelo v noči od torka na sredo ponovno osvojiti pristanišče San Juan del Norie, ki je bilo od pretekle nedelje pod popolnim nadzorstvom gverilcev »Demokratične revolucionarne zveze« E-dena Pastora. V mesto so vkorakale
po daljšem bombardiranju devetih sandinističnih vojnih ladij. O proti-sandinistih je Sanchez dejal, da so se umaknili na krovu petih motornih čolnov, od katerih pa da so dva potopili. Usoda »kapetana Zera« Pastore pa ni znana.
Do dogodkov v Srednji Ameriki je ponovno podčrtal svoje stališče a-
meriški predsednik Ronald Reagan. Na nekem srečanju s predstavniki špansko govoreče skupnosti v ZDA je ostro napadel Sovjetsko Zvezo, češ da je vložila ogromna sredstva, da bi v Srednji Ameriki vzpostavila »vrsto protiameriških diktatur sovjetskega tipa«. Dokaj oster je bil tudi do a-meriškega kongresa, ki ni odobril 62 milijonov dolarjev podpore Salvadorju in 21 milijonov dolarjev podpore protisandinistom, kot je zahtevala Bela hiša.
Med številnimi reakcijami na srednjeameriške dogodke naj zabeležimo izjavo sindikalne zveze CGIL. Ta je napovedala, da se bo njena delegacija udeležila manifestacije za mir v Srednji Ameriki, ki jo bodo priredili nikaragovski sindikati v dneh od 24. do 27. aprila v Managui. Ob tem vodstvo CGIL poziva italijansko vlado, naj bo pobudnik pomiritve na tem področju, za katero je osnovni pogoj prenehanje zunanje vojaške a-grcsije.
Podobno stališče je zavzelo tudi vodstvo KPI. Skupina komunističnih poslancev s tajnikom Berlinguer jem na čelu je že predvčerajšnjim vložila v poslanski zbornici vprašanje, kaj namerava italijanska vlada storiti za »neodvisnost in ozemeljsko celovitost« srednjeameriških držav, ki jih ogroža politika ZDA.
Deklici vrgel v reko
KARLOVAC — Kaj takšnega sc zagotovo še ni zgodilo, požrtvovalnosti in pogumu dveh ljudi pa gre zahvala, da sta deklici, stari osem in sedem let, preživeli padec v mrzlo in naraslo reko, osumljenec pa je na varnem.
V torek okrog 13. ure sta Ivana Marzinac, 7 in Dijana Mikan 8, iz vasi Zgornje Statitve v občini Karlovac šli iz šole domov. Na mostu čez reko Dobro ju je dohitel neki moški, obe objel in šel tako z njima do sredine mostu. Tam je nenadoma obe deklici s 5 metrov višine vrgel v vodo. še zavpiti nista imeli časa.
Na srečo sta vse to opazila Franjo Časni, 40 in Ivica čačkovič 56 iz iste vasi. Ne da bi razmišljala, sta skočila v vodo. časni je po dvesto metrih rešil iz reke Dijano, čačkovič pa se je z divjo in hladno reko boril še okrog sto metrov in rešil Ivano,
Moški, ki je deklici vrgel v vodo, je tudi sam skočil v reko, vendar blizu brega, kjer je voda do kolen, Vaščani pa so ga obkolili s koli v rokah in tako čakali do prihoda miličnikov. Pa tudi takrat je trajalo precej fasa, da so miličniki s pomočjo vaščanov ukrotili nasilneža in ga spravili v službeno vozilo. Izkazalo se je, da gre za Osmana Hegiča, 47, iz Elezovičev v občini Velika Kladuša, ki je zadnjih nekaj let živel in delal kot voznik v Novem mestu. Doslej zbrani podatki kažejo, da gre za moteno osebo, (dd)
Ob žilavem nasprotovanju delodajalcev pričakujejo pravi stavkovni val
Boj nemškega sindikata za 35-urni delovni teden
BONN — Propadel je že drugi poskus, da bi prišlo do sporazuma med predstavniki lastnikov jeklarskih podjetij in med vodstvom najmočnejšega zahodnonemškega sindikata IG Metali (2,62 milijona članov) in vse kaže, da bo po glasovanju v sindikalnih podružnicah IG Metali v začetku maja prišlo do stavkovnega vala, ki bo do skrajnosti zaostril industrijske odnose v ZRN. Predsednik IG Metalla Hans Mayr je po neuspelem drugem srečanju v Duesseldorfu med delodajalci in sindikatom opozoril javnost, da »utegne priti zdaj do spopada, kakršnega v Zvezni republiki Nemčiji še ni bilo«.
Vprašanje, ob katerem so se razbila tudi najnovejša pogajanja, je zahteva sindikatov po uvedbi 35-urnega delovnega tedna ob enaki plači kot za 40-urni delovni teden. V resnici je bilo zadnje dni čutiti, da sta obe strani pripravljeni nekoliko popustiti. Predstavniki IG Metalla so govorili, da bi bilo mogoče 35-urni delovni teden uvajati postopoma, medtem ko so predstavniki Gesamtmetalla, združenja delodajalcev v jeklarski industriji, govorili, da bi bilo mogoče uvesti delovni tednik, ki bi bil krajši od 40 ur — toda ne za enako plačo. Toda ko bi se bili morali delodajalci odločiti,
da bi načelno priznali 35-urni delovni teden — četudi bi ga postopoma uvajali — so ostali nepopustljivi. Tega Rubikona niso hoteli prestopiti. Vztrajno trdijo, da bi to zavrlo gospodarsko konjunkturo v ZRN in usodno zmanjšalo konkurenčno sposobnost zahodnonemškega gospodarstva na svetovnem trgu, kamor ZRN izvaža dobro tretjino svojega bruto družbenega proizvoda.
Zadnje dni so opozorilno stavkali v »izbranih podjetjih« grafični delavci, člani sindikata tiskarjev in papirničarjev. Podpirajo jih člani sindikata trgovskih, bančnih in zavarovalniških delavcev (HBV), ki tudi zahtevajo uvedbo skrajšanega delovnega tedna in ostro napadajo sindikat nemških uslužbencev (DAG), ki se je pogodil za 3,4-odstotno zvišanje prejem kov bančnih uslužbencev, ki so člani DAG, in za možnosti, ki jih dajejo novi predpisi o skrajšani delovni dobi.
Predstavnik sindikata tiskarjev je včeraj izjavil, da bodo lahko stavkali tudi tisti obrati, kjer se ne bo za stavko izreklo predpisanih 75 odstotkov članov sindikata. Toda po izjavi sindikalnega predstavnika je v 114 obratih glasovalo povprečno 84 odstotkov članov sindikata za stavko, če bi jo bilo potrebno začeti.
Zvezno združenje zahodnonemških časopisnih založnikov je ponovno ostro kritiziralo sindikat tiskarjev, češ da rezultati volitev v sindikalnih podružnicah tega sindikata nimajo nobenega resničnega pomena. Po trditvah predstavnika založnikov organizira vodstvo sindikata glasovanje samo v tistih podružnicah, kjer ve, da bo vsaj 75 odstotkov članov glasovalo za stavko. Poleg tega — trdi predstavnik — je glasovanje javno, četudi bi moralo biti tajno. Člani sindikata izpolnjujejo svoje volilne lističe pred očmi sindikalnih funkcionarjev, trdi predstavnik delodajalcev.
Toda vse dosedanje stavke so bile samo opozorilne. Če se IG Metali odloči na temelju glasovanja v sindikalnih podružnicah, da začne s stavkami, utegne res priti do silovitega spopada, kot ga napoveduje predsednik IG Metalla Hans Mayr. Ko je bila Zvezna republika konec leta 1978 v napol podobnem položaju, je takratni zvezni kancler Helmut Schmidt dejal, da ena stavka še ni nacionalna katastrofa, toda takrat je bilo manj kot milijon brezposelnih v ZRN, zdaj jih je 2,3 milijona.
Medtem se čedalje bolj razvnema polemika o skrajšanem delovnem tednu v javnosti in v tisku. Pojavljajo se članki za in proti, bije
se boj za pristaše. Delodajalci se posmehujejo sindikatom, kako je mogoče z manj dela ustvarjati delovna mesta. Sindikati jim odgovarjajo, da je ta argument prav tako prazen, kot je hinavsko njihovo zatrjevanje, da samo večja produktivnost lahko ustvarja delovna mesta. V času nasičenih trgov in nezadržnega prodiranja računalnikov in robotov ne požira novih delovnih mest krajši delovni čas, ampak tretja industrijsko-tehnološka revolucija.	\
Težko je posplošeno govoriti o razpoloženju sindikalno organiziranih delavcev in V službencev. Vendar je mogoče trditi, da se ogromna večina zavzema za skrajšani delovni teden, četudi je številnim bolj pri srcu skrajšana delovna doba. Zanje je ta zahteva pravična in pravilna. Prepričani so tudi, da je ta predlog v sedanjih razmerah eno izmed najbolj učinkovitih sredstev za reševanje delovnih mest. Veliko vprašanje pa je, koliko delavcev je V resnici pripravljenih stavkati. Toda če bo prišlo do velikega merjenja sil. bo pri marsikaterem delavcu in uslužbencu zmagal čut solidarnosti. Tako vsaj upajo IG Metali in njegovi zavezniki v boju za 35-urni delovni teden.
BOŽIDAR PAHOR
Seja izvršnega odbora SKGZ v Trstu
Poglobljena razprava o Primorskem dnevniku
TRST — Primorski dnevnik in njegova problematika sta bila osrednja tema razprave na zasedanju izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je sestal v ponedeljek v Trstu. Uvod v razpravo, katere so se udeležili tudi nekateri uredniki dnevnika, je bilo obsežno poročilo odgovornega urednika Boga Samse o izhodiščih tehnične in vsebinske reforme lista, ki se je začela lansko poletje s prehodom na mali format.
Izhodišče vsebinske reforme Primorskega dnevnika, je naglasil Bogo Samsa, je bil bralec tega lista, njegove želje in potrebe kot so bile izražene v anketi o Primorskem dnevniku, ki jo je pred nekaj leti opravil Slovenski raziskovalni inštitut. Ta anketa spreminja v marsičem predstavo o poprečnem bralcu Primorskega dnevnika, saj kaže, da gre za ljudi, ki so dinamično in proizvajalno vključeni v našo stvarnost, ki imajo poprečno precej visoko izobrazbo in določen življenjski standard. Drugi temelj preurejanja pa so bili razgovori z zelo širokim krogom »uporabnikov« Primorskega dnevnika. V nekaj mesecih so odgovorni urednik in novinarji imeli 12 srečanj v Trstu in v Gorici s področnimi odbori SKGZ, z raznašalci, z zastopniki kulturnih društev in s šolniki. Ti sestanki so dali vrsto sugestij, napotkov, seveda pa tudi kritičnih pripomb na Primorski dnevnik, kar je tudi odraz navezanosti naših ljudi na časopis. Uredništvo je v mejah možnosti vse napotke, sugestije in kritične pripombe upoštevalo, njegovo delo pa pogojujejo tudi drugi objektivni razlogi, ki so predvsem omejenost strani, spremenjen delovni urnik, ki sili novinarje, da delajo v glavnem podnevi, in skromna kadrovska zasedba. Osnovno vodilo pri reformi časopisa pa je bilo, ustvariti veliko bolj manjšinski list, v katerem naj bi se slovenski človek prepoznal, list, ki bo tolmač in glasilo potreb, zahtev, uspehov in problemov naše narodnostne skupnosti in torej časopis, ki naj ne bo le kopija v malem italijanskih vsedržavnih listov. Prav zato je od prehoda na mali format veliko krajevnih dogodkov, problemov naše skupnosti našlo svoje mesto in ustrezen poudarek na prvi strani, oblikovana pa je bila tudi stran Alpe-
Jadran, ki naj bi, kot pove sam naslov, zaobjemala novice iz prostora ob tromeji s posebnim poudarkom na tiste dogodke in probleme, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Osnovni koncept te strani in celotne ureditve Primorskega dnevnika je bil, ne »getizirati« posameznih področij v njim rezerviran prostor, pač pa jim s pretehtanim sortiranjem zagotoviti ustrezen poudarek v vseh resorjih in rubrikah. To je seveda zahtevalo, zaradi omejenega števila razpoložljivih strani, krčenje nekaterih vsedržavnih in mednarodnih vesti. Število novic se sicer ni spremenilo, nasprotno statistike kažejo, da jih je več kot v prejšnjem Primorskem dnevniku, napisane pa so veliko bolj sintetično. Pri tem je seveda problem iskanja pravilnega ravnovesja, v kar uredništvo vlaga precejšnje napore.
Med glavnimi problemi, s katerimi se sooča uredništvo, je Samsa navedel vprašanje jezika, ki ga je treba nujno izboljšati, problem kadrov in sodelavcev, prizadevanja za povečanje obsega časopisa vsaj v nedeljah.
Razprava, v katero je poseglo veliko članov izvršnega odbora, je naglasila, da je Primorski dnevnik s svojimi koncepti stopil na pravilno pot, potreben pa bo še dodaten napor, da se pomanjkljivosti in napake od pravijo. Predvsem je bil govor o potrebi po večji kritičnosti tudi v poročanju o naši stvarnosti in prireditvah, o obogatitvi nekaterih resorjev in rubrik, o večji pozornosti do gospodarske problematike, o še večji informati vnosti lista, večji uravnovešenosti med resorji, večji prisotnosti Gorice in videmske pokrajine na prvi in tretji strani. Pri tem pa je bilo tudi ugotovljeno, da naša manjšina ne more računati trenutno na popolno in razčlenjeno informacijsko strukturo, kot jo ima večinski narod, Primorski dnevnik sam pa očitno ne more zapolniti vseh vrzeli.
Ob koncu seje je izvršni odbor vzel na znanje dosedanje delo enotne slovenske delegacije, obisk delegacije SKGZ na Koroškem in program skorajšnjega obiska delegacije SZDL Makedonije, ki bo v Trstu prihodnji torek. (vt)
Senat ratificiral listino
Italija pristopila k ustanovi UNIDO
RIM — Senat je predsinočnjim dokončno odobril predlog o pristopu Italije k ustanovi OZN za industrijski razvoj UNIDO. Gre za ratifikacijo listine, ki so jo predstavniki številnih držav članic OZN sprejeli leta 1979 na Du naju, ko je bila ustanova UNIDO dejansko ustanovljena. Italija je že tedaj najavila svoj pristop, do ratifikacije tega pristopa pa je prišlo šele sedaj.
Gre v bistvu za formalnost, ki pa ima velik politični pomen, če pomislimo, da je Italija dosegla, da bo prvi center za bioinženirstvo, ki ga bo ustanovila UNIDO, nastal prav na njenem ozemlju, točneje v Trstu, ki bo to prvenstvo delil z New Delhijem; to bo, kot je bilo že večkrat poudarjeno, tudi prvo sodelovanje med razvitimi in deželami v razvoju na tem področju.
Pomen tega sodelovanja je v senatni razpravi poudarila sen. Jelka Gerbec, ki je uvodoma izrazila obžalovanje, da nekatere med najbolj razvitimi državami v svetu, kot na primer Velika Britanija, Zahodna Nemčija in ZDA, še niso pristopile k ustanovi UNIDO. To pa, je poudarila sen. Gerb-čeva, nalaga Italiji še večje odgovornosti, da kot razvita država na osnovi svojih bogatih izkušenj usmerja raziskovalno dejavnost, ki mora biti usmerjena — kot je poudarjeno tudi v osnovnih listinah UNIDO — predvsem v razvoj nerazvitih držav. Jelka Gerbec je ob tem še zlasti poudarila nekatere značilnosti teh dejavnosti, ki bi se morale vsaj v začetku osredotočiti na raziskave na področju kmetijstva in prehrane.
Kar pa zadeva dejstvo, da bo center UNIDO nastal v Trstu, je sen. Gerbčeva najprej poudarila pomen te izbire, ki daje Trstu novega mednarodnega prestiža. Na kratko se je zaustavila pri sedanji podobi tega mesta in pri anketi, po kateri je Trst mesto, v katerem je življenje najlepše; dejala je, da te ankete ne upoštevajo dejstva, da je v Trstu več kot tretjina prebivalstva upokojencev in da ima polovica teh le nizko socialno pokojnino. Pobude, kakršna je UNIDO, ki bi dale mestu novega zagona in utrdile njegovo mednarodno vlogo, lahko torej pripomorejo k preporodu Trsta. Seveda pa ena sama pobuda ne zadostuje; potreben je celovit načrt za gospodarski in družbeni razvoj mesta, je še poudarila sen. Gerbčeva.
V imenu vlade je nato spregovoril podtajnik v zunanjem ministrstvu Fioret, ki je dejal, da soglaša z izvajanji Gerbčeve ter je tudi on poudaril pomen, ki ga ima ustanovitev centra UNIDO za Trst in celotno deželo. Sledilo je glasovanje: senat je soglasno odobril predlog o ratifikaciji listine o pristopu k UNIDO.	BOJAN BREZIGAR
Mladi socialisti naklonjeni Slovencem
CELOVEC — Ob koncu \edna so se zbrali delegati mlade generacije Socialistične mladine Avstrije (Jun ffe Generation) na zvezni kongres v Celovcu.
Od »starejše generacije« socialis-tov je na kongresu mladih, poleg predsednika Koroške SPÒ Wagne rJa, sodeloval zvezni minister za znanost dr. Heinz Fischer, ki je v svojem pozdravnem govoru pozval mlado generacijo Socialistične mladine Avstrije, naj skupaj z »materinsko stranko« — namreč SPO, pomagajo v boju zoper vedno močnejše tendence po spremembi kurza mdde in za moderno, solidarnostno Politiko. Sprememba smeri, bi, kot ]e dejal Fischer, pomenila nekaj veliko bolj radikalnega kot pa to razglašajo člani ÓVP v svojih ogulje-
nih »floskulah«.
Z besedami, da je bila SP6 že bolje zastopana in da je v povezavi z gospodarsko krizo prišlo tudi do krize v delavskem gibanju, se je namreč poslovil dosedanji predsed nik mlade generacije socialistov Fritz Edlinger in prepustil svoj vodilni prostor v tej frakciji Socialistične mladine Avstrije 28-letni univerzitetni asistentki iz Innsbrucka, dr. Marii Berger. To je obenem tudi prvič, da so z večino glasov izvolili žensko na svoje predsedniško mesto.
Zvezna organizacija mlade generacije socialistov je na svojem kongresu zavzela tudi odločno stališče zoper predlog koroške svobodnjaške stranke in referendum KHD o vpra šanju manjšinskega šolstva. B.G.
Tihotapili
ponarejene
Obmejno sodelovanje
marke
REKA — Na sodišču so pričeli obravnavo proti šestim osebam, osumljenih, da so v Jugoslaviji tihotapili ponarejene nemške marke. Aretirali so jih lanskega novembra v Jugoslaviji.
Dva izmed šesterice sta Tržačana, in sicer 39-letni trgovec Nerio Perone in 34-letni slaščičar Livio Mohorčič. Dolžijo ju, da sta med svojimi potovanji pretihotapila v Jugoslavijo več kot 100 tisoč mark in jih v Opatiji izročila lastniku restavracije, 32-letnemu Tomislavu Kinkeli, od katerega so denar razpečevali dalje.
Pri tem delu naj bi mu pomagali trije Jugoslovani, ki so delno priznali svojo krivdo, medtem ko so jo Perone, Mahorčič in Kinkela zavrnili. Razsodbo pričakujejo za konec tega tedna.
TRST — člani deželne komisije, ki je, poleg zadolžitve za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo in za stike z inozemstvom, zadolžena tudi za izvajanje Osimskega sporazuma (svojčas je obstajala samostojna deželna komisija za izvajanje Osimskega sporazuma, ki jo je vodil Pittimi) bodo danes popoldne odpotovali na Goriško, kjer si bodo ogledali gradnjo »osimske« ceste na Sabotinu (povezala bo Goriška Brda z Novo Gorico), obiskali bodo grad bišče HE Solkan, na pokrajini v Gorici pa se bodo sestali z »osimsko« komisijo, ki ji načeluje Silvino Poletto. Deželno komisijo bo vodil njen predsednik dr. Drago Štoka.
Z današnjim obiskom se uresničuje dolgoletna na pokrajini v Gorici izražena želja po tesnejšem sodelovanju »osimskih« komisij in temeljitejšem poznavanju izvajanja Osimskega sporazuma, kakor tudi ostalega sodelovanja, ob meji na Goriškem.
Na seji deželne komisije, ki se je sestala prejšnji dan, je podpredsednik deželnega odbora Pietro Zanfagnini osvetlil celoten splet problemov, s katerimi se soočata italijanska in jugoslovanska stran na tem prostoru.
Deželni podpredsednik je opisal delovanje mešanih komisij za vodno gospodarstvo in ureditev potoka Koma v Gorici. Pogovarjajo se o zbiranju gradiva za izgradnjo plovnega prekopa Jadransko morje - Ljubljanica.
Podpredsednik Zanfagnini je v sklepnem delu svojega izvajanja navedel zaostajanje pri odpravljanju carinskih omejitev, delovanju avtonomnih računov, varstvu Jadranskega morja, vračanju katastrov in imovine kulturnega in umetniškega značaja. V bodoče si bodo prizadevali urediti pravni položaj delavcev, ki so zaposleni na drugi strani meje, izplačevanje pokojnin in reševanje vprašanj industrijske cone okobal na Krasu, (gv)
Velika finančna naložba na Krasu
Brestoviški vodovod do Sežane
Promet v pristanišču
TRST — V prvih treh mesgpih tega leta je šlo po tržaškem prista-nisču preko 5,8 milijona ton blaga. fTomet je bil za 3 odst. manjši kot v istem razdobju lanskega leta, to pa Predvsem zaradi znatno manjšega dovažanja petroleja.
Na ostalih področjih beleži namreč tržaško pristanišče v isti primerjavi kar 26 odst. porast prome-V glavnem gre za izkrcevanje čedalje večjih količin premoga za termocentrali ENEL v Tržiču in Beli Peči, povečalo pa se je tudi vkrcavanje avstrijskega lesa.
Dokončni podatki o kontejnerskem Prometu niso še znani, zdi pa se, da se zadovoljivo odvija.
SEŽANA — Vse kaže, da bodo v sežanski občini še letos dokončali brestoviški vodovod, najpomembnejši infrastrukturni objekt, ki ga v tej občini gradijo od 1981. leta.
