IX. 1381 ^URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XVIII V LJUBLJANI, dne 31. avgusta 1961 Številka 23 VSEBINA: Odloki ljudskih odborov: 58. Družbeni plan okraja Koper za leto 1961. Odloki ljudskih odborov Na podlagi 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) in 26. člena statuta okraja Koper je okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. marca 1961 sprejel DRUŽBENI PLAN okraja Koper za leto 1961 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1961 1. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1961 Na podlagi doseženih uspehov z zadnjih letih, zlasti v letu 1960, ter pogojev in možnosti za nadaljnji razvoj bo ob upoštevanju nakazanih smernic zveznega in republiškega plana za leto 1961 tudi letos treba zagotoviti nadaljnjo krepitev ekonomske osnove in izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva ter razvoj družbenega standarda v okraju. V tej zvezi se postavljajo tele osnovne smernice in naloge: 1. Še nadalje je treba obdržati visoko stopnjo gospodarskega razvoja z močnim povečanjem industrijske in kmetijske proizvodnje družbenega sektorja ter prometnih storitev in blagovnega prometa. Zato morajo biti vsi ukrepi usmerjeni na boljšo uporabo rezerv, zlasti proizvodnih zmogljivosti in delovne sile; 2. v skladu s predvidenim povečanjem družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka bo treba zagotoviti močnejše povečanje produktivnosti. To bo naogoče doseči z nadaljnjo modernizacijo proizvodnih naprav in z odpravo ozkih grl, s povečanjem števila lzmen, z uvajanjem avtomatizacije in elektronskih naprav, z večjim sodelovanjem med gospodarskimi °rganizacijami in raziskovalnimi ter znanstvenimi zavodi, z razširitvijo nagrajevanja po učinku, z uvajanjem sodobnejših in popolnejših proizvodnih in tehnoloških postopkov ter metod dela, z načrtnejšo 'n pospešeno kadrovsko vzgojo, z racionalnejšim zaposlovanjem delovne sile in z boljšo organizacijo dela. Vzpredno z naraščanjem produktivnosti kot rezultatom boljšega gospodarjenja in uspešnejšega po-'ovanja morajo naraščati tudi osebni dohodki zapo-lenih in osebna poraba prebivalstva; 3. da se izboljšajo življenjske razmere zaposlenih in zagotovi pospešen razvoj življenjskega in družbenega standarda prebivalstva, bo treba čimprej odpraviti določene neskladnosti v razvoju med posameznimi panogami gospodarstva, kakor tudi med gospodarskimi in negospodarskimi področji. Zato bo treba pospešiti razvoj trgovske mreže z izboljšanjem preskrbe v trgovini na drobno, zlasti s kmetijskimi pridelki, razvijati storitvene stroke, ustanavljati in modernizirati obrate družbene prehrane ter obrtna in komunalna podjetja v mestih in turističnih središčih. V negospodarske panoge bo treba vlagati večja sredstva, predvsem za zgraditev novega šolskega prostora, za stanovanja in za komunalno področje s tem, da se angažirajo večja sredstva od gospodarskih organizacij in državljanov; 4. nove naložbe v osnovna sredstva bo treba usmeriti v tiste objekte in namene, ki v skladu s pogoji in možnostmi razvoja zagotavljajo nadaljnjo rast ekonomske osnove in razvoj družbenega standarda v kraju in posamezni komuni. Zato bo treba razpoložljiva dolgoročna sredstva skladne je razporejati na posamezna področja porabe s tem, da-se upošteva rentabilnost, ekonomičnost izgradnje, hitro aktiviranje, skratka z najmanjšimi naložbami je treba doseči največji ekonomski učinek. Treba bo zlasti pospešiti dograditev že začetih objektov in rekonstrukcij, nove naložbe pa močneje opirati na uvajanje avtomatizacije in elektronike. Da bi uspešneje reševali nekatere probleme, zlasti na področju graditve družbenega standarda, in da bi že letos začeli graditi nekatere osnovne gospodarske objekte, ki so predvideni v prihodnjih petih letih, bo treba zožiti