Prirodopisno - natoreznanske polje.
Šakalj.
SltSali ste že o volku
in lisiei, ki sta najbliž-jasorodnika našemu do-
mačemu psu, da-si niruata ititi jedne dobre lastnosti od njega. Obš te zvevi ste polne napak in gnjusob,
Tse ju sovraži, vse se jih ogiblje. Obe te zveri vam je nVrte<!" v popreja-^Bih letnikih U opisal in vam jn prinesnl tndi v podobi, zatorej naj vam d&nes pov^ nekoliko o nekej drugej zvsri, ki je tudi pasjega plemena in po Telikosti in lastnosti zel6 podobna kmdočncj lisiei. Ta žival se imenuje Sa-kalj tcr živi največ v Aziji ia severnej Afriki. Dobode se tudi po GrSkem in Turekem, še ce!6 po nekaterih dalmatinakih ntonih. Ta zver je rumen-kasto-rudeče, sivo in čruo nameJSane dlake, in je dolga blizti do 94 centi-metrov. 0 tej zverf se bere y sv. pismu. da jih jt1 nalovil mocui Samson ter je ž njimi filistejska poija zažgal. Teh zveri je sila veliko po vseh jntro-vih deželah; po djievi se skrivajo po razvalinah in luknjah v pušfavi. a po noči sp straano der6, tulijo, lajajo in vij6. Po takih krajih, koder ni psov, da bi jih odgaojali, so fce zveri zel6 nesramne in predrzne; brfiz strabli sti-kujejo po hišah in odnes6 vse, kar morejo. Po pušfiavah hcdijo za veSjo zverj6 in pojed6 vse. kar je tem ostalo, ali pa iz daleS zasledujejo karavane in prežč, kdaj bo onemogel kak reljblod (kamela). — Po stepata na Mianriji in 7 Kaliforniji se klatijo velike trOpe šakalju podobDih psov, ki jih lajače Ineniijejo.                                                                                             —i.
Bramor.
Otroei, vi ste vesela nada boljse bodočnosti slovenskega naroila, a to samo tedaj, ako se uži5 zdaj v mladosti pridno učite in pridno delate. Maogi, ki zdaj 8e C-itate rVrtec," po-
_                                                                     stali bodete   kmetijski  gospo-
auji in z veseljem se bodete spominjali mladih let,  ko ste Se v Solo hodili in se priduo učili.   Zatorej je nVrtoeva" naloga tudi   ta, da ?as seznani a
tacimi živalmi, ki so kmetijskemu gospodarstvu valika nadloga. Med take škodljive živaii Stojemo v prvo vrsto bramorja.
Brainor (Gryllotalpa vulgaris) spada v vrsto kobilic, ali velika razlika je med njim in kobilico. Sto kobilic ne naredi polju skoraj nič škode, a sto bramorjev mn škoduje grozno veliko.
Slovenski gospodarji poznajo to živalco samo pod d?eina imenoma ter jej pravijo: bramor ali podjčdec. Srbi jo imemijejo unrmak, Rusje med-vedka. a Nemci so jej dali mnngo različnih imen, kakor so: Maulwurfs-grille, Werre, Schrottwurm, Reutwurm, Gersten-Kiirtiis-Rartoffe]wurm in Erdwolf.
Branior je ponočna. podzemeljska žnželka rujave barve. Ima močno in debelo, do 5 centimetrov dolgo traplo, ki je žametaste dlake in se končuje v dve šJSetiui. Posebno čudni ste njcg-ovi prednji nogi. Na teh nogah ima široke, lopataste in z zobmi oborožene Blene. a kateriini rije pod zemljo iu si koplje ravne hodnike po suliih njivah, traFnikih ia rrfcih. oglodavši vse tenke koreninice, rastlinam.
Bramor je r Evropi najTcSja žužeika. ki je znana povsod, samo y vi-socih seTernih krajih m. To Storkljasto, grdo živalco pozna skoiaj vsak kmeto-valec. Brainor zeld hitro teiSe. pa tudi plava. če v vodo pade. Ker ima pe-roti, zatorej tudi Ieti. a ne dolgo in tudi ne visoko nad zernljo. Od človeka preganjau brsne nin na roko nekak smrdljiv oru sok. Glas ima cvrf,e6, ki se pa le o posebnih časih ia to vzlasti zjatraj iu zveSera izpod zeinlje sliai. Cudno je to, da braraor De trpi bramorja; če sta skupaj zaprta, mofinejši vselej požrf slabejšega.
Ta žuželka škoduje največ gozdoin. senožetim, vrtom in njivam: bodi-si zemlja taka ali taka, v vsakej si koplje svoje podzemeljake hodnike.
Bramorka iznese ineseca juaija ali julija v okroglo jamico blizu do 2(K) zeleno-nimenkastih jajčec. ki so le malo debelejša kakor pros6. V dveh do treh tednih izlezejo mladiči iz jajčec; Sez 4 tedae se lčvijo prvie, to je, se preobrazž in pri tem bolj ali manj izpremene svojo podobo. Meseca septembra se levijo dragie. oktobra iu novembra meseca tretjič, dmgo lpto mesnca aprila ali maja četrtič in še ]c po petem Jfivljeuji jim zrasM peroti, in zdaj so do-tasli bramorji.
Huda, mrzla zima brez snega pokon^a mnogo bramorjev; tudi velika suša in velika prpobila mokrota jim je opasna (nevarna). Prasioi so jira naj-hujši sovražniki: da bi pa prašič. ki je bramorja požrl, pogiuil zat<5. ker mn bramor čreva pregloje, to ni, da bi vrjeli. to je le vraža. Krta se bramor ne boji, a vrane iu kavke ga fžagajo.
Mnogo re6i se sovetuje. kako naj bi se pokoučevale te škodljive žuželke. a mi vam nismo porok. če tudi res poinagajo. zatorej jih tudi ne omeBjamo tukaj. Največ meada koristi, ako se gnjezda pokonCajo. kamor je bramorka jajca iznpsla. Pridea gospodar, ki večkrat hodi po svojiii njivah in senožetih, kmalu ugleda tak kiaj. ker vae ua okoli je siibo iu velo. kar je rastlo na tacem kraji.