Pomanjkanje vode je pred nekaj leti postalo ovira za nadaljnji družbenoekonomski razvoj občine, tako v industriji kot v kmetijstvu, zlasti v živinoreji pa je nastajala velika ško- • da. Strokovnjaki ljubljanskega geološkega zavoda so pred leti v Klaričih pri Brestovici (blizu Jamelj na italijanski strani) odkrili velike količine vode in kmalu zatem so v
sežanski občini sprejeli sklep, da bodo pričeli z gradnjo brestoviške-ga vodovoda.
Prvotni načrt, da bi vodovod od Brestovice do Sežane zgradili do 1983. leta ni bilo moč uresničiti, zato so lani sprejeli spremembo plana in spričo zaostrenih gospodarskih razmer sklenili, da bodo vodovod postopno zgradili do 1985. Letos novembra bo brestoviški vodovod torej dokončan, vendar pri Kraškem vodovodu opozarjajo, da gre le za osnovni vodovod, v katerem bo na voljo dovolj vode in po krajevnih skupnostih bo treba zbrati še precej denarja, da bodo Zgradili nekaj sto kilometrov razdelilnega o-mrežja, po katerem bo pritekla voda v krajevne skupnosti in kraje, ki se iz vodovoda še ne oskrbujejo. Dejstvo je namreč, da je v sežanski občini od 24 tisoč prebivalcev le 14 tisoč priključenih na omrežje Kra škega vodovoda in da ima od 172 krajev le 49 krajev »pravi« vodovod, drugod pa imajo le lokalne vodovode in lastne izvire ob hišah.
DUŠAN GRČA
Ciklus predavanj o alpskih železnicah
TRST — Institut za ceste in pre voze tržaške inženirske fakultete bo priredil ciklus predavanj o alpskih železniških zvezah, ki se bodo zvrstila 30. aprila, 7. in 14. maja na se dežu instituta z začetkom Ob 17.30 Predaval bo glavni ravnatelj avstrijskih zveznih železnic, in sicer v italijanščini. Govoril bo kajpak o že-
lezniških progah, ki tečejo po Bren-nerju in po Kanalski dolini, ter o vlogi železnic v prevozniškem sistemu bodočnosti.
□ KOPER — Na letni programski skupščini Združenja ZB občine Izola so sprejei listino o prenašanju vrednot in izročil NOB na Odred jadranskih stražarjev. Vrste borcev se redčijo in mladi bodo postopoma postali nosilci te pomembne naloge.
Na skupščini so poudarili, da je še naprej glavna naloga organizacije boj za uresničevanje stabilizacijskih pro gramov.
Manifestacija udeležencev v NOB
IZOLA — V počastitev dneva OF slovenskega naroda in ob podelitvi domicila skupnosti slovenskih borcev v NOV Makedonije, Grčije in Albanije bo 27. aprila 1984 ob 13. uri v Izoli (počitniški dom upokojencev Slovenije) tovariško srečanje slovenskih borcev v NOV Makedonije, Grčije in Albanije.
V izvedbi kulturnega programa bodo sodelovali mešani pevski zbor Unije Italijanov iz Izole, recitatorja Stane Raztresen, član SSG iz Trsta, in Ernest Zega, član PDG
Govoril bo dr. France Hočevar, predvojni revolucionar, nekdanji prvi komandant partizanskega tabora Gravina ter predsednik osrednjega odbora prekomorcev - borcev NOV J.
Prvomajsko srečanje na Socerbu
koper — Obalno kraški sindikati bodo tudi letos organizira'! tradicionalno prvomajsko delavsko srečanje na Socerbu pri Kopru. Osrednja prireditev bo L maja ob 14. uri. ko bo o pomenu praznika govoril član predsedstva CK
Slovenije Jože Smole, razen tega bo tudi govor enega izmed predstavnikov •tahjanske narodnostne skupnosti in pozdrav gostov iz zamenjstva.
V kulturnem delu programa bo nastopilo več pevskih zborov, združeni godbi na pihala iz Kopra in Divače ter recitatorji srednjih šol. Gostinska podjetja se bodo potrudila za široko izbiro jedil in pijač.
Literarni pogovori v Zagrebu
ZAGREB — Tukaj so svečano pričeli sedaj že tradicionalno manifestacijo Literarni pogovori v Zagrebu, letos posvečeno Literaturi dveh do-jnovin. Pobudnika prireditve sta Zveza hrvaških pisateljev in hrvaški PEN klub. Pogovorov se udeležuje kakšnih 50 pisateljev iz vseh evropskih držav. Razpravljajo o literarnih prizadevanjih tistih pripadnikov jugoslovanskih narodov, ki živijo izven meja domovine, kot so, denimo, ekonomski izseljenci, gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci. Osvetlili bodo zgodovinske vzroke za ločevanje enega naroda v dve državni tvorbi (primer Nemčije) in govorili o pripadnikih različnih narodov, ki uporabljajo en sam jezik, kot je francoščina pri afriških narodih.	.
Obravnavali bodo tudi primer jezikovnih skupnosti, ki uporabljajo drugačni literarni jezik od tistega, ki ga govorijo njihovi v domovini živeči
sonarodnjaki.
V TRSTU OD 1912
DONAGGIO
METRSKO BLAGO KONFEKCIJA OBLAČILA
ZA MOŠKE IN ŽENSKE
Najnovejši modeli za letošnjo pomlad in poletje
TRST — Riva Tre Novembre 9
stran 4 □ tržaški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK
19. aprila 1981
S tiskovne konference v Časnikarskem krožku
Kaj predlaga Slovenska skupnost za rešitev iz gospodarske krize
Svečanost ob obletnici pokola 51 talcev
Na pobudo Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij bo v sredo, 25. t.m., ob 11. uri, na sedežu konservatorija Tartini v Ul. Ghega, spominska svečanost, na kateri bodo počastili 46. obletnico pokola 51 antifašističnih talcev, ki so ga zakrivili nacisti 23. aprila 1944.
25 milijonov lir za tečaje 150 ur
Na svoji zadnji seji je pokrajinski svet na pobudo podpredsednika Locchija odobril sklep glede tečajev 150 ur. Dal je na razpolago prvih 25 milijonov lir (od dežele jih je pokrajina prejel# 97) za porazdelitev prispevkov v korist tečajev šolskega leta 1983/84. Šole, ki prirejajo tečaje, bodo prejele okrog enega milijona lir za vsakega od 24 tečajev trenutno v teku. Pokrajinska uprava je nadalje sklenila, da si bo še naprej prizadevala za koordinacijo med šolami, ki prirejajo tečaje, sindikalnimi organizacijami in šolskimi okrožji za čim bolj učinkovito izvajanje deželnega zakona 10/80.
Delovna praksa Centra ENAIP
Petinpetdeset tržaških podjetij se je letos odzvalo pobudi Centra za poklicno izobraževanje ENAIP, ki bo priredil delovno prakso za učence* ki obiskujejo Center v Istrski ulici 57. Gre za pobudo, ki jo Center prirej# že peto leto; pri njej sodelujejo vsi tisti, ki želijo- doseči kvalifikacijo po zaključenem dveletnem izobraževanju. Delovna praksa se opravlja v drugi polovici drugega letnika in traja štiri tedne.
Prispevek pokrajine jadralnemu društvu
Na predlog odbornika Čoka je pokrajinski svet na svoji zadnji seji odobril sklep, na osnovi katerega bo podelil finančni prispevek v višini enega milijona lir jadralnemu društvu Barcola - G tignano. Vsoto bo društvo uporabilo za organizacijo italijanskega mladinskega prvenstva razreda »laser«, ki se bo začelo danes in končalo v torek, 24. t.m., v Tržaškem zalivu. Trgovinska uprava je manifestacijo ocenila ne samo kot športni, ampak tudi važen turistični dogodek.
Se en aspekt vprašanja pomanjkanja denarnih sredstev za učbenike
Sestavljala šolskih knjig čakajo na honorarje
»Dokument o tržaškem gospodar stvu«; tako je Slovenska skupnost naslovila listino z lastnimi predlogi za prebroditev gospodarske krize v naši pokrajini in jo v Časnikarskem krožku včeraj predstavila zastopnikom sredstev množičnega obveščanja. Li stina, ki so jo sestavili Franko Piš-čanc, Egidij Veršaj in Aljoša Vesel s sodelovanjem Aleša Lokarja in A lojna Tula, se deli na tri dele: prvi obsega »nekaj temeljnih izhodišč za družbeni in gospodarski razvoj Tr sta in njegovega področja«, drugi »okvirne načelne smernice za rešitev gospodarske krize v posameznih sektorjih«, tretji pa problematiko elek trične termocentrale na premog in premogovnega terminala. Tiskovno konferenco je uvedel in vodil pokrajinski tajnik SSk Zorko Harej, potekala je deloma dvojezično.
Nekateri trdijo, da se naša stranka zavzema zgolj za interese slovenske narodnostne skupnosti, so poudarili predstavniki Slovenske skupnosti, ven dar to ni res in dokaz tega je prav v pričujočem dokumentu. Slovenci, so nadaljevali, so dolga stoletja sestavni del tukajšnjega prebivalstva, zato hočejo tudi sami doprinesti tvoren pri spievek k reševanju žgočih kriznih problemov v zavesti, da ti zadevajo celovito tukajšnje občestvo.
Kaj piše v listini? Med drugim to, da so načrti o tako imenovanem »velikem. Trstu« izven dometa sedanje generacije, zato je Trst in njegovo ozemlje treba prikrojiti hipotezi skupnosti, ki je ne smejo pogojevati fantastične utopije, smešne giganternani je in špekulacije, več ali manj prikrite s plaščem lažne radodarnosti. V tem smislu pojmuje SSk tudi načrta o termoelektrarni na premog in premogovnem terminalu, o katerih je včeraj tudi bilo največ govora. ■
Slovenska skupnost odločno nasprotuje načrtoma, to bo zagovarjala tudi v nadaljevanju političnih pogajanj za izoblikovanje krajevno - upravnih ravnovesij, sicer pa vsebuje doku ment vsaj kakih 50 točk, okrog katerih je mogoče najti soglasje, kot je poudaril Lokar. Na vprašanje našega novinarja, če bi uresničitev elektrarne mimo negativnega vpliva na neposredno okolje ogrozila tudi Kras z novimi razlastitvami, je Piščanc poudaril, da bi vsekakor prišlo do dei ne razlastitve, in to z vinkulacijo 130 metrov širokega pasu, po katerem bi vse tja do Redipuglie napeljali visokonapetostni elektrovod. V listini SSk je zapisano o razlastitvah sledeče: Na manjšinski konferenci iz leta 1974 je bilo ugotovljeno, da je bilo v tržaški pokrajini razlaščenih okrog 16 milijonov kvadratnih metrov zemlje slovenske manjšine; z Belcijevim zakonom o kraških rezervatih (1971) razlastitve narastejo na 71 milijonov kvadratnih metrov, kar pomeni polovico Tržaškega Krasa in četrtino tržaške pokrajine.
Slovenska skupnost vidi izhod iz gospodarske krize v dolgoročnem gospodarskem programiranju, ki bo z
inovacijami modeme tehnologije in s koordiniranjem pobud omogočilo razvoj zlasti štirih tradicionalnih stebrov krajevnega gospodarstva, ki so luka, industrija, terciarne dejavnosti (trgo vina, denarništvo, zavarovalstvo, turizem) in kvatemami sektor (znanstvene raziskave) ; prav tako pa je treba ukrepati v korist obrtništva in kmetijstva, tako med drugim s spod bu jan jem zadružništva, ureditvijo infrastruktur (poljske poti, kmečki vo-
Vprašanje učbenikov za slovenske šole ni prizadelo le naših učencev, dijakov in šolnikov, ki se morajo že dalj časa soočati s pomanjkanjem teh učnih pripomočkov : živo ga občutijo tudi vsi tisti, ki so se pred leti odzvali na natečaje za prevode italijanskih ali za sestavo izvirnih slovenskih učbenikov, in ki morajo še danes, nekaj let po opravljenem delu, čakati, da jim Deželni šolski urad izplača honorar.
Navedli bomo le en tak primer, ki pa zgovorno priča o težavah, s katerimi se srečujejo sestavljale! knjig za naše šole.
Pred štirimi leti je Deželni šolski urad razpisal natečaj za učbe nik »Organska kemija« za oddelek kemijskih operaterjev na Poklicnem zavodu za industrijo in obrt »Stefan«. Na natečaj se je odzval dr. Klavdij Grbec, asistent na liceju »Prešeren«. Delo je bilo leto kasneje končano, še istega leta p>a ga je posebna komisija tudi odobrila. Po pogodbi bi moral Deželni šolski tirad izplačati polovico honorarja avtorju ob odobritvi knjige, px>lovico pa ob izidu knjige., Odtlej, minila so že skoraj tri leta, ni bilo o honorarju ne duha ne sluha. **
Vse kaže, da se je sedaj, po prejemu nakazila za skoraj 89 milijonov lir, končno nekaj le premaknilo, tako da bo avtor lahko dobil polovico izplačila. Na drugo polovico bo moral še počakati, kar bo po predvidevanjih tudi trajalo še nekaj časa.
dovod idr.) in s primerno revizijo deželnega urbanističnega načrta. Listi na naglasa poleg drugega še potrebo px> sodelovanju	se ver no jadranskih
luk v duhu Osimskih sporazumov in možnost ustanovitve italijansko jugoslovanske proste industrijske cone ob morju med Trstom in Koprom, ki bi pod pokroviteljstvom EGS in ob izjemnih carinskih olajšavah privabila nove industrije z visoko tehnologijo.
(dg)
Knjigo »Organska kemija« je dal Deželni šolski urad že »v delo« knjigarni. Tiskanje pa se je kar na lepem ustavilo, ker ni dobila tiskarna plačila za druga dela, ki jih je bila že opravila. Pri tem gre podčrtati, da znaša (po prejemu zadnjih 89 milijonov lir prispevka) primanjkljaj sklada za slovenske učbenike več kot 136 milijonov lir.
Tako poslovanje hudo škodi naši šoli. Nè le zato, ker so dijaki sedaj brez potrebnega učbenika, ampak tu-
di zato, ker bo učbenik ob izidu (verjetno čez nekaj let) že zastarel. Organska kemija je področje, na katerem so spremembe in inovacije ter novi pristopi k obravnavanju snovi tako rekoč na dnevnem redu. Sam dr. Grbec pravi, da je medtem izšel v Sloveniji učbenik za organsko kemijo s precejšnjimi novostmi. Ob upoštevanju le-teh bi sedaj dru gače obdelal knjigo kot pa jo je pred tremi leti.
Ob vsem tem se poraja še vpra-
šanje sestavljalcev učbenikov. Pred leti so se udeležili natečajev za slovenske učbenike številni univerzitetni docenti ; mnogo je bilo sestavljalcev iz matične domovine. Težave pri izplačevanju opravljenega dela in zamude pri izidu knjig jih prav gotovo ne bodo spxxlbudile k morebitnemu ponovnemu sodelovanju na podobnih natečajih. To pa bi bil nov hud udarec za našo šolo.
M. K.
l udi avtorji iz Slovenije brez plačila
Pomanjkanje denarnih sredstev za slovenske učbenike je prizadelo tudi sestavljalce šolskih knjig iz matične domovine. Prenekateri namreč že dalj časa čakajo na denar za delo, ki so ga bili opravili pred več kot letom dni. Eden od teh je tudi dr. ing. Mirko Čeh, docent na Visoki tehnični šoli v Mariboru, ki je za Državni poklicni zavod za industrijo in obrt skupaj s sinom sestavil učbenik »Organska tehnologija«.
»Že skoraj dve leti čakam na denar«, nam je povedal, ko smo ga po telefonu poiskali na domu v Ljubija ni. »V lem času sem večkrat posegel pri Deželnem šolskem uradu, a nisem doslej dobil še odgovora na moje prošnje«.	,
»Natečaj za učbenik ,Organska tehnologija’ je bil razpisan 5. julija 1980. Po posredovanju svojega bivšega učenca s Tržaškega sem se odzval na razpis. 23. junija leto kasneje sem osebno oddal tipkopis v treh izvodih v Trstu. Skupno je bilo to 447 strani, brez uvoda in kazala. Ob predaji sem dobil potrdilo o opravljenem delu,« se spominja dr. Čeh.
»Julija 1982 sem prejel recenzirani tipkopis s pripombami posebne komisije, ki je delo pregledala. V nekaj dneh sem ga priredil in vrnil popravljeni tipkopis 19. julija 1982. S tem sem izpolnil svoje obveznosti, ki serri jih sprejel za sestavo učbenika.«
Deželni urad bi moral takrat poravnati honorar za opravljeno delo. Nekateri drugi sestavljalci učbenikov iz Slovenije, ki so se udeležili razpisa natečaja leto prej, so dobili plačilo za svoje delo v teku enega leta. Za natečaje, ki so bili razpisani leta 1980 pa se je stvar zataknila.
r>Konec leta 1982 sem poslal takratnemu deželnemu šolskemu skrbniku Angiolettiju priporočeno pismo, pred enim letom sem telefoniral na Deželni šolski urad, konec decembra lani sem poslal spet pismo deželnemu šolskemu skrbniku, na vse te prošnje pa nisem dobil od govora«, ugotavlja še dr. Čeh. Ob pomanjkanju denarnih sredstev mora še sedaj čakati na plačilo za delo, ki ga je bil opravil pred skoraj tremi leti. (mk)
Na pobudo domačega društva Vesna v Domu Albert Sirk
V Križu lepa razstava umetne obrti
Marsikaj lahko č:ovek s člankom opiše, marsikaj pa se napisati ne da, ker mora vsakdo to sam videti. To velja na primer za razstavo, ki si jo lahko v teh dneh še ogledate v prostorih Doma »Albert Sirk« v Križu. Razstava je bila odprta v soboto, na ogled p>a bo še do te nedelje.
Ne zamudite te priložnosti, kot je niso na piri mer številni domačini in gostje, ki so se udeležili že njene o-tvoritve v soboto zvečer, na kateri
razstavljata svoje izdelke dve domačinki, sestri Silva in Liana Bogateč, prva oblačila, torbice, pasove in druge predmete iz usnja, njena sestra pa lesne intarzije, torej slike, napravljene iz kombinacij različnega lesa.
Naj povemo, da je dalo zamisel za razstavo domače društvo »Vesna« in je bila torej otvoritev razstave lep dogodek ne samo za vaščane, ki so se je v velikem številu udeležili, temveč tudi za goste, ki so prišli iz Tr-
sta, med temi predstavniki Tržaške avtonomne letoviščarske ustanove, Združenja tržaških obrtnikov, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in še mnogi drugi.
O pomenu razstave umetne obrti, tokrat umetniško obdelanih izdelkov iz usnja in lesa, je ob otvoritvi razstave spregovorila Bogomila Doljak, lastnica že uveljavljene galerije »Bor« v Nabrežini, ki ima sama prav gotovo veliko posluha za takšno dejavnost, saj izdeluje tudi sama številne različne predmete in kipe iz lesa in ki je v svojem govoru poudarila zahtevo, da bi oblasti z večjim razumevanjem prisluhnile tej dejavnosti, ki nas, kot • je dejala, povezuje tudi z našo prete-kostjo in našo kulturno zakladnico.
Izdelki, ki so razstavljeni v prostorih domačega društva, so lepi in po svoji raznolikosti, ki pa se med seboj izredno ujemajo, vabljivi, dekorativni in danes tudi zelo cenjeni. Obe raz stavljalki sta nam v razgovoru prevedali, da sta se morali na razstavo v zelo kratkem času pripraviti in jima je bilo žal, da nista mogli prikazati še kaj več. Na vsak način smo lahko videli lepre obleke, jopiče in krila, izdelana iz semiša in kozličjega ušnja in to tako brezhibno, kot bi šlo za blago. »S semišem je zelo težko delati« nam je Silva Bogateč prevedala, »človek si na to usnje ne more ničesar prej narisati ali začrtati temveč mo-
ra kar začeti z delom. Če se ne posre či, je usnje pač uničeno.«
Za obe sestri je bila to prva razstava v rojstnem kraju, za kar sta izredno hvaležni domačemu društvu. Silva je sicer s svojimi izdelki že do bro znana ter ji ni treba iskati kupcev. Liana, ki se je lesne intarzije u čila tudi pri prof. Černigoju, pa je prvič razstavljala (če izvzamemo eno njeno sodelovanje na skupni razstavi v Križu).
Razstava torej, ki je vredna ogleda in ki je vzbudi'a med domačini, pa tudi številnimi izletniki lep odmev in ki je tudi preprestrila dejavnost domačega društva.
Ob otvoritvi sta z glasbenim vložkom nastopila tudi Nives Košuta na flavto in Mavricij Ceglar (viola da gamba).
Na sliki: kriški umetnici ob otvoritvi razstave.	*
•	Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je včeraj sprejel direktorja krajevne železarne Temi Sacerdoteja, ki mu je orisal trenutni položaj v katerem se nahaja škedenjski obrat.
•	Medobčinsko prevozno podjetje obvešča uprekojence ACEGA - ACT, da bodo od danes dalje od 8. do 13. ure na razprelago pri vratarnici v Ul. Bellini l/d modeli 101 za leto 1983.
Občina zahteva izpraznitev urada šolskih knjig
Ravnateljstvo nižje srednje šole I-van Cankar pri Sv. Jokobu mora čim-prej izprazniti skladišče Uprave slovenskih šolskih knjig. To v bistvu izhaja iz pisma, ki ga je v preš njih dneh poslat tržaški občinski odbornik za šolstvo Vattovani ravnateljstvu šole. Urad Uprave je pre nalogu Občine že od januarja zaprt, ker obstaja nevarnost, da se bodo tla pod težo knjig udrla.
V pismu odbornik Vattovani omenja, da je občinski tehnični urad po ponovnem pregledu prostorov ugotovil, da je skladišče preobremenjeno s knjigami. Tehniki so ocenili, da pritiska na vsak kvadratni meter tal po 500 do 600 kg teže, medtem ko je zaradi starega šolskega poslopja, primerna obtežitev le do 100 kg na kvadratni meter. Zaradi tega, zaključuje pismo, bi moralo ravnateljstvo čimprej izprazniti prostor.
O vprašanju skladišča Uprave slovenskih šolskih knjig smo že obširno poročali. Na šob praktično ni prostora, kamor bi lahko preložili knjige. Ravnateljica je že večkrat posredovala pri šolskih oblasteh, da bi našli primemo rešitev. To je storila tudi po prejemu zadnjega pisma:	šolskega
skrbnika je ponovno opozorila na nevzdržno stanje. Le-ta se je strinjal z njenimi predlogi, dejal pa je, da bo iznesel vprašanje na prihodnji seji deželne komisije za slovensko šolo, ki bo 8. maja.