fronto investiranja, razpoložljiva dolgoročna sredstva pa z raznimi oblikami združevanja čimbolj koncentrirati, ne da bi pri tem kršili samostojnost in ekonomski interes gospodarskih organizacij in ustanov. Večjo skrb bo treba posvetiti tudi pravočasnim in kvalitetnim pripravam investicijske dokumentacije; 5. hkrati s povečanjem proizvodnje in storitev si morajo gospodarske organizacije še nadalje prizadevati za razširitev in izboljšanje trgovinskih stikov s tujino, tudi z bolj oddaljenimi državami. Povečati bo treba zlasti izvoz končnih izdelkov in omogočiti večji neblagovni priliv deviz iz pomorstva, turizma in tranzitnega prometa. Pri uvozu pa je treba kar najbolj varčno uporabljati surovine in material ter iskati možnost nadomestitve z domačim: 6. v okviru splošnega gospodarskega in družbenega razvoja bo treba še nadalje krepiti socialistične odnose z razvijanjem družbenega sektorja, zlasti v kmetijstvu. Z odpravljanjem raznih administrativnih vplivov in posegov v gospodarstvu pa bo treba zagotoviti večjo samostojnost organom delavskega samoupravljanja v podjetjih in družbenega upravljanja v komuni; 7. uvajanje vrste novih zakonskih predpisov v letošnjem letu za nadaljnje izpopolnjevanje našega gospodarskega in družbenega sistema bo zahtevalo od vodstev in organov delavskega samoupravljanja ogromno naporov, da bodo preprečili določene zastoje in motnje v gospodarskem razvoju in rušenje razmerja med povečanjem proizvodnje in storitev ter osebnih dohodkov zaposlenih in osebne porabe prebivalstva. 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Glede na doseženo raven proizvodnje v letu 1960 ter na smernice letošnjega družbenega plana je mogoče pričakovati, da se bodo družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek takole povečali (v milijonih dinarjev po tekočih cenah); Indeksi Družbeni 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1960 bruto proizvod 52.809 65.870 77.610 125 118 Družbeni proizvod 23.526 29.002 34.159 123 118 Narodni dohodek 21.326 26.218 30.621 125 117 Po posameznih panogah bi se družbeni proizvod takole povečal (v milijonih din po tekočih cenah): Indeksi 1959 1960 1961 1960 1961 1959 1960 Gospodarstvo skupaj 23.526 29.002 34.159 123 118 — industrija 7.610 9.738 11.759 128 121 — kmetijstvo 4.619 4.807 5.428 104 115 — gozdarstvo 534 611 650 114 106 — gradbeništvo 1.110 1.396 1.625 126 116 — promet 4.833 6.635 7.810 138 117 — trgovina 2.306 2.643 3.047 115 115 — gostinstvo 665 777 900 117 116 — obrt 1.533 1.954 2.356 127 121 — drugo 316 441 584 139 133 Od skupnega družbenega proizvoda odpade na družbeni sektor gospodarstva 1959. leta 80,2 %, 1960. leta 84.0 % in 1961. leta 85,6%. Družbeni proizvod se bo v letu 1961 najbolj povečal v industriji, obrti in komunali, predvsem zaradi boljše uporabe in razširitve zmogljivosti v teh panogah. Narodni dohodek na prebivalca, ki je znašal 1959, leta 194.000 din, se je povečal 1960. leta na 236.000 din ali za 22 % in se bo zvišal v letu 1961 na 271.000 din ali za 15 %. 3. poglavje Investicije Na podlagi razpoložljivih in predvidenih sredstev pričakujemo, da bodo znašale skupne letošnje naložbe v osnovna in obratna sredstva 13.464 milijonov din, kar je za 24 % več od izvršenih vlaganj v letu 1960. V skladu s splošno gospodarsko politiko in potrebami skladnejšega razvoja proizvodnje in družbenega standarda se bodo zlasti povečala vlaganja v obratna sredstva in za družbeni standard. V te namene se bodo predvsem povečala vlaganja iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij. Leta 1960 je bilo vloženih v osnovna sredstva približno 10 milijard din investicij. Lani so se najbolj povečale naložbe v kmetijstvo, predvsem za živinorejo, ter v obrt in trgovino. Investicijske naložbe je treba usmerjati v graditev tistih