Včeraj v miljski občini
Vrsta konstruktivnih pobud ob dnevu boja proti lakoti
Gostje Mladinskega zbora GM danes odpotovali
Polni vtisov so mladi Nizozemci sklenili obisk pri svojih vrstnikih
Včeraj je bdi v Miljah dan boja proti lakoti v svetu, katerega so se aktivno udeležili številni občani, ki so se z veseljem odzvali pobudam občinske uprave. Že v dopoldanskih u-rah so učenci in dijaki napolnili sre diščni Trg Marconi, zbrani mladini Pa je najprej spregovoril župan Wil-ler Bordon, ki je prebral javni poziv Proti lakoti na svetu. Poziv je odbor -lik miljske občine Jurij Vodopivec nato podal v slovenščini. Miljski mon signor Giorgio Appollonio je prebral Poslanico miru tržaškega škofa Bello-mija, v kateri leta citira tiste odstavke Svetega pisma, ki pozivajo k Pomoči bližnjemu v stiski. Na glavnem miljskem trgu so nato imeli glavno besedo miljski otroci, ki so recitirali in zapeli, tudi v slovenščini. Na sporedu je nato bila še skupna molitev.
V večernih urah je bila nato izred-Pa seja miljskega občinskega sveta, odprta javnosti. Edina točka dnevnega reda je bil boj proti lakoti na svetu. Uvodno poročilo je imel župan Bordon, ki je dal nekaj stvarnih napotkov na vsedržavni ravni, da bi se sploh začeli stvarno ukvarjati s tem perečim problemom. »Problema lakote na svetu sploh ne poznamo, kvečjemu ga občutimo, ko sedemo za obloženo mizo, nanj pa nas stalno spominjajo pretresljivi podatki kot ta, da umre vsak dan na svetu od lakote 40 tisoč otrok, ali pa ta, da bi s po-
lovico odstotka denarja, ki ga države na svetu porabijo za oboroževanje, že delno nasitili svet in preprečili to pretresljivo število mrtvih«.
Po županu Bordonu so spregovorili načelniki svetovalskih skupin miljskega občinskega sveta ter nekateri dru gi svetovalci. Občinski svetovalec Ki-ljan Ferluga je spregovoril v slovenščini, svoj poseg pa je usmeril na zelo uspelo jutranjo manifestacijo, na kateri so bili otroci absolutni protagonisti. Zahteval je popolno angažiranje vseh, da se zavzamejo za ta problem, saj »vsakdo izmed nas lahko stori še več, če se le vztrajno in dosledno zaveda, zavzame in uskladi svoje vedenje, svoje mišljenje, svoje nastope, začenši od svojih najbližjih v svojem vsakdanjem delu«, (dj)
Nov vodni rezervoar na vrhu Sv. Ivana
Izvršni odbor Ustanove za industrijsko cono je odobril pogodbo z gradbenim podjetjem Riccesi, ki bo zgradilo vodni rezervoar (pet tisoč kubičnih metrov prostornine) na vrhu Sv. Ivana v bližini Štramara v miljski občini. Gre za strukturo, ki predstavlja zadnji del gradenj celotnega posega Ustanove za industrijsko cono, ki bo izboljšal oskrbo z vodo industrijskim objektom v dolini pri Orehu
Mladi pevci iz Nizozemske, gostje Glasbene matice in njenega Mladinskega zbora, so si včeraj ogledali naše mesto in se poklonili žrtvam tržaške Rižarne, ob 13. uri pa je njihovo zastopstvo v spremljavi predstavnikov naše glasbene ustanove sprejel župan Richetti.
V spremstvu občinskega odbornika Jagodica, ki jim je omogočil ogled Rižarne kljub temu, da je v teh dneh zaradi {»pravil zaprta, so mladi Ni-
zozemci izredno pozorno prisluhnili časnikarju Francu Udoviču, ki jim je na kratko orisal zgodovino tega kraja mučenj in smrti in jih popeljal po celicah. Njihova izredna ganjenost, ki je mnogim orosila oči dokazuje, da so bolj malo seznanjeni z grozotami nacistične in fašistične preteklosti, čeprav so sicer zelo občutljivi za sodobne probleme človeštva.
Ob 13. uri pa je delegacija mladih pevcev, zborovodke in spremlje-
valca van Beeka, ki je hkrati član odbora mednarodnega festivala v Hagu, skupaj s predsednikom Glasbene matice Adrijanom Semnom, dirigentom Mladinskega zbora Stojanom Kuretom in odbornikom Jagodicem, obiskala tržaškega župana Richetti ja. Izročili so mu darilo svojega župana, ki je ob lanskem gostovanju našega zbora prav tako sprejel vse njegove člane. Richetti je pohvalil njihovo delo in stike, ki so se spletli med obema zboroma, hkrati pa poudaril prispevek naše manjšine k zbližanju med dvema oddaljenima mestoma. Predsedniku Glasbene matice je čestital tako za kvalitetne dosežke njegovega Mladinskega zbora, kot za dejavnost te naše glasbene ustanove, ki da je zgled, kako manjšina prispeva h kulturni ravni našega mesta.
Včeraj popoldne so mladi Nizozemci na svojo izrecno željo preživeli s svojimi gostitelji po družinah, katerih člani so postali v teh dneh. Danes navsezgodaj pa odpotujejo v domovino in za večino, bo to slovo žalostno, saj so se ob drugem snidenju še utrdila prijateljstva, spletena lani na Nizozemskem.
Na sliki: sprejem pri županu Ri-chettiju.
S predsinočnjega srečanja v dvorani Baroncini
Solniki lahko veliko storijo za pretok informacij in idej
V dvorani Baroncini v VI. Trento, opremljeni z napravami za simulta-no prevajanje, je bilo predvčerajšnjim prvo srečanje iz niza, ki ga Pod pokroviteljstvom pokrajinske u-prave prireja koordinacijski odbor j ovfnskih in italijanskih šolnikov, med učitelji, profesorji, rav-f ]l.. ln univerzitetnimi docenti u-
■	boljše pogoje za izmenjavo Iormaci] in didaktičnih izkušenj ter
s lem povečali možnosti za kulturni ^ ■ zno”s<i>eno rast. Na tej osno-: ^er je poudarek predvsem na *foko znanstvenem pristopu, ima Pobuda odlične šanse, da se prebile iz običajnega, marsikdaj tudi neplodnega iskanja po novem. Koliko se d° storiti na izobraževalnem pod-oc-!“’ so šolniki imeli priložnost prebil že na prvem srečanju.
D remi : »Trst in okolica: srečanje solo in univerzo, da bi v luči uajnovejših znanstvenih dognanj razumeli kulturne profile naših krajev«, so spregovorili profesor Darko Bra-vna, docent na fakulteti za politične ecfe v Trstu in ravnatelj Slori, prof. ostantino Giorgetti, docent za urba-p.tko na. inženirski fakulteti in prof. tetro Cordara, ki poučuje umet-ostno zgodovino na višji srednji šoli etrarca« in je tudi direktor muzeja Revoltella.
■	trije predavatelji so s svoli0.0 zornega kota osvetlili kronično
olacijo Trsta, oziroma določenih l'ogov Tržačanov, pred pojavi, ki t sedanjo kulturno okostenelost lah-o razmajali, a je očitno zaverovanost v preživele aspekte preteklosti se tako ukoreninjena, da ima mlada generacija, če šolniki ne bodo šli v s časom in v smeri prelivanja Jormacij, obsojena na izkrivljeno e? Pomanjkljivo poznavanje družbenega dogajanja. Bratina je v dolgem v’ r^z^enjenem Uvodu prek zgodo-tusko-socialnega razvoja slovenske-go naroda in pomena, ki ga za vse
Slove
vence ima Trst, poudaril, da bi edanje pregrade med Slovenci in allumi lahko premostili le s preuče-artjem skupnega zgodovinskega okvi-,z vsakodnevnim poglabljanjem a istem prizorišču. To pa je v iJ..’ ki se samomorilsko skuša zne-,ltl Iracionalne in kulturne specifi-e, se vedno težko izvedljivo, če-Prau se v zadnjih časih kažejo zna-1 zanimanja po sosedu.
1 tetro Cordara je v svojem pose 00 °Pozoril, da Trst dejansko živi od Preteklosti, vendar v mačehovskem anosu. V nebo povzdiguje pretekle ttsbehe na umetniškem področju, popolnoma pa pozablja, da je Trst J. tudt moderno mesto z industrii-kimi in proizvodnimi značilnostmi, n da je preteklost v tržaškem pri-le obveza na očeh, dokazuje udi pomanjkanje skrbi za ohranitev spomenikov preteklosti (muzeji, zbir ,e	iz katerih bi mladi rod
ooko črpal in ustvarjal ideje za °°dočnost. Urbanist in dolgoletni so-
delavec departmaja za sodelovanje z deželami Tretjega sveta Giorgetti pa se je dotaknil problema izredno kvalificiranih znanstvenih inštitucij, kot so miramarski center za fiziko, raziskovalno središče, bodoči center Unido, s katerimi nima Trst nič skupnega. Znanstveniki bi se verjetno rade volje vključili v tržaško tkivo, je poudaril Giorgetti, pobud z naše strani pa ni bilo, tako da je na drugih celinah Trst poznan kot predmestje Miramara. Trst pa zanika tudi njemu veliko bližjo stvarnost — Kras, tako da je celo nastal predlog o Krasu kot o zaščitenem parku, kjer bi Kraševce postavljali kot kristalizirane figure bukoličnih jaslic.
Iz te nujno skope obnove je vsekakor razvidno, da je razprava posegla v živo problematiko, in da je nakazala ne le potrebo, ampak tudi področja, kjer šolniki, ob sodelovanju izobraževalnih inštitucij, lahko veliko
ustvarijo za mlade generacije, tako da se ne bodo utopile v morju enosmernih, izkrivljenih in nerealnih modelov družbenega dogajanja, (nf)
• Danes ob 17.30 bo na sedežu KPI v Ul. Capitolina pokrajinski aktiv na temo: »Vloga komunistov v gibanju, sindikatu in inštitucijah za zaščito delavskih interesov, za ohranitev demokracije in gospodarski razvoj države«. Srečanja se bo udeležil tudi poslanec Cuffaro.
Predmeti za zrelostne izpite
Ministrstvo za šolstvo je včeraj objavilo seznam predmetov, ki bodo prišli na posameznih višjih srednjih šolah v poštev za letošnje zrelostne izpite.
Predmeti so sledeči:
KLASIČNI LICEJ : pismeno: italijanščina in latinščina; ustno: italijanščina, grščina, zgodovina in prirodoslovne vede.
ZNANSTVENI LICEJ: pismeno: italijanščina in matematika; ustno: italijanščina, tuj jezik, prirodoslovne vede in fizika.
UČITELJIŠČE: pismeno: italijanščina in matematika; ustno: italijanščina, pedagogika, prirodoslovne vede in zgodovina,
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD — MERKANTILNA SMER: pismeno: italijanščina in knjigovodstvo; ust-
»Pekel je vendar pekel« sinoči na Opčinah
Sinoči je bila v Prosvetnem domu na Opčinah premiera farse v dveh delih prof. Josipa Tavčarja »Pekel je vendar pekel«, ki jo je naštudirala in sedaj tudi z uspehom prikazala svojemu občinstvu dramska skupina KD »Tabor«. Delo je režiral Drago Gorup, sceno je pripravil Rinaldo Vremec, v njej pa je v večjih in manjših vlogah nastopilo okrog 10 članov dramske skupine. Ponovitev dela bo nocoj, prav tako ob 20.30. O sami predstavi in njeni izvedbi bomo še poročali.
no: italijanščina, drugi tuj jezik, splošni gospodarski zemljepis in finančne vede.
POKLICNI ZAVOD ZA TRGOVSKE OPERATERJE: pismeno: italijanščina in organizacija in upravljanje podjetij; ustno: italijanščina, pravo in socialna zakonodaja, tehnika mednarodne trgovine in informatika in statistika za podjetja. POKLICNI ZAVOD ZA TEHNIKE ELEKTRIČNIH IN ELEKTRONSKIH INDUSTRIJ: pismeno: italijanščina in fizika; ustno: italijanščina, elektrotehnika in elektronika, laboratorij - merjenje in matemati-
POKLICNI ZAVOD ZA TEHNIKE KEMIJSKIH INDUSTRIJ: pismeno: italijanščina in kemijske naprave z risanjem ; ustno: italijanščina, fizika, kemija in matematika. Ministrstvo za šolstvo bo, kot prejšnja leta, naknadno določilo namesto katerih predmetov bodo vključili na zrelostne izpite slovenščino. Prav tako bodo, po ustaljeni praksi, pisali slovenski maturanti prvo nalogo iz slovenščine, namesto iz italijanščine.
Kandidati bodo od štirih ustnih predmetov, ki jih je določilo ministrstvo, sami izbrali enega, drugega pa jim bo določila izpitna komisija.
KPI o tržaški politični krizi
Tržaška federacija KPI v oceni krajevnega političnega položaja opozarja na nesprejemljivo ravnanje strank stare večine na Tržaški občini in pokrajini, kjer se iz tedna v teden podaljšuje politična kriza z nenehnimi srečanji, ne da bi si pri tem zastavili časovne roke za dokončni izhod iz nje. Pri tem pa je bistven problem, ki preprečuje kakršenkoli sporazum vprašanje, kateri stranki naj pripade župansko mesto, medtem ko so vsebinska vprašanja, zlasti gospodarskega in upravnega značaja, povsem odrinjena ob stran, prav tako kot tudi razmislek o osebah, ki naj bi prevzele javne odgovornosti. To pa že pomeni, da v zadnjih tednih interesi posameznih političnih sil začenjajo prevladovati nad interesi mesta, volilne skupščine izgubljajo svojo vsebino, odločitve pa prehajajo v roke strankarskih tajništev.
Spričo takega položaja komunisti sodijo, da je povsem nevzdržna ponovna kandidatura odvetnika Cecovinija na župansko mesto
Predavanje prof. Janka Pleterskega
Slovenci ob koncu 1. svetovne vojne
Sinoči je v okviru predavanj, ki jih prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu, predaval v Kulturnem domu prof. Janko Pleterski o položaju beneških, goriških in tržaških Slovencev ob koncu prve svetovne vojne. Predavatelj je razčlenil vprašanja Slovencev pod avstrijsko upravo, govoril o njihovi številčni prisotnosti, gospodarski in kulturni organiziranosti in seveda o njihovi politični prisotnosti in dejavnosti. Osvetlil je tudi odnose Italijanov in njihovih organizacij do Slovencev
Ogenj poškodoval pristaniško dvigalo
Nekaj po osmi uri so včeraj tržaški gasilci posegli na sedmem pomolu pristanišča, kjer se je verjetno zaradi kratkega stika vnelo dvigalo. Požar je namreč nastal na električnih napravah dvigala, točneje na dveh sklopih od enajstih. Gasilci so najprej omejili požar, saj je grozila nevarnost, da bi se razširil še na druge elektronske pristaniške naprave v bližini, škoda pa je vendarle občutna, saj jo ocenjujejo za okrog 200 milijonov lir.
Obvestilo uporabnikom kmetijskih strojev
Kmečka zveza obvešča uporabnike kmetijskih strojev, ki so vpisani v sezname UMA (Utenti di motori e macchine agricole), da morajo prijaviti morebitne ostanke goriva iz lanskega leta; obenem lahko že zaprosijo za količino goriva, ki ga bodo uporabili v teku leta 1984: obe obveznosti morajo izpolniti najkasneje do 30. junija 1984. Obenem poziva vse tiste, ki teh prijav v prejšnjih letih iz različnih razlogov niso vložili, naj to storijo čim prej, sicer bodo kaznovani z odvzemom statusa UMA.
Ker je izvedela, da mnogi člani niso prejeli zaprošenega goriva, ker nimajo številke IVA (partita IVA), KZ obvešča : številka IVA je obvezna za vsakogar, ki ima kako dejavnost, v tem primeru kmetijsko. Številka IVA ne prinaša nobene nove obveznosti (npr. izstavljanje faktur, vodenje registrov, registracije itd.) za kmetijsko dejavnost, je pa obvezna.
Svoje drage 83. letu
je , zapustil v
Lino Visentin
Žalostno vest sporočajo
žena Fani, sinova Lucijan in EHo z družinama, hčeri Helena in Marjuči ter drugo sorodstvo.
Pogreb bo danes, 19. aprila, ob 13.30 iz glavne bolnišnice v cerkev v Nabrežini.
Na željo pokojnika namesto cvetja darujte v dobre namene!
Nabrežina, 19. aprila 1984
Sožalju se pridružujejo družine
Zaccaria
Gruden
Floridan
Longo
Malabotti
Nabrežina, Trst, Se.^jan, Aitilo, Verona, Milan, 19. aprila 1984
Občinska uprava in uslužbenci občine Devin - Nabrežina izrekajo u-službenki in kolegici Mariji Visentin por. Vidoni iskreno sožalje ob smrti očeta Lina Visentina, dolgoletnega občinskega spornega sodnika.
Odbor sekcije KPI občine Devin -Nabrežina izreka iskreno sožalje tovarišu Lucijanu Visentinu in svojcem ob izgubi očeta.
M. Kacinova predavala mladim
Ob lepi udeležbi mladih poslušalcev je bilo v torek v prostorih Narodne in študijske knjižnice drugo predavanje v okviru notranjega seminarja, ki ga je priredil mladinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. Po Mladenu Dolarju, asistentu z ljubljanske filozofske fakultete, ki je razčlenil teoretske vidike fašizma, je tokrat predavala profesorica Milica Kacin-V/ohinz. Konkretno in sistematično je razčlenila raznorodovalno politiko fašistične Ita lije do Slovencev od prvih nastankov fašizma pa vse do zasedbe osrčja Slovenije in ustanovitve Ljubljanske pokrajine. Podrobno je opisala na primer različne in zelo konkretne programe raznarodovanja, ki so jih izdelali fašistični veljaki in ki so jih uresničevali na najbolj vitalnih področjih ob stoja slovenskega življa: preprečevanje nakupa zemlje in odtujevanje slovenske zemlje, načrtna gospodarska šibitev, popolna diskriminacija Slovencev pri zaposlovanju, pošiljanje inteligence v izgnanstvo in še vrsto drugih oblik prisilnega raznarodovanja.
Zaključno predavanje o pojavu fašizma bo imel tržaški zgodovinar Teodoro Sala, ki bo analiziral povojni neofašizem v Italiji.
Skupinska razstava v Peterlinovi dvorani
Pred kratkim je bila v Peterlinovi dvorani otvoritev razstave šti rih slikarjev. Najprej naj omenim Zoro Koren - Škrk, slikarko, ki se z umetniškim delom ukvarja že vr sto let. Izpopolnjevala se je tudi pri Černigoju, Perizziju in Sbisàju, razstavljala pa je po raznih mestih Evrope. Nekaj svojih del so razsta vili goriški akvarelist Andrej Košič, Robert Kocman član bivše umetni ške skupine »Grupa U« in Edi Žerjal, ki se je prav tako šolal pri Černigoju, sedaj pa obiskuje grafi čno šolo Mirelle Schott - Sbisà.
Umetnike je prisotnim predstavil Milko Bambič. Omenil je vsakega slikarja posebej in poudaril njegove najznačilnejše poteze. Kocmanu sta barva in oblika glavni izrazni vred noti. Tokrat 'se je predstavil s pa steli, to je tehniko, kjer se barva, ki jo naneseš, ne spreminja. P oseb no ga navdušujejo morski motivi.
Nadalje si lahko ogledamo dela Andreja Košiča, ki se je s svojo akvarelno tehniko spustil v nekak šen »chiarizem«, kot se je izrazil Bambič.
Svojo lastno pot hodi Edi Žerjal, išče izhod v nekaj novega — tako so nastale njegove značilne monoti-pije, grafike napravljene na poseben način, ki predstavljajo načrte za stroje in odtise starih listin.
Zora Koren Škrk se je v začetku spoprijela s težavnimi pokrajinami v olju, potem pa je spoznala mikavnost pozabljenega okolja. Ta ko so nastale njene grafike v figu-rativno-impredonističnem stilu.
Razstava, ki je v prostorih Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3), bo do 12. maja odprta vsak dan od 18. do 19.30.	H. J.
gledališča
VERDI
V soboto, 21. aprila, ob 17. uri četrta predstava Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini. Red S.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 19. aprila, ob 20.30:	Archie
Shepp Quartet, večer jazza.
Mala dvorana
Danes, 19. aprila, ob 18. in 20. uri »Sodobni kitajski film«. Filmi bodo simultano prevajani.
Okrogla dvorana
Jutri, 20., in v soboto, 21. t.m., ob 20. uri: Nočni program - Iluzionistični večer.
Srednja dvorana
Danes, 19. aprila, ob 20. uri: M. Krleža »Gospoda Glembajevi«, dramsko kazalište Gavella - ZG.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 19. aprila, ob 19.30: S. I. Wit-kiewicz »čevljarji«. Gostovanje PDG v Mestnem gledališču v Ljubljani.
'Jutri, 20. aprila, ob 20. uri: S. O’Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Predstava za abonma S - petek in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
Jutri, 20. aprila, ob 19.30: T. Bernhard »Po vseh višavah je mir«, gostovanje PDG v SNG Drama v Ljubljani.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja enodnevni izlet 23. t.m. v Kobarid in Bovec z odhodom ob 7.30 z Oberdanovega trga. Informacije na št. 040/732-858.
SPDT prireja na velikonočni pon:de-ljek, 23. t.m., izlet z osebnimi avtomobili na Orljak (1106 m). Zbirališče udeležencev ob 8. uri na Trgu Ulpiano (pred tržaško sodnijo) oz. ob 8.30 v Bazovici. Izlet vodi Ervin Gombač, pri katerem se lahko vsi telefonsko prijavijo na izlet (št. 754-742). Vsak naj pove, če ima prevozno sredstvo na razpolago ali če je brez prevoza.
Materinski dan na Opčinah
Tudi letos so openski otroci, kot je v tradiciji že vrsto let, pripravili svojim najdražjim mamicam prisrčno darilo, vesel popoldan, prepleten s petjem, recitacijo in igranjem. Prireditev se je odvijala pred dne vi v dvorani Finžgarjevega doma, ki je bila tudi tokrat skoraj pretesna za številne obiskovalce, v prvi vrsti seveda mamice.
Pisan kulturni spored je prisrčno povezovala Lucija čač. Kot prvi je najavila nastop najmlajših iz open skega otroškega vrtca. Pod vodstvom vzgojiteljice Magde Sosičeve so otroci zapeli šopek svežih otro ških pesmic, med katere so vpletli prisrčne recitacije o mamici.
Nato so se pred mikrofonom zvr stili najmlajši člani otroškega pevskega zbora »Vesela pomlad«, ki letos obiskujejo začetniški pevski tečaj. Zapeli so samostojno in tako pokazali, kako se resno in zavzeto pripravljajo na vključitev v sam zbor. Sledil je nastop otroškega pevskega zbora, ki je zapel pod vodstvom Franca Pohajača in ob klavirski spremljavi Davida Lenise. Iz redno glasbeno darilo so pripravili svojim mamam najstarejši člani te pevske skupine. Prvič so namreč zapeli triglasno in tako prikazali svoj
napredek na poti pevskega izobraževanja.
Sledila je šaljiva igrica »Torta za mamo številka tri«, ki so jo odi g rali člani otroške igralske skupine pod vodstva prof. Lučke Susičeve. Igrica je plod ustvarjalnega dela Lučke Susičeve, ki že vrsto let piše za mladino. Tudi ta igrica je bila, kot prejšnji dve iz istega sklopa, sveža, živahna in razgibana. V njej smo zasledili vse polno posrečenih domislic in drobcev iz resničnega, pristnega otroškega sveta, iz katerega črpa mlada pisateljica dan za dnem kot mati in poklicna vzgojiteljica. V igrici so nastopili: Matej in Tomaž Susič, Martina Ozbič, Irene in Martin Vremec, Matija Dane v, Vanja Cvelbar, Alenka Hrovatin, Martina Feri ter Lucija in Mario čač. Vsi so svoje vloge domiselno izoblikovali. Vse naše priznanje pa zasluži prof. Lučka Susiče-va, saj je igrico napisala, zrežirala in, kot običajno, sama poskrbela še za sceno, kostume in vse ostalo, kar je bilo potrebno za odrsko postavitev.
Veseli popoldan je zaključila pev ska skupina ansambla »Zvezde«, ki jo sestavljajo brata David in Robert Vidali ter Lucija čač.
MAJDA DANEV
kino
La Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 »Polyester«. John Waters (ZDA 1982).
Maxi video 18.30 — 21.00 »II pipistrello« Johann Strauss, opereta. Placido Domingo.
Ariston 16.00. 18.00, 20.00, 22.00 »Star 80«. Režija Bob Fosse. Mariel Hemingway. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 — 22.15 »L’estate assassina«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »Lucida follia«. Režija Margarethe Von Trotta. Hanna Schygulla, Peter Striebeck.
Nazionale 15.30 — 22.00 »Margot, la pupa della villa accanto«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2	15.20 — 22.10 »Silk-
wood«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Justine e Juliette, le sex sorelle«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 16.30 — 22.15 »Ostržek«. Walt Disney.
Capitol 16.30 »Lo squalo 3«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Gli avventurieri ai confini del mondo«. Tom Selleck, Bess Amstrong.
Moderno 18.20 — 22.00 »Un tranquillo week-end di paura«. Režija John Boor-man. John Voight, Burt Reynolds. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »La Traviata«. Režija Fr Zeffirelli. Placido Domingo in Teresa Stratas.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Frate Ambrogio«. Marty Feldman.
Radio 15.30 t— 21.30 »Crociera erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »11 principe della città«.
koncerti
Šola Glasbene matice - Trst v petek, 27. t.m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29, »Koncert v spomin na Sergija Radoviča« - Pierpaolo Levi -klavirski recital. Na programu: Beethoven, Chopin, Liszt. Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž.
V	priredbi Fotokrožka Trst 80 je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Ota v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Urnik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah.
V	galeriji Corsia Stadion bodo jutri, 20. aprila, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Fabia Zubinija. Razstava bo na ogled do 10. maja.
V	Domu A. Sirk v Križu je odprta razstava Silve in Liane Bogateč. Občinstvo si jo lahko ogleda v nedeljo. 22. aprila, med 11. in 13. uro in med 17. in 19. uro; v soboto, 21. t.m., med 17. in 19. uro.
Skupnost Družina Opčine vabi na ogled 1. razstave umetniških keramičnih izdelkov, ki so jih realizirali handikapirani Skupnosti. Razstava bo odprta do 21. t.m. na sedežu v Bazoviški ulici 29 — Opčine vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure.
V	Peterlinovi dvorani v Trstu — Ulica Donizetti št. 3 — bodo do 12. maja razstavljali svoja dela sledeči slikarji: Koren - škerk, Kosič, Kozman in Žerjal. Razstava je odprta vsak dan od 18. ure do 19.30.
Privekal je
ALEKS
Kolegici Luciani, Milanu in Chiari čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo v življenju Delovni kolegi ZTT
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 19. aprila EMA
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 19.56 — Dolžina dneva 13.44 — Luna vzide ob 23.41 in zatone ob 8.25.
Jutri, PETEK, 20. aprila BOŽIDAR
Vreme včeraj: temperatura zraka 15,2 stopinj;, zračni tlak 1020,6 mb ustaljen, veter 16 km na uro severozahodnik, vlaga 33-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI ŠO SE: Marco Bellezza, Alessandro Viscovich, Raffaele Navone, Beatrice Malusà, Giulio Bertulin, Denise Medeotti.
UMRLI SO: 83-letni Lino Visintin, 80-letna Paimira Gri vd. De Vecchi, 91-letna Luigia Basso vd. Battiston, 82-letna Erminia H robat vd. Germani, 72-letni Giovanni Coloni, 84-letni Giacomo Schiavuzzi, 69-letni Arrigo Silvestri in 85-letna Olga Bratina.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik : tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Slovensko kulturno društvo Barkovlje
priredi v ponedeljek, 23. t.m., družinski izlet na Slavnik. Zbirališče na Pesku (meja - jug. stran) ob 10.30. V primeru slabega vremena izlet odpade. Za informacije tel. 040/43819. Vabljeni!
SKD Tabor - Mladinska dramska skupina nastopa danes, 19. t.m., v Tartinijevem gledališču v Piranu ob 14. uri na srečanju Naša beseda z igro Kekec in Mojca.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi danes, 19. t.m., ob 20.30 vse vaščane in posebno mladino na sestanek o postavljanju maja.
KD J. Rapotec prireja danes, 19. t.m., ob 20.30 večer filmov z Aljošo Žerjalom. Na sporedu so filmi o Sovjetski zvezi, Triglavu in drugo.
Mladinski odsek KD Vesna vabi na predvajanje diapozitivov Tomaža Devetaka na temo »Pustolovščina po reki Yukon«, ki bo danes, 19. aprila, ob
20.30	v Domu A. Sirk v Križu.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Dramska skupina Tabor vabi danes, 19. aprila, ob 20.30 na ponovitev fantazije v dveh delih Josipa Tavčarja PEKEL JE VENDAR PEKEL. Režija Drago Gorup, scena Rinaldo Vremec.
KD S. Škamperle, KD Union, Odbor za vrnitev in uporabo narodnega doma pri Sv. Ivanu vabijo vse domačine, da se udeležijo proslavitve dneva osvoboditve — 25. aprila, ob 10. uri s polaganj, m venca na pročelje narodnega doma pri Sv. Ivanu.
razna obvestila
Zadruga »Kulturni dom Prosek - Kon-tovel« sklicuje v torek, 24. aprila, v So-ščevi hiši na Proseku REDNI OBČNI ZBOR, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. t.m., ob 17. uri v prvem sklicanju in v petek, 27. t.m., ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen ob katerikoli udeležbi.
TPPZ P. Tomažič v organizaciji urada za kulturne stike Italija - Sovjetska zveza, nadaljuje v Bazovici v prostorih TPPZ P. Tomažič od 10. do 12. ure vpis za turistično-koncertno turnejo v Moskvo in Leningrad, tel. 040/226-446. Podporni člani pohitite!
Slovenska kultumo-gospodarska zveza prireja letovanje v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija za otroke oziroma mladostnike od 6. do 15. leta in letovanje v Savudriji od 10. do 24. julija 1984 za otroke od 8. do 12. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nad. tel. 744249, do 30. aprila vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. (0481) 84644, z enakim umikom.
Zadruga »NAŠ KRAS«
vljudno vabi na otvoritev razstave
MIHAELE VELIKONJE
ki bo danes, 19. t.m., ob 20.30 v Kraški galeriji v Repnu.
menjalnica
18. 4. 84
Ameriški dolar				.			1.620,-
Kanadski dolar							1.270.—
švicarski frank							744.—
Danska krona .							166.—
Norveška krona							213 —
švedska krona .							206,—
Holandski fiorini							546.—
Francoski frank							199.—
Belgijski frank							27.50
Funt šterllng .							2.300,—
Irski šterllng .							1.880.—
Nemška marka							616.—
Avstrijski šiling							87,-
Portugalski eskudo							11.—
Japonski jen .							6,-
španska pezeta							10.-
Avstralski dolar							1.450.—
Grška drahma							14.—
DebeU dinar .							11.50
MaU dinar . .							11.75
©0®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI 10 - T 61-446
prispevki
V	spomin na očeta Ivana Škabarja daruje družina Škabar (Repen 32) 20 tisoč lir in družina Škabar (Repen 137)
10.000	lir za popravilo repentabrske cerkve.
Karlo Grilanc (Salež 4) daruje 20.000 lir v isti namen.
*V spomin na Ivana Nibranta daruje družina Udovič 30.000 lir za KD Barkovlje.
V	počastitev spomina Rudija Pahorja daruje J. G. 50.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Rudija Pahorja daruje družina štrekelj (Božje polje) 20.000 lir za ŠK Kras - balinarski odsek.
V	spomin na Lucijo Komar darujejo nosilci krste 40.000 lir ter Pjerina Pregare - Šuligoj 10.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na dragega Jakoba Pivka darujeta Oskar in Vanda 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Nadjinega očeta Mar-čela Kralja darujejo kolegi Radia Trst A 120.000 lir za Glasbeno matico, ; 60.000 lir za KD Primorec, 60.000 lir za ŠD Primorec, 60.000 lir za godbo na pihala V. Parma in 40.000 lir za sekcijo KPI Z. Kralj - Trebče.
V	spomin na Rudija Pahorja daruje Renato Doljak z družino 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Pahorja daruje Ana Sancin 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na vnukinjo Iviano Košuta daruje nona 20.000 Ur za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Rudolfa Pahorja darujeta Danjela in Uidi 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Rudija Pahorja daruje Stanko MiUč (Zgonik 34)
15.000	Ur za Društvo slovenskih lovcev -Doberdob.
Srečko Colja daruje 14.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem.
Namesto cvetja na grob Milana Zobca daruje Frančiška čač por. Zobec 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Milana Zobca darujeta OUvia in Livia 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine in 20.000 Ur za PD Slovenec.
V	spomin na Veselinega očeta Angela Starca daruje Magda Starec 20.000 Ur za popravilo dvorane na Kontovelu.
Giorgio Settimo daruje 5.000 Ur za ŠD Mladina.
V	spomin na dragega brata in strica darujeta Marija in Drago 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Danila Ožbo-ta darujeta Marjetica in Ljubo Grilanč
15.000	Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
mali oglasi
telefon 040	775275
PRODAM Peugeot 103, letnik '79. Tel. na št. 040/226-113 aU 228-547.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine, Trst.
PRODAM po ugodni ceni Fiat 500 L. Tel. 040/228-637 od 19. do 20. ure.
IŠČEM delo kot izučena prodajalka v tekstilnih trgovinah. Tel. ob urah kosila 040/571-274.
OSMICO je odprl Severin Hovelja v Velikem Dolu št. 13 pri Komnu.
PRODAM Pando 30, letnik 1981, prevoženih 35.000 km. Tel. 040/229-211.
PRODAM hlevski gnoj. Tel. 040/227-240.
OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sa-ležu 23. Toči belo in črno vino.
PRODAM 40 stotov sena. Tel. na št. 040/227-250.
ČISTILNICA TATJANA, Nabrežina Kamnolomi 78/D, tel. 040/291-191, je odprta vsak dan od 8. do 13. ure, ob sobotah pa tudi od 16.30 do 19. ure; v Križu št. 204 (na Kržadi) ima odprto sprejemnico vsak dan od 9. do 12. ure, ob sobotah pa od 17. do
VOKALNÒ-INSTRUMENTALNA SKUPINA iz Brega sprejema nove člane do 16. leta starosti za trobila in pihala. Telefonirati na štev. 226-577 od 12. do 15. ure.
OSMICO je odprl' Diko - Benedikt Žerjal, Boršt 74.
OSMICO je odprl Rihard Živec v Koluti rovici. Toči belo vino in teran.
MATEMATIKO in FIZIKO inštruiram na domu. Informacije popoldne po tel. 003865/21972.
NA OPČINAH prodam 1.500 kv. m zazidljivega zemljišča, lotizacija že u-rejena, možnost takojšnje gradnje e-ne ali dvodružinske hiše. Tel. 212-267 od 18. do 19. ure.
IŠČEMO obrtnike, mizarje, specializirane za postavitev pohištva. Tel. na št. 040/575-145.
PRODAMO pohištvo po znižani ceni zaradi obnovitve artiklov. Tel. 040/54390 aU 575-145.
Za vaše zlate želje draguljarna
cfHalalan
Narodna ul. 28 Opčine
Coop GLAVINA
— ZASTEKLITVE SCHQCO — BLINDIRANA VRATA PO MERI — ZLOŽLJIVE VERANDE
MILJE — UL. FRAUSIN 9 — Tel 271061
________patronat kz - inac svetuje____
Delovna doba v bivši coni B se po krivici, žal, ne upošteva
Vpr.: »Bliža se čas, ko bom čez tri leta dopolnil 60 let in ko bom, vsaj tako upam, dobil od INPS delavsko pokojnino. Sedaj sem namreč od vsega začetka zavarovan kot kmet in redno plačujem prispevke v ta sklad, pred tem pa sem imel vsega skupaj točno 15 let dobe kot delavec, kar bi moralo zadostovati za minimalno pokojnino. Vendar pa se moj problem komplicira zaradi tega, ker nimam le prispevkov pri INPS, temveč je skoraj šest let redno priznanih z odločbo v Jugoslaviji. Od tega se tri leta nanašajo na partizanščino in služenje v vojski, tri leta pa sem delal v Kopru, od 1947 dalje. Slišal sem, da so bile neke težave glede koprske dobe. Kakšna je danes situacija? Če mi ne priznajo tistih let, kaj mi svetujete, da storim? Že nestrpno pričakujem vaš odgovor in se vam vnaprej iskreno zahvaljujem za pozornost.^ S.O.
Takoj na začetku vam moram posredovati žal ne preveč vzpodbuden odgovor: delovna doba v bivši coni B STO v kritičnem obdobju 16.5.1945 do 4.11.1954 do danes še ni priznana v pokojninsko dobo ne v Jugoslaviji ne v Italiji in jo označujemo kot »nevtralno« delovno dobo. Pravzaprav gre za nezaslišano krivico, ki se dogaja nekaj stotinam italijanskih državljanov, povečini slovenske narodnosti, kateri ste v omenjenem obdobju redno bili zaposleni in ste tudi plačevali zadevne zavarovalne prispevke.
Pri podpisu italijansko jugoslovanske konvencije leta 1957 je bilo na izrecno zahtevo italijanske strani o-hienjeno obdobje izvzeto iz dogovora, ker je pač Italija imela še »teritorialne apetite« vse do podpisa Osimskih sporazumov, ki so dokončno rešili tudi vprašanje državne meje. Žal
pa že sedem let po podpisu Osimskih sporazumov ugotavljamo, da je vprašanje priznanja delovne dobe v bivši coni B ostalo na slepem tiru, kar je v današnjem času nekaj nezaslišanega tako z moralnega kot tudi legalnega vidika. Koliko delavcev, ki so vedno naredili svojo dolžnost in so plačevali zavarovalne prispevke, je danes krivično penaliziranih! Veliko je že takih, ki so žal že v grobu in število preživelih upravičencev se vedno bolj krči, tako da bo to vprašanje kmalu postalo brezpredmetno. Večina je oškodovana za nekaj let dobe in torej nekaj tisočakov dodatka na pokojnini. So pa tudi taki, kakršen je žal tudi vaš primer, ki zaradi tega sploh ne bodo mogli uveljaviti pokojnine. Vi namreč morate od svoje pokojninske dobe odšteti tri leta zaposlitve v Kopru in tako razpolagate le z dvanajstimi leti zavarovanja namesto predpisanimi petnajstimi leti. To pa pomeni, da boste lahko Uveljavili pokojnino (še nižjo kot sicer) s petletno zamudo pri posebnem skladu kmečkih zavarovancev (po dopolnitvi 65. leta starosti).
Da se izognete tej vse prej kot navdušujoči varianti, imate dve možnosti, da se boste lahko upokojili s 60. letom: 1. če bosta državi sklenili in ratificirali administrativni sporazum, ki ga predvidevajo Osimski sporazumi, v kar pa imamo določene dvome, saj že sedemletno (!) zavlačevanje lahko tolmačimo le tako, da pač manjka potrebna politična volja, da se problem zadovoljivo reši in da se odpravi v nebo vpijoča krivica; 2. ponuja se vam tudi možnost, da sami doplačate prostovoljne prispevke za tista tri leta, vendar pa bi spričo zadnjih poviškov finančno breme bilo precejšnje, in sicer preko tri milijone in pol lir.
I _______ženska in njena stvarnost______
V koliki meri se je v 100 letih spremenila zaposlitvena raven žensk ?
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
„ V zadnjem stoletju se je položaj zenske povsod v svetu in torej tudi v Italiji bistveno spremenil. K temu ]e nedvomno pripomoglo dejstvo, da se je vse večje število žensk, zaposlilo, zvišala se je tudi raven izobrazbe, ženske so si priborile volilno pra-vico in še bi lahko naštevali.
Vendar pa,so predvsem spodbudni vtisi in splošne ocene; če se namreč zazremo v statistične podatke, se zadovoljstvo nad doseženim nekoliko poleže. Pred nedavnim je izšla zajetna raziskava	»ženskem delu, tehnolo-
škem napredku in omejitvah (segregaciji) na delovnem mestu«; izdelata jo je skupina raziskovalcev Deželnega raziskovalnega instituta Lombardije - Irer, nanaša pa se na pre-Qled ženskega zaposlovanja v Italiji v zadnjem stoletju.
Prvi podatek, ki takoj zbode v oči, se nanaša na število gospodinj: prav v tem poklicu (raziskava je seveda «rogo znanstvena in se zato ne spu-sca v analizo izbire poklica, temveč preverja številčne podatke) se je namreč v tem stoletju »zaposlilo« naj Več Italijank. S tem seveda podatki rušijo prepričanje, da je število žensk, ki so se zaposlile drugje, torej izven družinskega kroga, pomenljivo nara-in da so se zato italijanske žen-ske preko dela emancipirale.
Zelo zanimiv je tudi podatek, ki se nanaša na skupno število zaposlenih žensk (izven doma); v začetku stoletja, natančno v letu 1901 je bilo zaposlenih pet milijonov 282 tisoč *e.nsk, medtem ko je bilo vseh Ita-h]ank 16 milijonov 320 tisoč. Sedemdeset let kasneje je bilo zaposlenih Pet milijonov 84 tisoč (torej približno 200 tisoč manj), medtem ko je skupno število žensk naraslo na 27 milijonov 660 tisoč.
V prvih sedmih desetletjih tega sto-let ja je sicer prišlo do velikih kako postnih sprememb v življenju in tudi delu žensk. Najbolj zaznavne se nanašajo prav na gospodinjsko delo, kajti gospodinje — žene — matere So s svojim delom in požrtvovalnostjo ustvarile za lastno družino povsem drugačne, veliko boljše, življenjske Pogoje. Vsekakor pa si enakopravno-sti v družbi, še zlasti z ekonomskega vidika, niso izborile.
velik številčni skok so italijanske zenske napravile v zadnjem deset-letiu, od leta 1971 do 1981. Skupne Podatke, ki se nanašajo na zadnji Popis prebivalstva, je že posredoval eentralni -statistični urad lstat, ven-
dar ti podatki še niso bili podrobno analizirani. Vendar pa je zanimivo podčrtati, da je bilo leta 1981 zaposlenih 6 milijonov 636 tisoč žensk na skupno 28 milijonov 847 Italijank. V tem desetletju naj bi prišlo tudi do kakovostnih sprememb, kar daje tipati, kot je dejala ena izmed razi skovalk, ki je sodelovala pri izdelavi študije o ženskem zaposlovanju v prvih sedemdesetih letih tega stoletja, da obračun ne bo tako trpek kot so zaključki študije same.
Raziskava je namreč pokazala, da so si nekaj enakopravnosti izbojevale samo tiste ženske, ki so zaradi visoke izobrazbe ali izjemnih sposobnosti, zasedle bolj odgovorna mesta. Vse ostale, to se pravi velika večina tistega pičlega števila zaposlenih žensk, pa je obtičala tam, kjer je začela. Ženske namreč v povprečju ne naredijo nikakršne kariere, ostanejo pri istih delovnih kvalifikacijah, sicer pa opravljajo najslabše plačana dela.
Raziskovalci so upoštevali dva načina omejevanja žensk na delovnem mestu: vodoravni prerez je upošteval izbiro poklicev, v katerih se ženske zaposlujejo. Izbor je skromen, če upoštevamo, da se je 70 do 80% v prvih sedmih desetletjih zaposlovalo v desetini vseh obstoječih poklicev. Navpična lestvica pa je še enkrat pokazala, da se ženska delovna sila »zbira« na najnižjih stopnjah delovne hierarhije, kar pomeni, da je najmanj upoštevana in najslabše plačana, hkrati pa tudi najlažje zamenljiva. Zaskrbljujoča je nadalje ugotovi tev, da se je ta tendenca proti koncu obravnavanega obdobja, še stopnjevala.
Poleg utemeljenega upanja, da je zadnje desetletje prineslo številčne in kakovostne spremembe, pa lahko italijanske ženske deloma tolaži ugotovitev, da je slika, ki je izšla iz raziskave, podobna položaju, ki je bilo tudi v drugih državah Zahodne Evrope ih tudi v bogatejših ZDA. (bip)
BERITE
JVovi
Matajur
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo. . . Raffaella? - vodi Raffaella Carrà
13.25 Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Hala . . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	n mondo di Quark - znanstvena oddaja
15.00	Italijanske kronike
15.30	Šolska vzgoja
16.00	Cartoni magici 16.50 Danes v parlamentu
17.00	Dhevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte, fortissimo TV top - vodijo Corinne Clery, Barbara D’Urso, Sammy Barbot
17.55 Sol zemlje: Jezus Kristus 8. nadaljevanje
19.00	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.40 Almanah
20.00	Dnevnik 1
20.30	Film - dosje Enza Biagija
La caccia - nastopajo: Marlon Brando, Robert Redford, Jane Fonda. . . 1. del
22.00	Dnevnik 1
22.05	La caccia - 2. del filma
Ob koncu : Dosje filma »La caccia«
00.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti.