objektov, ki v največji meri vplivajo na naraščanje proizvodnje in storitev. Tako bomo v letu 1961 vlagali v gospodarstvu predvsem v rekonstrukcije, razširitve in izpopolnitve sedanjih zmogljivosti, pri tem računamo, da bo v sorazmerno kratkem času dosežen največji gospodarski učinek. Pri negospodarskih investicijah pa se bodo razpoložljiva in predvidena sredstva vlagala zlasti tja, kjer so se zaradi sorazmerno nizkih naložb v preteklih letih pojavili pereči problemi, ki ovirajo skladen gospodarski razvoj in polno aktiviranje že zgrajenih proizvodnih zmogljivosti. Naložbe v obratna sredstva se bodo predvidoma povečale od 877 milijonov din v letu 1960 na približno 1240 milijonov v letu 1961 ali za 41 %. S tem se bo delež naložb v obratna sredstva v skupnih investicijskih naložbah povečal od 11,7 % v letu 1960 na 12,2 % v letu 1961. Na to bodo predvsem vplivale naložbe v obratna sredstva iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij, te se bodo predvidoma povečale za 56 %. Tako bodo gospodarske organizacije v večji meri kot doslej zadovoljevale, del svojih potreb po obratnih sredstvih i-z lastnih sredstev in bodo manj odvisne od bančnih kreditov, kar jim bo omogočilo normalnejše poslovanje. Ker pa se skupna povprečna obratna sredstva v gospodarstvu povečajo zaradi naraščanja proizvodnje in storitev za približno 2 mili-jardi din v primerjavi z letom 1960, naj gospodarske organizacije svoja prosto razpoložljiva sredstva v še večji meri razporejajo v svoje obratne sklade, tak<> da si bodo lahko zagotovila zadostno preskrbo pro-izvodnje z reprodukcijskim materialom oziroma boljšo založenost in boljši asortiment blaga v trgovini- Osnovna struktura investicij v osnovna sredstva naj bi bila v letu 1961 takale (v milijonih din brez investicij JZ): 1960 Struktura •/. 1961 Struktura V. Indeks 1961/1960 Gospodarske investicije 7.437 74,6 8.662 70.9 117 Negospodarske investicije 2.538 25,4 3.562 29,1 140 — v tem družbeni standard 2.459 24,6 3.573 27,6 137 Skupaj 9.975 100,0 12.224 100,0 122 V letu 1961 torej predvidevamo občutno izboljšanje deleža negospodarskih investicij v skupni investicijski izgraditvi. Ta delež je bil v preteklem razdobju razmeroma nizek in znatno pod republiškim povprečjem, predvideno razmerje za leto 1961 pa je spravljeno v sklad s predvidenim razvojem proizvodnje in z( možnostjo, da se zagotovijo potrebna sredstva za razvoj družbenega standarda. Razmerje med gospodarskimi investicijami in ustvarjenim družbenim proizvodom bo tudi v letu 1961 znašalo približno 25 %, pri negospodarskih investicijah pa se bo povečalo od 8,5 % v letu 1960 na 10,4 % v letu 1961. Po posameznih gospodarskih panogah naj bi bile investicije v osnovna sredstva v letu 1961 takele (v milijonih din brez investicij JZ): 1960 Struktura •/« 1961 Struktura •/• Indeks 1961/1960 — industrija 1.205 16,2 2.100 24,2 174 — kmetijstvo 1.286 17,3 1.600 18,5 124 — gozdarstvo 320 ' 4,3 198 2,3 62 — gradbeništvo 17 0,2 80 6,9 471 — promet 3.879 52,2 3.740 43,2 96 — trgovina 236 3,2 298 3,4 126 — gostinstvo 262 3,5 320 3,7 ■ 122 — obrt 232 3,1 326 . 1 * 3 * **8 , 140 Skupaj 7.437 100,0 8.662 100,0 117 Da bi zastoj v nekaterih panogah ne vplival na razvoj drugih, je predvideno predvsem močno povečanje investicij v gradbeništvu in obrti. Po posameznih panogah naj bi se predvidena sredstva vložila za tele namene: — v industriji za nakup nove opreme za obstoječo proizvodnjo in za začetek graditve zmogljivosti za proizvodnjo osebnih avtomobilov pri tovarni »Toni ose, za rekonstrukcijo podjetja »Lesonit« v Ilirski Bistrici, za zgraditev zmogljivosti za proizvodnjo umetnih smol pri podjetju »Iplas« v Kopru, hranil v Prahu pri, podjetju »Delamaris« v Izoli, citronske kisline pri Tovarni organskih kislin v Ilirski Bistrici in feritnih