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai mangi ? oddaja o prehrani
L|ubl|ana
8.50, 10.35 TV v šoli
16.45	Šolska TV
17.45	Poročila
17.50	Igrajmo se gledališče
18.25	Gorenjski obzornik
18.40	Obramba in samozaščita
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
20.55	Borgijci - nadaljevanka
21.55	Ljubljana - Celovec - soseda -
Zagreb
16.45	Videostrani
16.55	TV v šoli
17.40	Poročila
17.45	Smogovci - otroška oddaja
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Split
18.45	Želeli ste - poglejte
19.30	Dnevnik
20.00	Spekter - politični magazin
21.05	Berači in sinovi
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija
9.00	Una vita da vivere - nadaljevanka
10.00	Le vendite per corrispondenza
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40 Help - glasbena igra
12.15	Bis - vodi Mike Bongiorno
12.45	II pranzo è servito - nagradna igra
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.25	Superflash - nagradna igra
23.00	Special Anno Domini
23.30	Šport
RETEQUATTRO
8.30	Risanke
9.00	Amore	in soffitta - TV film
9.30	Flò	TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasdlandia - TV film
11.30	I giorni di Bryan : TV film
12.30	Superamici - risanke
13.30	Maria	Maria - TV film
14.00	Magia	- TV film
14.50	Tutti insieme appassionatamente - filmska komedija
16.50	L’uomo ragno - risanke
17.50	La famiglia Bradford TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m'ama - nagradna igra
20.25	II buono, il brutto, il cattivo -film
Glint Eastwood 22.20 Non solo moda
22.50	Caccia al 13 - športna rubrika 0.40 La vergogna - film
Max Von Sydow in Liv Ullmann
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	La maschera ed il cuore
11.30	Phyllis - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim bum barn
14.00	Operazione ladro - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	La Duchessa di Duke Street -TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - otroška oddaja
v teku oddaje nagradno tekmovanje in risanka
16.30	Šolska vzgoja
17.00	Vediamoci sul due - vodi Rita Dalla Chiesa
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 17,-35 Iz parlamenta
18.30	Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Mixer
21.50	Saranno famosi - TV film
22.40	Dnevnik 2 - Nocoj
22.50	Posebna oddaja Dnevnika 2
Tretji kanal
11.45	Televideo
14.00	Ostržek - TV nadaljevanka
15.00	Nabožna oddaja
16.00	Šolska vzgoja
16.30	Šolska vzgoja
17.00	Bratje Karamazovi - TV nadaljevanka
18.00	Glasbeni prostor z G. Cionfo-lijem
18.25 Glasbena oddaja
19.00	Deželne vesti
19.32 V naši neposredni bližini: 7. nadaljevanje
20.05	Šolska vzgoja
20.30	Glasbena oddaja
21.30	Dnevnik 3
22.05	L’impareggiabile Godfrey
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki :
TRST — Zasedanje deželne komisije o osimskih sporazumih TRST — 89 milijonov za učbenike TRST — Tiskovna konferenca SSk o gospodarstvu
OPČINE — Uprizoritev dramskega o-dra »Pekel je vendar pekel«. GORICA — Rubbia častni meščan Gorice
17.00	Poročila
17.05	TV šola
17.30	Jazz na ekranu
18.10	Hamletova skrivnost - TV film
19.00	Risanke
19.30	Dnevnik - stičišče
19.50	Z nami pred kamero
20.30	Rumpolova vrnitev - TV film 21.20 Turistični vodič
21.40	Videomix
15.00	Agenzia Rockford - TV film
16.00	Bib bum barn
Vita da strega - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
19.50	H mio amico Arnold - TV film
20.25	La patata bollente - filmska komedija Renato Pozzetto
22.30	Be Bop a Lula - glasbeni spektakel
23.30	Che fine ha fatto Totò Baby?
- filmska komedija
1.00	Sport - nogomet
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.00	Marna Linda - TV film
14.45	Gli emigranti - nadaljevanka
15.30	Peyton place - TV film
17.00	Risanke
19.00	L'incredibile Hulk - TV film
20.00	Anche i ricchi piangono - TV film
20.30	Amor vuol dire gelosia film
22.00	Charlie’s angels - W film
23 00 Hawaii squadra cinque zero -TV film
23 30 Una nave tutta matta - film
TRIVENETA
12.30	Horoskop
12.40	Ispettore Bluey - TV film
13.30	Risanke
14.30	Film
16.00	Filmski program
16.30	Sloane - TV film
17.30	Risanke
18.30	Medusa - TV film
19.00	Govorimo o ribolovu
20.30	Gli avvoltoi non volano - film
22.00	II soffio del diavolo - TV film
22.30	Dražba
1.30	Horoskop
1.40	Film
TELEFRIULI
12.00	Insieme
12.00	Dnevnik
13.30	Risanke
14.00	Cara cara - TV film
15.30	Decimo mese - film
17.30	TV film
18.00	Space games
18.30	Risanke
19.00	Cara cara - TV film
20.25	Film
22.15	Goal sportivo
23.30	II denaro non basta mai - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	3.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Trim za vsakogar;
8.45	Glasbeni pot puri; 10.10 S koncertnega in opernega repetoarja; 11.30 Beležka ;	12.00 Zdravniški nasveti;
12.15	Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne : Pisani otroški svet; 14.30 Naš jezik; 14.35 Tja in nazaj; 16.00 Na go-riškem valu; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba : lanski 15. mladinski pevski festival v Celju; 18.00 Četrtkova srečanja ; 18.30 Glasbene raznolikosti.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - med glasbo: Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; Objave; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Ob jave, EP; 13.45 Glasbeni utrinki is zamejstva : kantavtor Rino Chinese; Objave, EP; 14.40 Zanimivost; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Glasbeni umetniki: Camerata slovenica; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(ltoll|onskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poroči'a; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Glasbena matineja; 7.50 Gran premio; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casadei sonora; 9.32 Luci ano vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti ; 16.00 Jugoslavija - vse o počitnicah ; 18.00 Bazar jugoslovanske glasbe; 18.45 Glasbena oddaja;
20.00	Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 19.45 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno-go-vorni program; 10.30 Pesmi skozi čas;
11.10	Radijska nadaljevanka; 11.30 Vse o rock glasbi; 12.03 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Megabit znanstvena oddaja ;
16.00	Popoldanski program; 17.30 Maša; 20.02 Na naših tržiščih; 20.07 Glasba; 20.25 Variete; 22.00 Nocoj tvoj glas; 22.45 Napotki za avtomobiliste;
22.50	Danes v parlamentu; 23.06 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Saj je samo igra! ; 10.30 Gla-sbeno-govomi program; 12.45 Disco-game - kvizi; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Oddaja za mlade; 18.32 Glasbene ure;
19.50	Šolska vzgoja; 20.10 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz glasba ; 21.30 Glasbeno-govomi program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; (narodne v izvedbi otroških in mladinskih zborov) ;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate Verdija kot komponista komorne glasbe? 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti ; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvesti'a in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce, Toms: Nizki rej; Bravničar: Belokranjska rapsodija; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17. uri; 18.00 Z ansamblom bratov Avsenik; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Georges Enescu: Klavirski trio - Igra Klavirski trio iz Bukarešte; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.15 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer, Orwellovo leto I.; 21.45 Lepe melodije ; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Včeraj dopoldne v Tržiču
Spontana množična manifestacija proti predstavitvi drugega dekreta
Nad tisoč delavcev ladjedelnice se je včeraj sredi dopoldneva odločilo za spontano protestno manifestacijo proti predložitvi drugega V adnega dekreta o omejevanju draginjske doklade. Odločili so se za prekinitev delq in za sprevod po mestnih ulicah, skoraj i-stočasno, ko se je na županstvu v Tržiču delegacija tovarniškega sveta in delavcev (vseh je bilo okrog 50) po govarjala s prefektumim komisarjem dr. Bari Ilari jem o težavah v 'adjedel-nici, zlasti pa o dokaj meglenih perspektivah glede obnovitve dopolnilne blagajne v prihodnjem mesecu. Rok namreč ppteče 14. maja in do sedaj še ni nikakršnih vesti, kako se bodo ravnateljstvo podjetja oziroma pristojni uradi ravnali. Do sedaj je denarno nakazilo anticipiralo podjetje, kako pa bo za prihodnje, za enkrat še nihče ne ve.
Prefektumd komisar je de'egtìciji zagotovil, da je vlada, preko goriške prefekture, dobro seznanjena z dejanskim položajem ladjedelnice v Tržiču.
V sindikalni kroniki velja zabeležiti tudi drugi dogodek. Včeraj, okrog 9.i ure, ko se je pred ladjedelnico pripravljal sprevod stavkajočih, je tja prispel goriški nadškof Bomrnarco. Njegov obisk je bil sicer napovedan
in se je zatem tudi vršil, čeprav z nekoliko zamude. Bomrnarco je včeraj zjutraj obiskal tudi delavce v pod jetju Ansaldo v Tržiču, kjer pa, kot kaže ni prišlo do protestnih akcij ali stavke.
V sindikalno kroniko sodi tudi vest o skorajšnjih velikonočnih dopustih, ki jih bodo uvedli skoraj v vseh največ jih podjetjih v Tržiču in sicer že od sobote dalje. V ladjedelnici, pod jetju Ansaldo, SBE, Laminati, Lisert in Acciaierie Alto Adriatico se bodo vrnili na delo" 26. aprila; najdaljši most (do 2. maja) pa bodo imeli v podjetju Detroit Refrigerati on.
JUTRI V TRŽIČU
Zborovanje KPI o prevozih
Na pobudo deželnega tajništva KPI bo jutri v palači Pala veneto v Tržiču javno zborovanje na temo »Integrirani prevozi«. Zborovanje je deželnega značaja. Uvodna poročila bodo imeli deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti, Stefano Tarondo, ki v stranki odgovarja za vprašanja s
področja prevozov in Luigi Vidal. Povzetek razprave bo imel Cesare Occarini, deželni odbornik za prevoze v deželi Emilia - Romagna.
Dornikova odstopila z mesta predsednice rajonskega sveta
Neda Dornik, predsednica rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver, je v torek pismeno obvestila goriškega župana, da odstopa, ob spoštovanju dogovora, ki je bil sklenjen 9. julija 1980 med strankami. V istem pismu se Dornikova zahvaljuje za sodelovanje in pomoč članom rajonskega sveta in zlasti občinskemu uradu za decentralizacijo ter izraža željo, da bi bodoči predsednik uspel rešiti številna odprta vprašanja.
Dornikova je v svojstvu predsednice sklicala tudi zadnjo sejo rajonskega sveta, ki bo v petek, 27. t.m., ob 20.30 in na kateri bodo razpravljali o njenem odstopu ter izvolitvi novega predsednika. Na isti seji naj bi razpravljali tudi o ostavki Marije Benkovič in njeni nadomestitvi.
Zupani ljubljanskih občin v torek na obisku v Sovodnjah
Delegacija županov štirih ljubljanskih občin je v torek popoldne, potem ko se je v dopoldanskem času zadržala na obisku v slovenskih občinah na Tržaškem, obiskala tudi Goriško. Na županstvu je goste iz slovenskega glavnega mesta sprejel župan Vid Primožič, skupaj z dr. Mariom Lavrenčičem, županom do-berdobske občine in sodelavci. V približno dveumem pogovoru so u-pravitelji dveh slovenskih občin člane delegacije seznanili z gospodarskim in kulturnim utripom v slovenskih občinah na Goriškem ter s prizadevanji za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Go-
stje so si zatem ogledali tudi novo občinsko telovadnico v Sovodnjah. V delegaciji županov ljubljanskih občin so bili Bine Vengust (Ljubljana -Center), Anka Tominšek (Ljubljana -šiška), Edo Klanšek (Ljubljana -Vič), Vlado Beznik (Ljubljana - Bežigrad) in bivši predsednik te občine Emil šušter. Na srečanju v Sovodnjah so bili prisotni tudi župani slovenskih občin na Tržaškem.
(Na sliki: med pogovorom na županstvu v Sovodnjah)
Glasbeni večer v Starancanu
Urniki trgovin in frizerjev ob velikonočnih praznikih
Zanimiva in obenem vzpodbudna razstava v socialnem centru
Od konca tedna pa do 1. maja bo zaradi velikonočnih in ostalih praznikov, ki se proslavljajo v tem obdobju prišlo do marsikatere spremembe v urnikih obratovanja trgovin in javnih lokalov. Za trgovine je goriško združenje trgovcev odredi’o sledeča pravila:
V	SOBOTO, 21. aprila, bodo vse trgovine redno odprte; mesnice bodo odprte tudi v popoldanskem času, peki pa bodo spekli kruh za tri dni.
V	NEDELJO, 22. aprila, (Velika noč), bodo vse trgovine brez izjeme zaprte.
V	PONEDELJEK, 23. aprila, bedo v dopoldanskem času cvetličarne po želji lahko odprte, vse ostale trgovine pa bodo ves dan zaprte.
V	TOREK, 24. aprila, bodo vse trgovine redno odprte, peki pa bodo morali zagotoviti kruh tudi za naslednji dan.
V	SREDO, 25. aprila, (Dan osvoboditve), bodo vse trgovine zaprte; izjema velja za cvetličarne, ki bodo po želji v dopoldanskem času lahko odprte.
V	PONEDELJEK, 30. aprila, bodo vse trgovine redno odprte kot v dnevih pred prazniki ; peki bodo zagotovili kruh za dva dni.
V	TOREK, 1. maja, bodo vse trgovine zaprte.
Za javne lokale (restavracije, gostilne, kavarne in slaščičarne) ne pridejo v poštev posebne spremembe, razen tega, da bo običajna tedenska zapora neobvezna v tednu pred Veliko nočjo.
Pred nekaj dnevi se je začel natečaj za namestitev pomožnega u-radnika na goriškem oddelku trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois«. Končno bo torej rešen problem osebja, ki se je predstavil že ob ustanovitvi oddelka samega in za katerega se ni poiskala, s strani pristojnih organov, ustrezna rešitev.
Kot član ocenjevalne komisije in pokrajinska svetovalka sem smatrala za umestno, da si ogledam prostore, v katerih se razvija šolsko življenje naše mladine in da se seznanim z njihovimi problemi. Z menoj sta si ogledala omenjene prostore tudi predsednik pokrajine prof. Silvio Cumpeta in ravnatelj zavoda prof. Ivan Černič.
V šolskem letu 1983-84 je vpisanih 68 dijakov, iz pred vpisa izhaja, da se bo šolska skupnost povečala za okrog 20 dijakov. Rešitev problemov je torej vedno bolj nujna.
Glede prostorov bo morala pokra jina poskrbeti za nov razred, kajti v šolskem letu 84-85 bo šola zajela vseh pet razredov ; nujno bo treba poskrbeti tudi za primemo namestitev in opremo tajništva, ki je trenutno v prostorih vzgojiteljske
Spremembe bodo tudi v umikih brivskih in frizerskih salonov. V soboto bodo ženski sa’oni odprti nepretrgano od 8. do 19. ure, moški pa od 8. do 14. V nedeljo in ponedeljek bodo saloni zaprti, v torek, 24. aprila, pa bodo odprti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 (frizerji), oziroma od 15. do 19.30 (brivci). Vsi saloni bodo zaprti v sredo, 25. aprila, medtem ko bo od četrtka dalje spet veljal običajni umik.
Tekmovanje v slikanju pirhov
V Katoliški knjigami na Travniku bodo letos skušali izpeljati zanimivo pobudo z namenom ohranjevanja starih ljudskih izročil. Prirejajo namreč tekmovanje v slikanju pirhov, ki jih bodo potem razstavili v prostorih knjigarne. Posebna komisija bo izdelke ocenila, avtorje najlepših pirhov pa nagradila. Tekmujejo lahko posamezniki in skupine (razredi). Rok za oddajo prispevkov zapade v soboto, 21. tega meseca.
Sicer pa nameravajo prostore knjigarne, kakor smo izvedeli, precej preurediti, tako da ne bi bil to samo kraj za nakup oziroma prodajo knjig in drugih artiklov, ampak neke vrste kulturni center v samem centru mesta. Tako naj bi predvidoma v zgornjih prostorih uredili razstavno galerijo.
šole in iz katerih se bo moralo že meseca junija izseliti.
Podčrtana je bila tudi potreba, da se uredijo prostori tajništva, uprave in ravnateljstva v predvidevanju, da se oddelek trgovskega zavoda »Žiga Zois« v bližnji bodočnosti osamosvoji (in sicer, da se odtrga od tržaškega sedeža).
Nadalje bi morala pokrajina poskrbeti tudi prostor za fizikalni kabinet, učilnice za pouk blagoznan-stva, knjigovodstva in trgovinstva. Poskrbeti bo treba za primerno o-premo šolske knjižnice, urediti zbornico in poskrbeti za prostor namenjen postrežnikom.
V pričakovanju, da se razpiše natečaj za umestitev neučnega osebja (drugega postrežnika, kajti od samega začetka je v službi en sam sluga, ki skrbi, med drugim, za čiščenje vseh prostorov in bi v primeru njegove odsotnosti mortili oddelek zapreti), naj se čimprej, v okviru selektivne izbire, dodeli zavodu neučna moč.
Za uspešen pouk nekaterih tehničnih in znanstvenih predmetov in za najnujnejša popravila naj pokra-
V	prostorih socialnega centra v Ul. Baiamonti v Gorici so pred nekaj dnevi odprli razstavo predmetov, kj jih izdelujejo v laboratorijih središča. Gre za zanimiv prikaz ustvarjalnega dela, lahko bi rekli male umetnosti za vsakadnjo uporabo. Razstavljeni predmeti gredo namreč od okrašenih keramik, do svilenih šalov, do kartonažnih izdelkov in drugih uporabnih ali pa samo o-krasnih predmetov.
V	socialnem centru, ki so ga odprli pred približno enim letom, so namreč nastali manjši obrtniški laboratoriji, ki se ukvarjajo s tovrstnim kreativnim delom. Laboratorije vodi skupina prostovoljcev, ki sami izdelujejo predmete, poleg tega pa prirejajo razne tečaje. V zadnjem času so skušali prirediti tečaj predvsem za starejše občane, toda pobudi se je odzvala tudi mladina. Tako imajo danes najstarejšega tečajnika, ki je star 82 let, medtem ko je najmlajša deklica, ki je komaj dopolnila 8. leto starosti.
Na razstavi so prikazani predmeti, ki so jih sami izdelali ali okrasili. Poleg že prej omenjenih gre navesti nekatere originalne izdelke, ki so jih okrasili s školjkami, pa tudi bonboniere in druge predmete, ki lahko pridejo v peštev za darilo. Predmeti so namreč na prodaj, žal pa ugotavljajo v središču, da je bilo zanimanje občinstva doslej dokaj majhno. Zato načrtujejo, da bi v prihodnjih mesecih ponovili razstavo
jina poskrbi za čimprejšnjo dodelitev tehničnega pomočnika z znanjem slovenskega jezika.
Predsednik je obljubil, da si bo po velikonočnih praznikih prišel o-gledat prostore skupaj z inženirjem in preučil rešitev nakazanih problemov. Delo bi se moralo pričeti takoj po zaključku pouka, če želimo, da sc prihodnje šolsko leto prične brez večjih težav.
Poudariti moram, da je tajništvo zaprto že od januarja meseca in to povzroča velike težave dijakom, profesorjem in staršem, seveda pa tudi ravnateljstvu in tajništvu glavnega vodstva, ki ne moreta vzdrževati stikov z oddelkom v Gorici. Ravnateljstvo glavnega sedeža jn slovenska javnost sta pokrajinsko upravo večkrat opozorila na nerešena vprašanja v zvezi s slovensko šolo. Želimo si torej, da se bo pokrajinska uprava res lotila reševanja problemov, ki sem jih naštela in tako ustvarila ugodne pogoje za nemoten in uspešen potek pouka in življenja na tej slovenski šoli.
Pokrajinska svetovalka ALEKSANDRA DEVETAK
nekje v središču mesta in tako premagli »lenobo« Goričanov, ki se doslej niso še na nobeno pobudo socialnega središča odzvali v zadovoljivem številu.
Kdor bi si želel ogledati razstavo in izvedeti kaj več o delovanju centra ima čas še do konca meseca. Razstava obrtniških izdelkov je odprta vsak delavnik od 9. do 12. in od. 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12.30 in od 16. do 18. ure.
Ogrevanje lahko vključeno do 30. aprila
Naprave za centralno ogrevanje v Gorici bodo lahko vključene do 30. aprila. Županstvo je včeraj namreč sprejelo ukrep, ki podaljšuje do konca meseca rok za ogrevanje.
Pristojbine trgovinski zbornici do 10. maja
Podjetja, bodisi zasebna bodisi družbena, ki opravljajo kakršnokoli ekonomsko dejavnost in ki so vpisana v register podjetij pri Trgovinski zbornici, morajo do 16. maja letos, s poštno položnico, poravnati letno pristojbino Trgovinski zbornici, ker je ta ustanova že razposlala podjetjem pismo s priloženo položnico in tudi že vpisanim zneskom, ki znaša 44 tisoč lir za zasebna podjetja, zadruge in konzorcije, 120 tisoč lir za družbe z glavnico do 200 milijonov lir, 160 tisoč lir za družbe z glavnico od 200 milijonov do 1 milijarde, 200 tisoč lir za družbe z glavnico od 1 do 10 milijard lir (za glavnico preko 10 milijard lir je treba doplačati še 40 tisoč lir za vsako nadaljnjo milijardo), 8.800 lir za vsako podružnico ali manjšo enoto, ločeno od glavnega sedeža.
Uspešno zaključen tečaj
prometne vzgoje
Po goriških osnovnih šolah so se v prejšnjih dneh z izpitom iz teorije zaključili tečaji prometne vzgoje, ki jih je priredila občinska uprava s sodelovanjem avtomobilskega kluba in številnih drugih javnih in zasebnih ustanov. Na tečajih je sodelovalo kar 682 učencev iz 46 osnovnošolskih razredov. Tečaji in izpiti so se vršili pod strokovnim vodstvom občinskih prometnih stražnikov.