izdelkov v Postojni, za dokončanje opekarne v Obrovem in rekonstrukcije opekarne v Izoli, za začetek rekonstrukcije ladjedelnice v Piranu, steklarne v Hrpeljah in solin v Portorožu ter za razširitev obrata podjetja »Telekomunikacije« v Sežani. Znatna sredstva so tudi namenjena za zgraditev daljnovodov ‘n transformatorskih postaj kakor tudi za rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja; — v kmetijstvu bo treba vlagati razpoložljiva sredstva zlasti za pospešen razvoj povrtninarstva, t. j. za zgraditev toplih gred in za ureditev vrtnarij. Nadaljevalo se bo tudi razvijanje živinoreje ter so v ta namen predvidena sredstva za nakup živine, za zida-v° objektov za živinorejo ter za ureditev mešalcev Za močna krmila. V okviru razpoložljivih sredstev za investicije v kmetijstvu naj se omogoči dajanje po-^°jil tudi za izdelavo investicijskih programov in na-crtov. V letu 1961 bo v glavnem dograjena tudi pe-rutninarska farma v Neverkah. Za obnovo nasadov so v glavnem predvidena le sredstva za nadaljevanje z® začetih najnujnejših investicij in za vzdrževanje Obnovljenih nasadov do rodnosti. Znatna sredstva bo-00 investirana tudi za izvajanje agro- in hidromelio-r®cij ter za nakup mehanizacije. V ribištvu je predvidena dograditev hladilnice in nakup opreme pri podjetju »Riba« v Izoli. Pri investicijah v kmetijstvu ho treba v bodoče bolj paziti na smotrnost in renta- 1 11 ost posameznih naložb ter razpoložljiva sredstva Usmeriti v tiste investicije, ki se lahko v kratkem rokn aktivirajo; ~ v gozdarstvu bodo sredstva za investicije po- bijena predvsem za nakup mehanizacije in prevoz- nih sredstev ter za nadaljnjo graditev gozdnih cest. Tudi pogozdovanje krasa se bo nadaljevalo v nezmanjšanem obsegu; — v gradbeništvu so sredstva namenjena za nakup mehanizacije in za urejanje obrtnih obratov pri gradbenih podjetjih; — v prometu je predvsem predvidena nadaljnja graditev koprskega pristanišča, t. j. dograditev I. etape operativne obale. V tej zvezi se bo tudi nadaljevala graditev skladišč in začelo urejanje plinske celice. Ta dela bodo financirana predvsem iz združenih sredstev gospodarskih organizacij. Predviden je tudi nakup opreme za pristanišče. Podjetje »Splošna plovba« bo nadaljevalo z investicijami za pridobitev novih ladijskih zmogljivosti. V cestnem prometu so predvidena sredstva za plačilo vlačilcev za podjetje »Intereuropa« ter za nakup avtobusov in kamionov za druga transportna podjetja. Predvidena je tudi graditev garaž in oprema delavnic. Letos se bo začela rekonstrukcija ceste I. reda na odseku Postojna-Razdrto. V poštnem prometu je poleg nakupa razne opreme predvidena montaža avtomatske centrale v Kopru; — v trgovini so investicijska sredstva namenjena za nadaljnje povečanje in modernizacijo maloprodajne mreže kakor tudi za ureditev potrebnih skladišč; — investicije za razvoj turizma in gostinstva bpdo vložene za povečanje nastanitvenih zmogljivosti v turističnih in prehodnih središčih. Predvidena so tudi znatna sredstva za izboljšanje gostinske mreže in obratov družbene prehrane. Poleg teh investicij pa predvidevamo, da bodo gospodarske organizacije in ustanove iz drugih okrajev vložile znatna sredstva za zidavo in ureditev počitniških domov na našem območju; — obrtna in komunalna podjetja bodo uporabila predvidena investicijska sredstva za ureditev storitvenih obrtnih obratov in za razširitev zmogljivosti ter za rekonstrukcijo nekaterih proizvodnih obrtnih obratov, zlasti v sežanski občini. Negospodarske investicije naj bi ?e povečale za 40 % in ustrezna sredstva porabila predvsem za tele namene: — stanovanja ■— komunala —' šolstvo in kultura — zdravstvo in socialno področje Skupaj družbeni standard — državna uprava in drugo Skupaj negospodarske panoge Poleg zidave stanovanj in komunalnih naprav