V začetku maja, točneje od 7. do 9. maja, bodo na igrišču zavoda Renassi tečajniki izvedli tudi praktično preizkušnjo v vožnji s kolesom, prometni stražniki pa bodo ocenjevali njihovo prometno disciplino in upoštevanje cestnih znakov. Najboljše bodo nagradili s pokali in kolajnami, poleg tega pa bo 20 v prometu najbolj veščih učencev prejelo v dar kolo.
V dvorani Montes v Starancanu bo v torek, 24. t.m., ob 20.30 kulturna in glasbena prireditev. Nastopili bodo harmonikarji iz Renč in tamburaški zbor »Giuseppe Verdi« iz Tržiča. Prireditev sodi v okvir kulturnih izmenjav in sodelovanja med Štarancanom in Renčami.
Velikonočno darilo za otroške vrtce v Podgori
Otroci slovenskega vrtca v Podgori — pred kratkim so v tej vzgojno-varstveni ustanovi proslavili 20-letni-co obnovitve delovanja — so tik pred odhodom na velikonočne počitnice doživeli prijetno presenečenje. Obiskal jih je Saverij Rožič ter jim izročil lepo zbirko igrač tovarne Ciciban iz Mima, in tri pare kotalk, lastne izdelave, ki jih je malčkom podaril o-brtnik Janez Amol iz Škofje Loke. Otroci in vzgojitelji so bili daril seveda izredno veseli.
Aretacija radi vloma in kraje
Policijska obhodnica je v torek pozno zvečer aretirala 20-letnega Paola Valen tini ja in 19-letnega Domenica Attanasia. Oba sta na služenju vojaškega roka v Krminu. Aretirali pa so ju zaradi vloma in kraje avtomobilskega radijskega sprejemnika. Radio sta ukradla v nekem avtomobilu, parkiranem na Ulici Dante v Gorici.
_________razstave___________
V Galeriji Meblo v Novi Gorici prikazuje svoja dela-slike umetnik Rudi Pergar iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 28. aprila, ob delavnikih med 8. in 19. uro.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Seme d'amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Due come noi«.
VERDI 18.00—22.00 »Un anno vissuto pericolosamente«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Una ragazza in amore«.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Super exhibi-tion«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava: »Sior Todaro Brontolon«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Samo dvakrat se živi«.
SVOBODA 18.30 »Vojna titanov«.
Ob 20.30 »Šok«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30, Mario Bres-san iz splošne bolnišnice, ob 11. uri Leopoldo Zlemic iz bolnišnice San Giusto.
Težave na zavodu Žiga Zois v Gorici Prostorska stiska in premalo osebja
Ob novi premieri v KD »Tabor« na Opčinah
Zelje in upanja mladih openskih igralcev
. V Prosvetnem domu na Opčinah Je bila sinoči premiera farse v dveh delih prof. Josipa Tavčarja »Pekel * vendar pekel«, s katero se je svojemu občinstvu predstavila domača dramska skupina.
Obiskali smo člane skupine, ko so tekle še zadnje vaje, ko je bilo vzdušje med igralci napeto tako, kot Je pač vedno napeto pred vsako premiero, pa naj gre to za profesionalno, ali za amatersko gledališče.
Dragu Gorupu, ki jé tudi režiser Predstave. (sicer igralec v svobod nem poklicu, ali kot je sam povedal večkrat brezposeln) smo dali najprej desedo in sicer je zadevalo naše Prvo vprašanje prav problem izbire dela.
„ Odg. Pregledali smo precej del. Cflsa tudi ni bilo preveč. Zato smo j!® odločili za delo prof. Tavčarja, je bilo gledališko že povsem pripravljeno. Nihče med nami ni vi-dei prve izvedbe tega dela v Slovenskem stalnem gledališču, zato smo ga oblikovali tako, kot smo ga Poč sami občutili. Tematika se nam le zdela zanimiva, predvsem pa zelo oklualna in moderna, saj gre za probleme, ki bodo takšni, dokler bo eiovek živel.
Vpr. Kakšen pa je bil vaš odnos ? avtorjem, medtem ko so potekale Vaje?
Odg: čeprav igra njegov sin v tem delu glavno vlogo, se avtor sPloh ni vmešaval v naše delo, ker ni verjetno hotel na noben način vplivati na naš pristop do tega. Ta ko je delo zraslo z našim skupnim oelom, navdušenjem igralcev samih ln Pa moje izkušnje so pa, upam, obrodile to, kar bo, to si vsi želimo, Vseč naši publiki in tudi avtorju
samemu.
Vpr.: Pa o sami dramski skupini, (aj bi nam lahko povedal, predvsem seveda, kar zadeva izbiro del?
Odg.: Vedno, smo težili za tem, da smo izbirali dela, z angažirano vsebino. Naj omenim tukaj na pri mer »Melonariado«, ki sem jo sam napisal in v kateri smo šibali tržaške politične razmere in pojav »me onarjev«. Potem naj spomnim na
Tokrat namesto rubrika
»Kaj nam Pripravljajo«
Velikonočni prazniki pomenijo tudi nasa kulturna društva krajši »od-Zaradi tega tokrat ne objavlja-® seznama prireditev. To priložnost n gabimo za vabilo društvom, da Pravočasno javijo svoje prireditve.
jih na naše uredništvo, ali pa Tr ,S,\dež ZSKD (tako v Gorici kot v .sfa). Rubriko »Kaj nam priprav-jaino« sestavljamo ob sredah in izi-„ ,Vsak četrtek. V sredo v jutranjih i.,11 moramo torej vedeti za prire-n-.V j’ k' dodo od vključenega četrtka v . “a naslednje (vključene) srede. ; edar prireditev je torej tedenski; iw> 0,1 .da ho čimvečje sodelovanje n.ii il™ezn'h društev pomenilo čimpo-Polnejši koledar.
UREDNIŠTVO
predstavo »Krokodil«, pripravljeno po črtici Dostojevskega. Tudi ta je živo bičala birokracijo in je skozi smeh tudi nekako poučevala. Mi želimo z našimi predstavami zabavati, a tudi podučiti in skozi gro tesko in morda tudi s prizvokom grenkobe pokazati na razne naše slabosti in to na tak način, da nas naši gledalci razumejo.
Vpr. : V glavnem se društva pritožujejo, da ne morejo organizirati svoje dramske skupine, ker nimajo dovolj igralcev. Ta problem, kot vidimo, pri vas ne obstaja?
Odg.: Ne, to pa res ne. Tu je dejavnost dramskih skupin že pra va tradicija. Pred dnevi smo imeli v našem društvu daljšo disku sijo, ko so naši najmlajši nastopili z igro »Kekec in Mojca«. Rekli smo, da je to bila otroška dramska skupina, in da je skupina, ki pripravlja »Pekel« naša mladinska, saj v njej nastopajo samo mladi. Potem pa imamo tudi starejše člane, ki tudi radi igrajo in že komaj čakajo, da poiščemo in izberemo nekaj takega, da bi se lahko tudi sami predstavili, kot so se nam na primer v Melonariadi, ko so nastopale kar cele družine.
Vpr.: Imate torej tudi zanje že
kaj v načrtu?
Odg.: Pregledovali smo že tekste »Županove Micke«,, pa »Rokovnjačev«, pa se nismo še nič dokončnega odločili. Mislim, da bo treba prav kaj novega napisati, nekaj v dialektu, da bo bolj zaživelo.
Vpr.: Kaj pa trema, je pred nastopam med vašimi igralci prav takšna, kot med profesionalci?
Odg.: Prav takšno je vzdušje in tako verjetno tudi mora biti. Ko smo včeraj postavljali luči za oder, sem videl dva moja igralca, kako sta sama prišla na oder in začela vadili. To se pravi, da vsi občutijo odgovornost pred nastopom in da vsi z enako zavzetostjo tudi delajo.
Loris Tavčar, Igor Malalan in Giuliana Sosič tolmačijo v igri tri glavne vloge. Loris je tudi sin avtorja, zato so nas1 zanimali njegovi občutki.
Odg.: Ni mi bilo lahko. Na eni strani mi je bilo sicer v vzpodbudo, da igram v delu, ki ga je napisal moj oče, po drugi strani, pa sem čutil veliko odgovornost, saj igram ■ glavnega junaka. Kaj če ne bi uspel? potem bi morda škodil tudi očetu?!
Igor Malalan, ki je, kot oba ostala protagonista že obiskoval gledališko šolo v Trstu, je to svoje veselje
do gledališča sedaj prenesel v domače društvo.
Odg.: Naše gledališče mi je dalo pri ložnost, da stopim na pravi gledališki oder in da »povoham« prave odrske deske. Sedaj skušam to svojo ljube zen do gledališča vnesti v svoje delo v domači dramski skupini. Težave seveda niso majhne, saj smo vsi vpreženi na tolikih straneh, v športu, društvu, na delu itd.
Vpr.: Kakšnj pa so občutki pred premiero, smo vprašali Giuliano Sosič ki igra v farsi ženo glavnega junaka?
Odg.: Premiera je vedno velika preizkušnja za nas vse. V zadnjih dneh se nam zdi, da bi morali morda drugače igrati, da bi morali kaj popraviti, da ne znamo teksta itd. Toda to se verjetno dogaja tudi profesionalnim igralcem.
Vpr.: Pa še njihove želje so nas zanimale.
Odg.:	Vsi so si želeli, da bi
predstava uspela, da bi bila všeč občinstvu, da bi dramska skupina nadaljevala s svojim delom in da bi postali njeni nastopi nekak »trening« za vse, ki bi želeli tudi s to dejavnostjo obogatiti delo domačega društva.
NEVA LUKEŠ
Leta 1908 (in sicer 1. februarja) je pričel v Trstu izhajati humoristični list »Coklja«. Poimenoval sc je za največji slovenski dnevnik z uredništvom na vrhu Triglava, upravo pa v »livarski jami. V vabilu za naročnino pa razberemo veliko optimizma za napredek slovenstva.
Naš narod napreduje od dne do dne in stopa vedno višje, kar nam priča jasno dejstvo, da se jih je že mnogo povspelo na vrh Triglava. Pri vsem tem napredku nam pa manjka zavednega slovenskega lista, ki bi stal tudi na višku svobodne prosvete. Zato smo se namenili izdajati nov leposloven in znanstven dnevnik pod imenom »COKLJA«.
Že ta prva številka upamo, da bo ugajala slehernemu in nam pridobi vse slovensko razumništvo.
»COKLJA« bode prinašala članke iz rsajspretnejše roke, tako, da jim ne bode kos nobeden dosedanji list.
»COKLJA« bode v zvezi z raznimi učenjaki in strokovnjaki ter bode prekašala v znanosti in vednosti vse druge liste.
»COKLJA« pa bode opremljena tudi z najlepšimi izvirnimi podobami, kar priča Vam že gotovo današnja 1. štev.
Izlvtjala bode enkrat na večer in upamo, da nam je s tem za danes zagotovljen nje obstanek. Vsaka številka stane s papirjem, črkami in podobami vred samo 20 vin.
Lep koncert dolinskega zbora v Corianu
Navdušeno odobravanje občinstva mesteca blizu Riminija Zbor Valentin Vodnik nadaljuje svoje obiske v italijanskem prostoru
Zbor »Valentin Vodnik«
Dolinski pevci so se polni lepih vti-lov vrnili iz dvodnevnega gostovanja v Riminiju. V kraju Coriano so imeli v soboto zvečer izredno uspel koncert, ki je v vseh pevcih pustil nepozaben vtis. V tej majhni občini so letos že četrtič priredili revijo amaterskih pevskih zborov z naslovom CORICOR1ANO pod pokroviteljstvom domače občinske uprave, pokrajinske uprave Forlì ja, glasbene šole A. Draghi in domače Pro Loco. Revija žanje dokajšen uspeh, kljub temu da ni v kraju velike tradicije zborovskega petja (nimajo nobenega zbora).
Občinstvo redno polni dvorano in pozorno spremlja izvajanje pevcev.
Zbor Valentin Vodnik je bil pred težavno nalogo, da občinstvo prepriča z izvajanjem slovenskih skladb, kar ni lahko, saj je znano, da italijanska publika težko sprejema skladbe v tujih jezikih. Dolinčani so odšli na pot dokaj okrnjeni v basovski sku pini, kar je povzročalo dirigentu lgna ciju Oti precej preglavic. Na odru pa so se pevci resnično izkazali. V dobri, akustični dvorani so svoj zahtevni spored odpeli zrelo, umirjeno in prepričljivo tako z intonacijskega
kot interpretacijskega vidika. Lahko trdimo, da že dolgo let ni zbor odpel koncerta tako zbrano, ubrano in natančno.
Občinstvo je prvi del, ki ga sestavljale polifonske skladbe in sloveti ske umetne pesmi sprejelo zelo pozitivno, čeprav je ' dokazalo, da ceni bolj skladbe » kontrastnimi efekti, kot umirjeno, renesančno glasbo. V drugem delu pa je dolinski zbor navdušil občinstvo s folklornimi sklad bami iz slovenske zakladnice in z nekaterimi pesmimi dr\gth narodov. Še zlasti sta prijali Vodopivčeva Žabe in Macchijeva Strada ferrata, ki ju je moral zbor na pravo športno navijanje poslušalcev ponoviti. Ploskanje se ni poleglo, dokler ni zadnji pevec zapustil dvorano. Glasnega odobravanja je bila deležna tudi sim patična napovedovalka Lorella Gri-son, ki je tokrat prvič napovedovala in z nazorno razlago povezovala posamezne skladbe.
Dolinski moški zbor je tako pridobil nove prijatelje v svojem večletnem prizadevanju, da ponese slovensko pesem širom po Italiji. Nastopi v notranjosti države pri ljubiteljih zborovske pesmi so izredno hvaležni in nudijo pevcem veliko zadoščenja, obenem pa se širi znanje o našem obstoju. Na reviji COR1CORIANO je lansko leto sodeloval finski zbor, pred lansko pa poljski zbor. Letos pa so se v razponu poldrugega meseca zvrstili zbori La baita iz Reggio Emilie, Polifonica Malatestiana iz Cesene, Val Del Domm iz Milana in Cento
Torri iz Ascoli Picena.
Topli sprejem je spodbudil pevce, da so nato po uspelem koncertu peli pozno v noč in želi odobravanje občasnih poslušalcev. Čudovito vreme je drugi dan omogočilo, da si je skupina v spomladanskem vzdušju ogledala San Marino, kjer je ponovno zadonela slovenska pesem pred vladno palačo.
Uspeh iz Coriana je pevcem dal potrebnega elana za celo vrsto letošnjih obveznosti. Že v soboto 28.4. bo zoor v gledališču v Boljuncu predstavil svojo prvo ploščo, ki nosi naslov »Vinske pesmi v Bregu«, o čemer bomo še poročali. V juniju pa gosti KD Vodnik v okviru svojih junijskih večerov stare pevske prijatelje zbora Pro Musica iz Subotice in zbor Pexiora iz Južne Francije. Dolinčani bodo francoskim pevcem vrnili obisk v mesecu oktobru letos, Vojvodincem pa prihodnje leto. Zboru je prišlo tudi vabilo za nastop julija meseca v Toskani a ga bo moral žal zavrniti zaradi pomanjkanja sredstev. številne obveznosti bremenijo namreč tako iz organizacijskega vidika, kot iz finančnega. Dolinski pevci so sicer vajeni samoobdavčenja (vsi plačujejo visoko članarino) in naporov v organiziranju vendar pa je nemogoče vse obveznosti tudi izpeljati. Zbor ima letos novo vodstvo, dosedanjega predsednika Maura Žerjala je zamenjal Marino Kermac, v ostalem pa je nedavni občni zbor potrdil ostale odbornike.
V. K.
TONE SVETINA
Med nebom
in pe#c#om
------ 120.___
Župnik se je čudil volji in trmi te ženske, ki ni arala razumeti, kaj ji je hotel povedati. Sam je bil Jet v zanke neizbežnega. Kdo naj ustavi vodo, ki je Predrla nasip? Kdo ogenj, ki preskakuje s strehe na . treho? Globoko v srcu je čutil poštenost te ženske n nieno pravico, ki jo terja v imenu otrok za njihov Prostor pod soncem. Mar niso bili svetniki, prvi mu-venci, prav tako slepo zazrti v božjo pravičnost? Za ero so umirali v strašnih mukah. Stoletja je trajalo Sevanje poštenih... Kajti rablji so bili neutrudni. ^°g 56 zas^ra^° v človeku, ki hoče biti podoben
Se enkrat je skušal nastopiti s pametjo proti sle-Perbu čustvu:
u “Žrtve boste ti in Bečan in majhni otroci, ki ne oo mogli uteči italijanskemu maščevanju...«
"Gospod, mi smo se vdali v usodo tisti dan, ko tn u?novf Prijeli za puške. Vsak dan nosijo glavo v sv *' Vsal<cIo jih lahko izda ali ubije. Midva z možem a tem svetu opravila svoje. Saj ne iščemo dru-8ega kot pravico...«
"Saj, saj... Tudi mene prevzema čustvo. Razum a mi govori: kako naj se David spopade z Goljatom? 6 z močjo, temveč s pametjo... Razumem, da so tvoji n°vi dvignili puške. In če si jih ti poslala v boj po
svojem prepričanju, potem naj tebe z možem in nebogljene otroke spravijo na varno...
»Kam, dragi gospod? Kam?! Sovražnik je vsepovsod...«
»Kamorkoli! Nekam čez mejo ali k sorodnikom. Samo doma ne smete ostati! Jožefa, zavedaj se, da je italijansko pojmovanje pravice drugačno od tvojega!«
»Nič nama ne morejo, ne meni ne možu! Nisva vojaka! Ves najin greh je, da fašistov ne marava! Pa ne samo najin! Sovražijo jih vsi Brkini, vsa Pivka, vsa Primorska! Celo otroci in psi jih sovražijo. Dežela jih bo izvrgla, kot človek izpljune gnil zalogaj hrane!«
Župnik je uvidel, da bi bilo nadaljnje prepričevanje odveč. Ta žena pooseblja nakopičeno nezadovoljstvo triindvajsetih let, ki tli v ljudeh in jih spodbuja, da začenjajo boj za vsako ceno. Morda ima celo prav... Življenje posameznika je nepomembno, kadar je na tehtnici narodova usoda. Globoko je vzdihnil in rekel:
»Prav imaš, Jožefa! -Molil bom zate in za vso vas. Dala si mi nekaj poguma... zdaj, ko me navdajajo strah, obup in žalost...«
Skozi okno je gledal za njo, ko je odhajala. Visoka, s ponosnim korakom je šla po prazni ulici. Po obrobju vasi je cvetelo sadno drevje in prek preora nih polj so vele sveže vonjave.
Župnik je globoko zajel dišeči zrak. Gore v ozadju so se lesketale v vijoličasti modrini. Na vzhodu se je grmadila težka sivina in pregrinjala s senco na videz mimo pokrajino. Zazdelo se mu je, da mu sili v usta okus po pepelu in v glavo težka omotica.
Odšel je v sobo, kjer je razmišljal in molil. Sedel je na stol z naslanjačem in se zazrl v Križanega.
»Je življenje brez trpljenja in katastrof sploh mogoče?« se je vprašal.
Odprl je sveto pismo in bral:
»Meč, meč je izdrt za klanje, je uglajen za uničevanje, da se bliska, medtem ko so gledali prevaro in ti prerokovali laži — da ga denejo na vrat oskrunjenim, brezbožnim, katerim je prišel dan, ko se stori konec grehu.
Povrni se v svojo nožnico! Na kraju tvojih začetkov; v deželi tvojega izvora, kjer bom sodil, izlijem nate svojo jezo; ogenj svojega srda razpiham zoper tebe, dam te v roko surovih ljudi, ki kujejo tvojo pogubo.
Ognju boš jed, tvoja kri bo fekla sredi dežele. Ne bodo se te več spominjali.«
Župnik je zaprl knjigo. Molil je, da se strašnje slutnje ne bi uresničile; da bi bil bog milostljiv z ljudmi, ki rastejo v trpljenju na tej borni, kamenja polni zemlji; z ljudmi, ki so vzeli usodo v svoje roke, da bi se dokopali do pravice, ki jim jo je tudi nebo odvzelo...
XXIII.
Italijanska vojska in policija sta nekaj časa zaman poizvedovali, kje ima taborišče četa, ki ju je v zadnjem času stalno vznemirjala.
Karlo in Frane, ki sta poznala vsako ped gozda med hribi in vse kotičke ob reki v dolini, sta vodila patrulje po skrivnih stezah, a samo ponoči. V taborišče v grapi so prihajali samo sodelavci iz vasi, ki so četo oskrbovali s hrano. Tako je njeno »poveljstvo zvedelo, da je pri mesarju na robu mesta ob reki devet govedi, namenjenih italijanski vojski.
»Ta živina bi nam prišla prav, saj nam primanjkuje hrane!« je dejal Karlo komandirju Greifu. Ta ni pomišljal. Rekel mu je, naj vzame s seboj nekaj mož in zapleni živino, če si upa.
V zadnji kvalifikacijski tekmi za nastop na OI
Romunija zasluženo premagala »plave«
Polfinale nogometnega EP under 21
Poraz Italije v Manchestru
Romunija — Jugoslavija 1:0
(1:0)
STRELEC: Cirtu v 28. minuti.
ROMUNIJA: Manu, Žare, Stancu, Baetus (Edond), Popescu, Iovan, Ko raš, Mateus, Cirtu (Lacatus), Iri-mescu, Hagi.
JUGOSLAVIJA: Stojič, Setinov, Ba ljič, Katanec, Smajič (čurič) Ra dano vič, Savevski, Stojkovič, Mance (od 65. min. Besič), Georgijevski. Rančev.
BRAILA — Jugoslaviji se ni posrečilo skleniti kvalifikacijski del za nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu brez poraza. V zadnji tekmi jo je zasluženo premagala Romunija in »plavi« se imajo zahvaliti edinole sreči, da niso utrpeli večjega poraza.
Jugoslovani so stopili na igrišče demotivirani, saj tekma ni imela nobenega praktičnega pomena. Zvezni selektor Toplak je v moštvo uvrstil debitanta Stojiča v vratih in Setino va v položaju desnega branilca, manjkalo pa je še nekaj drugih igralcev. Ekipi se je tako poznalo, da je ne uigrana, igralci pa te hibe niso nadoknadili s temperamentom. Domačini so tako na spolzkem igrišču, ki jim je bolj ustrezal, imeli več od i-gre, povedli pa so s strelom od daleč Cirtu ja, ki ga je vratar videl le v zadnjem hipu, ne da bi ga lahko prestregel. Ob koncu polčasa je isti igralec s krasnim strelom zadel drog.
V drugem delu tekme se raven i-gre ni izboljšala. Namesto reakciji Jugoslovanov smo še naprej bili priča napadom Romunov, ki so se nekajkrat znašli sami pred Stojičem. Kapetan Popescu je po lepem prodoru zadel vratnico.
»Plavi« so še naprej igrali medlo in neambiciozno, pet minut pred kon cem pa je imel član Olimpije Srečko Katanec po napaki vratarja izredno priložnost, a njegov strel so branilci odbili na gol črti. Točka pa bi bila za Jugoslavijo prav gotovo prevelika nagrada.
Naj omenimo še. da je Jugoslavija osma ekipa, ki si je že zagotovila nastop na OI, ostale pa so: ČS SR, ZDA (kot gostitelj), Marok, Kamenim, Kostarika, Brazilija in čile. V Los Angeles potuje šestnajst ekip.
Nizozemska — Italija 1:1 (0:0)
STRELCA: Serena v 64’, Van Den Hors v 73’.
NIZOZEMSKA: Van Gherven, Wou-ers, Coevermans, Massen, Blindt Corbejin), Roossien, Crujs, Van Der lors, Bocklking, Bosman, Schouwe-naar.
ITALIJA: Tancredi, Tassotti, Nela, Sabato, Brio, Tricella, F arma, Verza (Contratto), Serena, Di Gennaro, Massaro (Jorio).
SODNIK: Pauly (ZRN)
UTRECHT — V svojem zadnjem nastopu v okviru kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu je italijanska olimpijska reprezentanca remizirala z Nizozemsko, s čemer je zadržala tretje mesto na končni lestvici svoje kvalifikacijske skupine.
V prvem polčasu sta obe ekipi prikazali slab nogomet in sta se v glavnem omejili na obrambo lastnega gola. Z vstopom Joria v drugem polčasu se je igra predvsem po zaslugi Italijanov razživela in »azzurri« so
si ustvarili nekaj lepih priložnosti in z golom Serene tudi prešli v vodstvo.
Po prejetem golu so Nizozemci zaigrali bolj napadalno in najprej izenačili rezultat, v finišu tekme pa so nekajkrat nevarno ogrozili gol Tancredi ja.
Izidi vseh odigranih tekem: Jugoslavija - Romunija 4:1, Romunija -Nizozemska 3:0, Italija - Jugoslavija 2:2, Nizozemska - Romunija 0:0, Romunija - Italija 0:0, Jugoslavija - Italija 5:1, Jugoslavija - Nizozemska 2:1, Italija - Nizozemska 2:2, Italija - Romunija 1:2, Nizozemska - Jugoslavija 0:1, Romunija - Jugoslavija 1:0, Nizozemska - Italija 1:1.
KONČNA LESTVICA Jugoslavija	6	4	1	1	14:6	9
Romunija	6	3	2	1	7:5	8
Italija	6	0	4	2	7:12	4
Nizozemska	6	0	3	3	4:9	3
Kvalificirana za OI v Los Angelesu: Jugoslavija.
Anglija — Italija 3:1 (2:0)
STRELCI: Chamberlain v 5. min., D'Avray v 35. min., Sterland (11-metrovka) v 73. min. in Renica v 81. min.
ITALIJA: Rampulla, Bergomi, Ferri, Righetti, Pin (Galli), Calia, Pari (Renica), Battistini, Mancini, Dos-sena, Monelli.
ANGLUA: Hucker, Sterland, Pi-ckering, Bracewell, Watson, Caton, Chamberlain, Gayle, D’Avray, Rob-son, Brock.
MANCHESTER — Reprezentanca Italije je z velikimi upi odpotovala na prvo polfinalno tekmo evropskega prvenstva under 21, domov pa se vrača s prepričljivim porazom, ki pa zaradi danega gola kljub vsemu vzbuja nekaj upanja za končni uspeh po povratni tekmi.
Tekma se je začela s silovitimi napadi Angležev, ki so že v peti minuti prešli v vodstvo z golom
Chamberlaina. Pio golu so domačini nadaljeval z napadi in stalno ogrožali vrata Rampulle in deset minut pred koncem polčasa dosegli tudi drugi gol.
Po odmoru se slika na igrišču ni dosti spremenila, Angleži so imeli še naprej pobudo in po prekršku Righetti ja je Sterland iz enajstmetrovke tretjič zatresel italijansko mrežo. Po tem golu so se prebudili tudi »azzurri« in si ustvarili nekaj lepih priložnosti za zmanjšanje rezultata. Najprej je Calia dobro streljal z glavo, vendar je bil vratar Angležev Hucker na mestu, nato je Renica zgrešil prazna vrata, končno pa je isti igralec v 81. minuti dosegel gol, ki Italijanom še daje nekaj upanja, da na povratni tekmi 2. maja v Firencah nadoknadijo razliko in se u-vrstijo v finale tega tekmovanja.
Drugi finalist bo uspešnejši iz dveh srečanj med Jugoslavijo in Španijo.
Na kvalifikacijskem vaterpolskem turnirju za nastop na 01
Italija premagala Kanado
RIM — V prvi tekmi finalne kvalifikacijske skupine za nastop na OI v Los Angelesu je Italija premagala Kanado z 9:6 (3:2, 1:1, 2:1, 3:2). S to zmago si je Italija praktično zagotovila nastop na OI, saj je bila Kanada njen najbolj nevaren nasprotnik v kvalifikacijah	(Telefoto AP)
V osmini finala košarkarskega play off
Gedeco poražen v Neaplju
Včerajšnje tekme osmine finala play off v italijanskem košarkarskem prvenstvu so se po pričakovanju končale z zmagami ekip A-l lige, ki so na domačem igrišču odpravile ekipe, ki so se v prvenstvu A-2 lige u-vrstile v play off.
Najlažje delo, vsaj po rezultatu sodeč, je imel Tanjevičev Indesit, ki je v Caserti z lahkoto premagal Cantine Riunite z 92:78, v Vareseju pa je Star prav tako brez težav odpra vil Yogo. z 82:70.
Febal — Gedeco 87:82 ( 39:35)
FEBAL:	Antonelli 11, Motta 4,
Ragazzi 2, Sbaragli 10, Johnson 22, Fossati, Woods 31, Cordella 5, Gelsomini 2.
GEDECO: Bettarini 7, Hardy 21, Dalipagič 30, Lorenzon 6, Milani 6, Neri 8, Valerio 2, Cudia 2.
SODNIKA : Dal Fiume in Rotondo.
Najbolj izenačena je bila tekma v Neaplju, kjer je domači Febal premagal Dalipagičev Gedeco. Domačini so bili sicer ves čas v vodstvu, vendar so se jim Videmčani nekaj-
krat nevarno približali in postavili v dvom končni izid. Pri Febalu sta izstopala Američana Johnson Woods, ki je bil tudi najboljši strelec tekme z 31 koši, pri Gedecu pa je dal največ košev Dalipagič in sicer 30.
Danes bo na sporedu še četrta tekma osmine finala med Peroni jem in Marrom. V tej tekmi Marr nima prevelikih ambicij in bo skušal le dokazati, da njegovo napredovanje v A-l Ugo ni bilo slučajno, če pa se mu bo ponudila ugodna priložnost jo bo skušal tudi izkoristiti.
Povratne tekme bodo na sporedu v nedeljo, morebitne tretje tekme pa v sredo 25. aprila.
IZIDI OSMINE FINALA PLAY OFF:
Febal - Gedeco 87:82, Star - Yoga 82:70, Indesit - Cantine Riunite 92:78, Peroni - Marr (na sporedu danes).
• V ZADNJI ČETRTFINALNI TEKMI za jugoslovanski nogometni pokal je Hajduk v Sarajevu premagal Sarajevo s 4:0 in se uvrstil v polfinale.
V ženski odbojkarski D ligi
Sloga premagala Friulexport
Na kotalkarskem pokrajinskem prvenstvu
Poletove seniorke so se res izkazale
Sioga — Friulexport	3:2
(15:9, 5:15, 15:6, 1:15, 15:13)
SLOGA : Sosič, Adam, Covacio, Ko-korovec, Drnovšek, Vidali, Križman-čič.
FRIULEXPORT: V. in S. Stopar, Pertot, Foraus, Ušaj, Umek, Ukmar, Požar, Žerjal, Garbini, Centazzo in Mauri.
S tesno zmago se je Sloga oddolžila za poraz iz prve tekme in praktično osvojila končno tretje mesto, za katero se je potegovalo še nekaj ekip.
Povratni derbi je bil s tehničnega vidika precej skromen, agonistično pa se je razvnel šele v petem setu, ki je bil tudi edini izenačen. Zmagala je ekipa, ki je v končnici manj grešila.
Na splošno lahko rečemo, da se je Sloga odlikovala po požrtvovalnosti in zrelosti, Friulexport, ki je bil spričo položaja na lestvici favorit, pa je v zadnjem setu praktično igral preveč nedisciplinirano, da bi lahko upal v zmago. S to tekmo je združena ekipa končala svojo naporno tekmovalno sezono in se sedaj lahko posveti pripravam na prihodnjo.
•	ODBOJKA — V odločilni tretji tek-ki četrtfinala play-offa v italijanskem odbojkarskem prvenstvu je Santal v Parmi premagal Edilcuoghi s 3:1 in se uvrstil v polfinale. Ekipa iz Parme brani državni naslov.
•	ODBOJKARSKA ŽENSKA REPRE ZENTANCA Italije je v Bonnu izgubila tekmo proti ZRN s 3:0
Na tretjem letošnjem kotalkarskem pokrajinskem prvenstvu so tekmovali deželni mladinci in seniorji. Prvenstvo je potekalo v soboto in nedeljo v organizaciji društva Edera in se ga je udeležilo devet poletovk, pet v kategoriji mladink in štiri v kategoriji seniork. Uspeh je bil nadvse zadovoljiv, saj se jih je kar 6 uvrstilo na deželno prvenstvo. Polet je kot društvo zasedel odlično tretje mesto.
Mladinke
Med Poletovimi kotalkaricamj se je najbolje izkazala Antonella Pa-vat, ki je zasedla četrto mesto. Takoj za njo, to je na peto mesto, se je uvrstila Elisabetta Gregori. Poleg teh dveh kotalkaric si je pravico do nastopa na deželnem prven-
istvu . priborila tudi Federica Coslo-vich z devetim mestom. Monica Danieli je bila 22. Nastopila je tudi Fiorenza Bandelli, ki pa vso sezono zaradi poškodbe na nogi ni mogla trenirati in se je zato morala zadovoljiti z zadnjim mestom.
Seniorke
V tej kategoriji so poletovke zabeležile naravnost odličen uspeh, saj so osvojile mesta od 2. do 5. Najbolje se je izkazala Federica Su-ban z drugim mestom, tretja je bila Tatjana Kokorovec, četrta pa Helena Sosič. Te kotalkarice so se tudi uvrstile na deželno prvenstvo. Peto mesto je zasedla Tatjana Malalan.
Po krajšem premoru zaradi velikonočnih praznikov se bodo prihodnji teden tekmovanja nadaljevala. Že v
sredo 25. aprila bo na vrsti občinska faza mladinskih iger, kjer bo 'imel Polet številno zastopstvo. Končno bo na vrsti zadnjo soboto in nedeljo v aprilu (28. in 29.) še zadnje letošnje pokrajinsko prvenstvo. Tokrat bo prvenstvo v organizaciji ŠD Polet na »Pikelcu«. Nastopili bodo kotalkarji naj višjih kategorij: državni mladinci, seniorji in člani ter ko-talkarski pari vseh kategorij. Šlo bo torej za pravo parado najboljših kotalkarjev tržaških društev, ki so; dijo ne samo v italijanski, temveč tudi v evropski vrh. Naj spomnimo le na evropskega prvaka Sandra Guer-ro, člana tržaškega Jollyja ter na Sama Kokorovca, ki je bil lani italijanski prvak ter tretjeuvrščeni na evropskem prvenstvo.	(S.K.)
Atletska sezona v letu olimpijskih iger v ZDA
V košarkarskem kadetskem prvenstvu
Pester spored tekmovanj pred in po 01 LeP usPeh domovcev
Verjetno bodo že prva mednarodna atletska tekmovanja pokazala temperaturo letošnje sezone. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da so bile sezone pred velikimi tekmovanji, kot so OI, izredno bogate na svetovnih rekordih. Izredni sta bili v tem pogledu leti 1980 (pred OI v Moskvi) in lansko (pred SiP v Helsinkih). Vprašljivo je sedaj, ali se bo v pričakovanju OI v Los Angelesu pojav ponovil v gostejšem ritmu ali bo sezona na splošno občutila »utrujenost« po lanskih naporih.
Pri pregledovanju mednarodnega sporeda posebno izstopa tekmovalni program NDR, kjer bodo imeli že v začetku junijà državno prvenstvo in nato bo vrsta skoraj izginila. Do OI bodo imeli Vzhodni Nemci le še troboj proti Bolgariji in Romuniji (sredi junija), ki pa bo očitno le preverjanje rasti forme.
Prvenstvo SZ bo pa le dva tedna pred odhodom na OI. To daje slu-
titi, da do tedaj ne bo še vse jasno, kdo bo nastopal in da bodo priprave usmerjene na dva cilja — DP in OI — kar bi utegnilo imeti negativne posledice v Los Angelesu.
Ostale atletske velesile bodo imele DP v glavnem že v juniju in julij štedile za priprave na OI.
Razgibana bo dejavnost na fronti mednarodnih srečanj. Italija se bo v začetku junija doma pomerila proti SZ, Poljski in Madžarski, mesec dni kasneje pa bo gostovala z moškimi v Angliji proti domačinom in Španiji.
Aktivni bodo tudi Jugoslovani. Konec junija bodo gostili troboj proti Norveški in Grčiji (moški), istočasno pa bodo z ženskami nastopali v Birmingham proti Angliji, Škotski in Walesu. Samo teden dni kasneje bodo moški nastopili v Belgiji proti domačinom in Angležem. Sredi julija se bo Jugoslavija v Sofiji pomerila še z Bolgarijo.
Jum j in julij bosta sicer natrpana z mednarodnimi mitingi za katere je značilno, da na njih atleti ne dobivajo velikih denarnih nagrad, ker je pred OI njihova vrednost še neodkrita. V tem pogledu prednjačijo skandinavske države. Po OI pridejo na vrsto bogati mitingi, na katerih atleti sami narekujejo cene. A-tletski cirkus bo že 15. avgusta v Viareggiu, 17. v Berlinu, 19. v Hannovru in 22. v Zurichu kjer še najbolj diši po denarju. Srečo bodo nato poskusili še 26. v Kòlnu in 29. v Koblenzu, kjer dajejo največ pozornosti srednjim progam. Cirkus se bo nato podal v Italijo in v začetku septembra iztisnil še zadnje moči in dolarje.
V naših krajih bo zanimiv otvoritveni jugoslovanski miting to nedeljo v Novi Gorici, v Vidmu pa bo 16. in 17. junija tekmovala ena polfinalna skupina italijanskega društvenega prvenstva, (kb)
MLADINCI
Bor — Stella Azzurra B 74:71 (35:33)
BOR: Pregare 15 (1:3), Krapež 6, Zerialj 10, Žerjal, Kovačič 2 (0:2), Korošec 19 (5:10), Barbiere 4 (2:3), Parisi 2, Žnidaršič, Furlan 16 (2:2).
Borovi mladinci so igrali zaostalo tekmo s šibko ekipo Stelle Azzurre B in zasluženo slavili drugo prvenstveno zmago. Naši so začeli slabo in pri stanju 10:13 za goste so prešli iz cone 2-3 v mož moža obrambo in si tako v dveh minutah priigrali prednost desetih točk (23:13), zlasti po zaslugi Zerialija. Proti koncu polčasa pa so zaradi nekaterih osnovnih napak Borovih košarkarjev nasprotniki nadoknadili.
V drugem polčasu se slika tekme bistveno ni spremenila. Igra je bila na slabi tehnični ravni, borovci pa so zasluženo zmagali, ker so bolje igrali v obrambi. Med posamezniki zaslužita pohvalo Furlan, ki je dobro
skakal pod košema in Korošec, ki je uspešno zadeval. (Adrijan Kovačič)
Dom — Staranzano 78:76 (36:38, 70:70)
DOM: Corsi 36, Košuta 2, Cocian-cig 2, G ruševin 14, Poberaj, RoneL Bric 24, Rinelli, Čubrilo.
Domovi kadeti so po enem podal j" šku premagali močno ekipo iz šta^ah' cana. Po lepi in izenačeni tekmi j» Corsi, sekundo pred koncem, dal odi»" čilni koš in tako so Bergočevi varo" vanti dosegli že peto zmago v tem prvenstvu. Tekma je bila vse do konca korektna čeprav zelo napeta. Ekip1 sta si bili stalno enakovredni.
Sedaj so domovci na skupni lestvici na tretjem mestu, kar je za društv» lep uspeh. Pohvala gre vsem igralcem, ki so končno pokazali s voj» zmožnosti. V soboto se bodo mlad1 domovci pomerili z vodečo ekipo Afte. Uspeh bi igralcem vlil še več j» zaupanje v lastne moči. (Mar. Co.)
komentar trenerja andreja žagarja
0 statusu trenerja, Budriu in pripravah za končnico
Zaradi velikonoč nifi praznikov je prvenstvo za 14 dni prekinjeno. Ta ko danes ne bo govor o našem naslednjem nasprotniku Monkey’s iz Milana, pač	pa
bom malo analiziral tekmo v	Bu-
driu in tudi o nekaterih organizacijskih problemih bo govor.
Za	začetek	bi	rad pojasnil	moj
status pri vodenju tekem, saj me mivijači o tem velikokrat sprašujejo.	Italijanska	federacija ščiti	svo-
je " trenerje na tak način, da tujim državljanom ne izda dovoljenja za vodenje tekem v nižjih ligah. Samo v prvenstvu A lige lahko ekipe vodijo tujci, pa še to le trenerji državnih reprezentanc, ki so osvajale medalje na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih. Zarasli tega meni pripada samo status spremljevalca ekipe, ki pa po obstoječih pravilih tekmovanja ne sme dajati na vodil igralcem med samo igro, niti v minutah odmora. Vsa stvar je tudi precej odvisna od tolerance sodnikov in nasprotne ekipe. Letos smo odigrali nekaj tekem, ki so Potekale brez vmešavanja sodnikov v moje vodenje, bilo pa je tudi precej srečanj, ko so sodniki striktno uP°števali pravila ter sem si pri-služil tudi nekaj tehničnih napak, kar sicer ni moja navada. Zaradi teda smo se dogovorili, da se predn vsem na domačih srečanjih v šport-n* palači že pred tekmo umaknem med publiko in se tako izognem morebitnim nevšečnostim. Večji problem je tak manever izvesti na tujih igriščih, kjer ni vedno mogoče najti primernega prostora. ■ če pa sem preveč oddaljen od klopi, je seveda vodenje ekipe precej težje.
In sedaj nekaj o tekmi v Budriu. Zaradi pomembnosti srečanja smo tudi tedenski ciklus treningov malo spremenili. Smatram, da smo sku-• i upoštevati prav vse podrobnosti in se res dobro pripravili na srečanje. V sredo smo v Domžalah odigrali trening tekmo z ekipo, ki
je osvojila naslov prvaka v republiški ligi. Poleg tega, da igrajo podobno košarko kot Budrio, veliko mečejo ■ iz razdalje in se branijo s consko obrambo, so tudi tla v dvorani podobna tlem v Budriu. Tudi s sodnikoma sem se, tako da igralci niso vedeli, dogovoril in sta si deset minut drugega polčasa izmišljala vse mogoče prekrške, da smo tako preizkusili, ali smo sposobni o-hraniti mirno kri v slučaju takega sojenja tudi na prvenstveni tekmi. V petek nismo trenirali v športni palači, pač pa v »balonu« Bora na »Prvem maju«, zopet zaradi tal, ki so skoraj identična tieni v Budriu. Kot najbolj pomembno dejstvo pa nam je odbor omogočil, da smo v Budrio odšli že v soboto, tam prespali in res spočiti prišli na igrišče. Storili smo torej skoraj vse, da nas ne bi nič presenetilo.
Skoraj sem zapisal zato, ker res nismo mogli predvideti, da bomo zaključek tekme odigrali s tako osiromašeno ekipo. Ob že tako poškodovanih Guliču in Žerjalu smo izgubili tudi Iva Starca zaradi grobe igre domačinov in ko sta zaradi petih osebnih napak odšla z igrišča še Ban in Rauber, je bila ekipa res osiromašena. Zato moram pohvaliti vse, ki so ostali na igrišču in izven njega za izjemno borbenost in voljo, saj je vsak prispeval svoj delež za zmago. Robert Daneu nekaj odličnih skokov za odbito žogo, Sosič in Klavdij Starc sta premišljeno vodila ekipo, Vitez je dosegel koše, ko je bilo najbolj potrebno, mladi Vremec pa je naravnost rutinirano odigral v obrambi. Tudi igralci s petimi osebnimi napakami in rezerve so s klopi prispevali svoj delež v vzpodbujanju ekipe. Seveda pa je svoj velik doprinos prispevala naša zvesta publika, ki je bila v tistem trenutku naš šesti igralec.
Sedaj seveda ne bomo prav nič popustili. Če bodo poškodbe sanirane, bomo odšli za tri dni v Kamnik na mini priprave, če pa ne bi mogli biti kompletni, bomo redno trenirali doma, da pričakamo zaključek prvenstva in »play-off« kar najbolj pripravljeni.
V ženski odbojkarski interligi
Dom uspešen v Solkanu, Olympia v Kopru
V	nedeljo so v Solkanu odigrali redno kolo ženske odbojkarske interlige. Na solkanskem turnirju sta poleg domačink nastopila še ekipa iz Nove Gorice ter Dom Agorest iz Gorice. O-digrani sta bili samo dve tekmi, kajti Solkan in OK Nova Gorica sta medsebojno srečanje opravili že pred nekaj dnevj. Na sporedu sta bili zato samo tekmi med Domom ter Novo Gorico ter Domom in Solkanom. V obeh tekmah so se domovke izkazale kot boljši nasprotnik ter so zato zasluženo izšle kot zmagovalke solkanskega turnirja.
IZIDA
Dom Agorest - Nova Gorica 2:0 (15:7, 15:11)
Dom Agorest - Solkan	2:1
(12:15, 15:9, 15:7)
Postave posameznih ekip:
DOM AGOREST: Humar, Mulič, Za-vad'av, Orel, Kocjančič, Primožič, Rotier, Plet.
SOLKAN: Šuligoj, Srebrnič, Uršič, Žerovec, Abramič, Vidrih, Gorjup, Ušaj.
NOVA GORICA: Stanič, Gornjak, Pipan, Velišček, Nemec, Vranež, Arčon, šuler, Turk. (Vili Prinčič)
Dom Agorest je z zmago v Solkanu prevzel vodstvo na začasni lestvici druge jakostne skupine, v kateri favorit še naprej ostaja šesterka Sovodenj, ki je druga in ima dve točki manj od Gorigank ter je povrhu še nepremagana.
V	nedeljo je bil turnir tudi na Koprskem in sicer v Semedeli. Zmagala je goriška Olympia, zabeležili pa so naslednje izide.
Semedela - OŠ Ukmar	2:0
(15:7, 15:5)
Olympia - Semedela	2:0
(15:13, 15:12)
Olympia - OŠ Ukmar	2:0
(15:10, 15:6)
ZAČASNA LESTVICA
DRUGE JAKOSTNE SKUPINE
Dom Agorest	11	8 3	18:7	19
Sovodnje	9	9 0	18:3	18
Olympia	12	5 7	10:15	17
Nova Gorica	9	7 2	15:6	16
Solkan	9	4 5	12:11	13
Semedela	11	2 9	4:18	13
Bor	9	3 6	6:13	12
OŠ Ukmar	8	1 7	4:14	9
1. MOŠKA DIVIZIJA Sovodnje — Italcantieri 2:3 (12:15, 15:10, 15:11, 9:15, 10:15)
SOVODNJE: Prinčič, Cej, Černič, Gian, Devetak, Cotič, Butkovič, Čav-
dek, Devetak, Gulin, Visintin.
Sovodenjci so v zadnjem in obenem odločilnem nastopu v kvalifikacijski skupini prve divizije nerodno izgubili z neposrednim tekmecem in si tako zapravili priložnost, da bi se predčasno uvrstili v finalni del za napredovanje. Tekma je bila dokaj izenačena, Sovodenjcem pa je v zadnjih dveh setih zmanjkalo moči.
Na lestvici imata sedaj ekipi enako število točk (14) in tudi enako razliko v setih (24:11), vendar morajo Trži-čani odigrati še zaostalo srečanje s solidnim ARCI iz Pierisa. Če zmagajo izločijo Sovodnje, če izgubijo pa napreduje naša šesterka. Soča, kot znano, se je uvrstila v finale, kjer sta še slovenski šesterki Našega praporja in Vala.
1, ŽENSKA DIVIZIJA Cortina Sport B — Kontovel Electronic Shop	0:3
(8:15, 11:15, 13:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Antoni, K. in R. Daneu, Garbini, Kem-
perle, Marcuzzi, Pertot, Rupel, Štoka in Ukmar.
Kontovelke so si v gosteh z lahkoto priborile nov par točk. Tržačanke so bile res prea ab nasprotnik, da bi bila zmaga naših igralk kdaj v dvomu.
V sredo, 25. aprila bo na sporedu zaostala tekma s Gortino Sport A. V primeru zmage bi Kontovelke zaključile povratni del prvenstva kot edina nepremagana šesterka in bi zasedle končno drugo mesto. (J. B.)
UNDER 15 ŽENSKE Breg — Inter A	2:0
(15:5, 15:4)
BREG : L. in E. Žerjal, M. in K. Velikonja, Pertot, Manmenva!, Tavčar, Komar, Zobec.
Tudi v povratni tekmi so Brežanke z lahkoto odpravile drugouvrščeno ekipo Inter 1904 A. S to zmago so si matematično zagotovile prvo mesto v svoji skupini in se bodo v pokrajinskem finalu pomerile s prvouvrščeno ekipo v B skupini.
Zanesljivo do prvega mesta
Odbojkarji Našega praporja so brez težav osvojili prvo mesto v svoji kvalifikacijski skupini 1. moške divizije in se bodo sedaj potegovali v skupini za
napredovanje v D ligo
obvestila
ŠD Breg
smučarski odsek organizira v torek, • t.m. ob 20. uri v Bol juncu Na ja-i zaključni praznik z zakusko. Va-jem vsi tekmovalci in udeleženci iz-
Planinska odseka pri SK Devin in ŠZ Sloga
organizirata na velikonočni poneč J,. ’ 23- Lm., družinski izlet z osebi r’ Voz*li na Slivnico (1114 m) - n, ^nemškim jezerom. Zbirališče • uri v Senožečah pri spomeniku.
Odbojkarski odsek SZ Bor
se zahvaljuje vsem, ki so f Pomoglj k uspešni izvedbi dež nega odbojkarskega finala,
. Pa pokroviteljskemu pod, vt FRIULEXPORT. restavrai àUBAN in dr. UKMARJU.
Start poprvenstva najmlajših
Za nogometno poprvenstvo najmlajših, ki ga vsako leto prireja nogometna zveza, so se prijavile tudi enajsterice Brega (na sliki), Krasa, Primorca, San
Vita in Vesne
V prijateljski nogometni tekmi
Koristna preizkušnja
Kras— Primorec 3:1 (0:1)
V torek sta se v Repnu v trening tek mi pomerili enajsterici domačega Krasa in trebenskega Primorca. Srečanje je služilo predvsem domačinom, ko bodo v naslednjih tednih pred izredno težko nalogo. Rešiti se bodo morali pred izpadom v 3. AL. Tek ma je služila tudi Trebencem, ki pa teh problemov nimajo, saj so trdno usidrani na sredini razpredelnice, čeprav po izidu sodeč ne bi tega sklepali treba poudariti, da Trebenci niso bili slabši tekmec na igrišču, saj so posebno v prvem polčasu večkrat resno ogrožali domačo obrambo in uspelo jim je celo prvi priti v vodstvo. V drugem po času pa so nekoliko popustili in Kraševcem je trikrat uspelo premagati odličnega vrata ja Leone ju.
Pri tej tekmi velja omeniti le eno; drugi zadetek za Kras, ki ga je dose-gei' Ferfolja. To pa ne toliko zaradi njegove realizacijske sposobnosti, pač pa zaradi odličnega kombiniranja med Co vijem in Villalto na desni strani, ki se je zaključilo s predložkom prvega v kazenski prostor, ki ga je kot rečeno Ferfolja z lepim strelom preusmeril v ga1. (Z.S.)
Šah za slušno prizadete
Medobčinski odbor slušno prizadetih je v Novi Gorici pripravil za slušno prizadete tekmovanje v šahu na republiškem merilu. Ekipno so zmagali šahisti iz Kranja, ki so prehiteli Ljubljančane in Mariborčane. Najboljši pa so se pomerili tudi v medsebojnih spopadih. (B.F.)
po občnem zboru SPDT
Na prvi redni seji SPDT so si m oizvoljeni odborniki porazdelili funi Za to tekočo društveno sezone kateri med drugim praznujejo sve k> 80letnico. Za predsednika je b oglasno potrjen Pino Rudež, ki voi čustvo že od leta 1977. Podpredsei J* }e ostal Ugo Margon, tajnik p ,rvin Gombač. Novi blagajnik je ža\ o Vecchiet, ki se je letos spet vrn odbor društva po nekajletni odso sti. Gospodar je Franc Armoni, oi (tovorna za predavanja Marinka Pe: ot, odgovoren za tisk in propagand Usan Jelinčič, odgovorna za smt arsko dejavnost nova načelnica srni orsfcego odseka Patricija M&gnan dgovoren za delovanje Športne šoi . Tr.st Zvezdan Babič, odgovoren z ipmistično dejavnost Angelo Kermei aPisnikar pa je Dčvan Cesar. Odbo so še Vojko Slavec, Mario Mil n Sandro Sirk. Načelnika mladinski 9a odseka Boris Paoli in načelnik ji gorskega odseka Stojan Sancin sl oirektno v odboru.
Društvo je tako uradno stopilo ,?z?n.° svoje 80. obletnice, čeprav . tej funkciji delovalo že nekaj či
iz planinskega sveta
sa. Osrednja slovesnost bo predvidoma .oktobra letošnjega leta, alpinistična odprava na Južno Anapurno pa aprila prihodnjega leta. Seveda bodo ob tem visokem jubileju na sporedu razne druge pobude, v tej funkciji pa bo deloval letošnji odbor. Predsednik se je na koncu seje še zahvalil dolgoletnim odbornikom Zlatku Jelinčiču, Franku Volpiju, Pavlu Fa-chinu in Ivanu Tavčarju, ki so žara di preobremenjenosti izstopili iz odbora.
Velikonočni izlet SPDT
Tradicionalni izlet, ki ga SPDT prireja vsako leto na velikonočni ponedeljek, bo imel letos kot cilj vrh Orljak (1106 m), ki spada pod Ister-ski planinarski put. Zbirališče bo v ponedeljek, 23. aprila, ob 8. uri na Trgu Ulpiano (pred tržaško sodno palačo) oz. ob 8.30 v Bazovici. Izlet vodi Ervin Gombač, pri katerem se lahko vsi telefonsko prijavijo na izlet (754-742). Vsak naj pove, če ima prevozno sredstvo na razpolago ali če je brez prevoza, tako da se bo
dalo vse urediti in razporediti že pred izletom.
Alpinistični tečaj SPDT
Alpinistični tečaj SPDT se redno nadaljuje. Prejšnji četrtek sta v okviru teoretičnih lekcij predavala Vojko Slavec in Lucijan Milič. Prvi je govoril na temo nevarnosti v gorah, drugi pa kot član gorske reševalne službe o prvi pomoči.
Za to nedeljo je bil v okviru alpinističnega tečaja sicer napovedan zimski vzpon na kaninsko območje (koča Gilberti — vrh Kanina — povratek v kočo Gilberti), vendar pa so se raje preusmerili na plezanje v Dolino Glinščice, ker je v gorah še mnogo snega in je torej nevarnost plazov realna. Ta vzpon je tako pre-nešen na konec tega meseca. V Glinščici so vsi tečajniki skupno s svojimi vaditelji Lucijanom Miličem, Lucijanom Cergolom, Angelom Kerme-cem, Igorjem Castellanijem in Davorjem Zupančičem vadili spust ob dvojni vrvi in zabijanje klinov.
Drevi bo v okviru teoretičnih vaj
alpinističnega tečaja na sedežu SPDT ob 20.30 predaval prof. Peter Suhadolc o zgodovini alpinizma. Ob tej priliki se bodo alpinisti domenili za velikonočno plezarijo v Paklenici na Hrvaškem. Kogar ta plezarijo zanima naj se torej zagotovo udeleži sestanka.
Tradicionalni pohod
na Nanos
Letošnjega tradicionalnega množičnega pohoda »Po poteh bitke po Nanosu« in tekmovalnega pohoda se je udeležilo okrog 700 planincev in 22 tekmovalnih ekip. V soboto je bila na cilju pohoda, pri spomeniku padlim borcem na Nanosu, spominska slovesnost v počastitev prve večje bitke primorskih partizanov proti okupatorjem.
Koča pri Krnskem jezeru
Planinsko društvo Nova Gorica že štiri leta gradi planinsko postojanko ob Krnskem jezeru, njeno svečano odprtje pa bo v nedeljo, 8. julija; ob tej priliki pa bo tudi SPDT priredilo avtobusni izlet. Samo lani so na grad-
bišču < opravili preko 12 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Od tega so jih člani matičnega društva opravili 80 odstotkov, od drugih pa so bili najbolj marljivi koprski planinci. Postojanka pa je že lani dajala zavetje, obiskalo pa jo je 8400 planincev, vsak osmi pa je v njej prenočil.
Zima v Himalaji
V zadnji zimski sezoni je v nepalski Himalaji delovalo 11 odprav, kar štiri od teh pa so bile japonske. Na vrhovih, višjih od 7500 metrov, sta bili uspešni le dve odpravi. Najvišji vrh sveta Everest so osvojili Japonci dne 16. decembra, Manaslu pa Poljaki 12. januarja. Preostalih šest odprav si je za cilj izbralo vrhove med 6800 m in 7200 m, vse pa so tudi uspele. Zimske razmere so bile izredno težke. Nekatere odprave so se zadovoljile kar z vzponi pred koledarsko zimo. Na Arna Dablamu (6856 m) so bili 5. in 6. decembra, na Tiliču (7132 m) in Kumburu (6957 m) pa 11. decembra. O japonski odpravi, ki je naskočila Everest iz Tibeta še ni novic. Prav tako pa tudi ne o indijski odpravi, ki je decembra lani delovala v indijski Himalaji.
DUŠAN JELINČIČ
Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180,00. letno 1 800.00 din, za organizacij in podietia mesečno 250.00. letno 2.500.00 din
Poštni tekoči ročun za Itolljo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tik 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
19. aprila 1984
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85753
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	fèìrfll ^lan ',al|ianske
in tiska	Trst	IKIlSn zveze časopisnih
NP* zaloZmkov FIEG
Objavljeni novi dokumenti o izkrcanju v Prašičjem zalivu na Kubi
»Zgodovinska lekcija« Reaganu
NEW YORK — Komisija za zunanje zadeve ameriškega senata je te dni objavila doslej tajne dokumente o znanem ponesrečenem izkrcanju približno 1.500 od ameriške obveščevalne službe CIA oboroženih kubanskih političnih beguncev v Prašičjem zalivu na Kubi, 17.4.1961. Iz dokumen tov izhaja, da je Kennedy jeva uprava tedaj pričakovala množičen upor Kubancev proti Fidelu Castru. Kot je znano, pa do tega ni prišlo. Obrat no: Castro je bil o nameri ameriške vlade pravočasno obveščen, tako da je izkrcanje doživelo popolen polom.
Iz objavljenih dokumentov nadalje izhaja, da je mnogo ameriških par lamentarcev hasprotovalo taki politiki Združenih držav in niti člani Ken-nedyjeve uprave niso bili o njej povsem enotni. Tako je npr. komisija za zunanje zadeve zaslišala 1. maja 1961 tedanjega ameriškega državnega tajnika (zunanjega ministra) Deana Ruska, ki se je med drugim pred komisarji spraševal, koliko se ameriška vlada lahko spušča v take podvige, ne da bi si zanje odprto prevzela odgovornosti.
Objava omenjenih dokumentov pa
seveda nima samo nek zgodovinski pomen. Kot je znano, je Reaganova vlada v tem času vpletena v podobno »tajno vojno«, kot je bila tista izpred 23 let s Kubo. Ameriška vlada nam reč podpira kakih 15.000 protisandini-stičnih gverilcev in nosi odgovornost med drugim tudi za miniranje nika ragovskih pristanišč. Tej politiki pa se je že odprto postavila po robu večina ameriških parlamentarcev. Ni si težko predstavljati, da so hoteli dati Reaganu z objavo omenjenih doku mentov dokaj aktualno »zgodovinsko lekcijo«.
Tudi vojaške naloge bodo namesto ljudi opravljali roboti
NEW YORK — Ameriško podjetje RCA je ponudilo ameriški armadi poseben robot, ki bi lahko opravljal več nalog, s katerimi so se doslej ukvarjali vojaki. Tako bi lahko opravljal nadzorno in stražarsko službo, nevtraliziral mine itd.
O uporabi robotov je opravil Pentagon že pred časom posebno raziskavo. Rezultati te raziskave so pokazali, da so roboti povsem uporabni za opravljanje zlasti nalog na nevarnih področjih, kjer so v določenih okoliščinah lahko celo koristnejši in učinkovitejši od vojakov.
Zato ni čudno, če so se izdelave tega robota že lotili, zdaj zanj le še pripravljajo različne »možgane«, ki jih bodo vstavljali za razne potrebe.
Pogodba o'izdelavi teh vojaških robotov, kajpak, ni dostopna javnosti.
Huda zadruga ameriškega zveznega sodnika
Obsoditi ali ne obsoditi
NEW YORK — Samuel Conti, sodnik zveznega sodišča v San Franciscu se je znašel v težavah, saj ne ve, kakšno kazen naj naprti 49-letnemu ameriškemu inženirju Jamesu Harperju.
Ta se je namreč s pomočjo svoje (zdaj že pokojne) žene dokopal do izredno pomembnih ameriških vojaških tajnih podatkov in jih brez dolgega premišljevanja prodal za 250.000 dolarjev poljskim tajnim agentom, ti pa so jih po naj krajši poti posredovali Sovjetom.
Ti podatki so bili tako pomembni, da je sovjetskim tajnim agentom, ki so sodo ovali pri tej operaciji, osebno čestital pokojni sovjetski voditelj Juri Andropov.
Tisoči podatkov, ki jih je Pentagon čuval kot punčico svojega očesa in so se nanašali na rakete MX, minuteman in na celotno ameriško protijedrsko o-brambo in jili imajo zdaj v rokah Sovjeti so tako pomembni, da bo Amerika nosila po mnenju izvedenca za balistične rakete in svetovalce ameriškega glavnega stana Johna Cunninghama posledice na obrambnem področju še več desetletij.
Harper je, kajpak, točno vedel s kako pomembnimi stvarmi je posloval. Vedel je tudi, da s svojo četrtino miijona dolarjev ne bo imel posebnega veselja, če ga bo ujela CIA ali FBI. Zato je kar sam predlagal ameriškim obla stem, da se bo predal in sodeloval z njimi pri razkrivanju sovjetsko-poljske obveščevalne mreže v ZDA, če mu bodo zagotovili nedotakljivost. Zdaj je možakar v rokah ameriške pravice, ki je v hudi zadregi, saj res ne ve, če lahko podjetne mu inženirju kar tako po načelu »ti meni - jaz tebi« spregleda ves posel, za katerega bi mu danes Amerika gotovo dala precej več kot mu je Sovjetska zveza, če bi se ga sploh ne lotil.
Lunapark po afganistansko
Na sliki sicer ni sloveče velikansko kolo v dunajskem Fratru, toda ker zabave željni dečki v Kabulu tega verjetno ne vedo jim je tudi vrtenje na takem lesenem kolesu v užitek	(Telefoto AP) j
Hašiš ni prispel na cilj
KAIRO —■ Ko so lanskega novembra posebni oddelki egiptovske policije splezali na ladjo Slamina, ki se je nahajala v bližini Fort Saida, se jim ni niti sanjalo o kakovosti »ulova«. Že prvi površen pregled jim je dokazal, da je tovor na ladji vse prej kot nepomemben, saj so odkrili kar 8,7 tone hašiša, ki je na tržišču vreden približno 60 milijonov dolarjev.
Vse, ki so bili na krovu, so takoj aretirali. Med njimi je bilo 9 Egipčanov, 1 Maročan in 1 Jugoslovan (52 letni kapitan Stanislav Kramar). Ladja Slamina je 75 odstotno last nekega Egipčana, ki živi v Italiji, preostalih 25 odstotkov pa si lasti neki Maročan.
Preiskava je do sedaj ugotovila, da je Slamina 14. novembra izplula iz ciprskega pristanišča Limasol, hašiš je vkrcala nekje v Sueškem prekopu, bogati tovor pa bi morala izkrcati v Libanonu. Proces bi se moral začeti že v prihodnjih dneh. Po egiptovskem kazenskem zakoniku grozi obtožencem do 20 let zapora. Na zatožni klopi je seveda tudi Jugoslovan, kapitan Stanislav Kramar.
Kramar se je do sedaj branil s trditvami, da je z lastnikom ladje sklenil sporazum, ne da bi se menil za morebitni tovor. Preiskava bo morala seveda ugotoviti resničnost takih trditev, za Kramarja pa je zelo neugodno, ker je bil aretiran na krovu ladje, ki ji je poveljeval, s skrajno nevarnim tovorom.
Rasistični zločin v ZDA ostal nekaznovan
NEW YORK — »Ta razsodba daje zeleno. luč Ku Klux Klanu in nacistom, da lahko ubijajo kogarkoli,« je bil prvi komentar zaprepadene vdove 35-letnega Williama Sampso-na, ki so ga pripadniki teh kriminalnih skrajnodesničarskih skupin u morili pred štirimi leti in pol, ko je zvezno sodišče Severne Karoline v ZDA razglasilo svoj sklep. Porot niki so namreč odločili, da popolnoma oprostijo 6 pripadnikov zloglasne rasistične organizacije KKK, ki se je v preteklosti proslavila predvsem s krvavim preganjanjem črnskega prebivalstva, in tri pripadnike ameriške nacistične stranke, tudi obtožbe pripadnosti zločinski tolpi in kršitve državljanskih pravic štirih
ameriških komunistov, ki so jih u-bili leta 1979.
Tako se je naposled ta tragedija po krivdi porote prelevila v tragično farso, ki ne dela časti Reaganovi »zibelki demokracije in državljanskih pravic«. Omenjene črne obtožence je namreč že prej, leta 1980, državno sodišče Severne Karoline z razsodbo, ki je upravičeno razburila vso ameriško in svetovno demokratično javnost, oprostilo obtožbe uboja, ki so ga Američani mogli gledati s televizijskega posnetka.
Tedaj so v tej državi, v kraju Greensboro napredni prebivalci priredili na pobudo ameriške Komunistične delavske stranke demonstra-
cijo proti še ne po jen ja joči kriminalni dejavnosti Ku Klux Klana. Rasisti z belimi kapucami so jih pa s pomočjo domačih nacistov takoj napadli in neizzvano izstrelili proti demonstrantom prvih 11 nabojev (kot je dokazal državni tožilec), s katerimi so ubili ali ranili 6 ljudi, preden so napadeni odgovorili na ogenj. Nastal je spopad, med katerim so skupaj sprožili 39 strelov, obležali pa so le napredni demon stranti. Policije sploh ni bilo na spregled, čeprav je bila obveščena o nevarnosti skrajnodesničarskega napada, nato sta celo dve sodišči sprejeli sklep, ki daje objektivno potuho fašističnim in rasističnim teroristom.
*	I
^Vladimir Herceg DCSpCTadO JoaqUÌn Muntila
(48.)
VSI DOBRO VESTE, DA DE 30AQUIN surov, zvit in hraber: taksni moramo BITI tudi mi, če ne bo ves nas TRUD ZAMAN! KOT VIDITE NAS ČAKA RESNO IN IZREDNO
KO JE SONCE RAHLO POKUKALO ČEZ VRHOVE NA VZHODU, JE SKUPINA PREKA'
GÌeOrIeVHVVN/^'H M0^ ODJEZDILA IZ
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
duIce
grandi marche