v industrijskih in turističnih središčih bodo investicije za družbeni standard porabljene tudi za nadaljevanje del pri rekonstrukciji obalnega vodovoda,, vodovoda v Ilirski Bistrici in za začetek rekonstrukcije vodovoda v Postojni. V šolstvu je predvidena dovršitev pomorskega centra v Piranu, nadaljevanje graditve osnovne šole v Ilirski Bistrici in začetek graditve osnovnih šol v Kopru, Izoli in Postojni. Predviden je tudi začetek graditve gostinske šole v Kopru in trgovske šole v Izoli ter novega poslopja za Radio Koper. Med investicijami na področju zdravstva bo najpomembnejši začetek graditve zdravstvenega doma v Kopru, predviden pa je tudi nakup opreme za zdravstvene domove in bolnice ter druge zdravstvene ustanove. Druge negospodarske investicije se bodo v letu 1961 povečale v glavnem zaradi začetka graditve gasilskega doma v Kopru ter graditve carinskih in drugih objektov za obmejne organe. Predvidena so tudi sredstva za študije in načrte, za geološka raziskovanja ter za druga raziskovalna in pripravljalna dela. Razpoložljiva in predvidena sredstva za investf* rije bodo predvidoma na razpolago iz tehle virov (v milijonih din): 1960 1961 Indeks zvezna sredstva 3.750 3.540 94 republiška sredstva 661 1.285 194 okrajna sredstva 556 865 156 občinska sredstva 1.472 1.660 113 sredstva gospodarskih org. in ustanov 3.162 4.054 128 v tem: — amortizacija 926 960 104 — skladi 2.236 3.094 138 druga sredstva 374 820 219 Sredstva okrajnega investicijskega sklada bodo porabljena predvsem za že sprejete obveznosti. Glede na majhna še ne angažirana sredstva im na potrebo, da se nujno zagotovijo sredstva in udeležbe za zgraditev nekaterih važnih gospodarskih objektov, bo okrajni investicijski sklad predvidoma najel posojilo v znesku 300 milijonov din, ustrezna sredstva pa razporedil za investicije v kovinsko in elektroindustrijo, v kmetijstvo, gradbeništvo, trgovino, storitveno obrt in komunalne storitve. Sredstva iz okrajnega investicijskega sklada za kmetijstvo bodo na razpolago izključno za udeležbe, in sicer za vrtnarstvo, za vzdrževanje obnovljenih nasadov kmetijskih posestev do rodnosti, za povečanje staleža živine iz lastne prireje in za zgraditev ustreznih hlevskih zmogljivosti ter za mehanizacijo in hidromelioracije. Občinskim ljudskim odborom se priporoča, da s svojimi plani usmerijo uporabo sredstev svojih investicijskih skladov po načelih tega plana in da izvršijo v milijomili dinarjev 1960 1961 Indeks 1.624 2.000 125 498 550 110 171 583 341 166 240 145 2.439 5.375 137 79 189 239 2.538 5.562 140 osnovno razdelitev razpoložljivih sredstev na posamezne panoge, pri tem pa naj predvsem poskrbijo, da bodo pobrite najnujnejše potrebe na področju obrti, zlasti storitvene ter na področju trgovine, gostinstva, komunale in kmetijstva. Tudi sredstva stanovanjskih skladov je treba usmerjati tako, da bo njihova uporaba kar najbolj vplivala na splošni in skladnejši gospodarski razvoj. Gospodarske organizacije bodo razpolagale, deloma tudi zaradi sprostitve blokirane amortizacije, z velikimi sredstvi, ki jih je treba usmerili v tiste namene, ki jih narekuje splošni gospodarski razvoj, da bodo kar najbolj učinkovita. To bo mogoče doseči le z združevanjem sredstev za financiranje graditve posameznih pomembnejših gospodarskih objektov, zlasti pa tistih nujnih objektov družbenega standarda, ki jih politično-teritorialna enota ne more financirati sama iz svojih sredstev. To združevanje naj poteka v takšnih oblikah, ki zagotavljajo popolno samostojnost gospodarske organizacije pri odločanju in upoštevajo njen gospodarski interes. V ta namen naj občinski ljudski odbori izdelajo konkretne programe za financiranje takih objektov in jih predložijo delavskim svetom podjetij, da razpravljajo o njih potrebi in nujnosti in samostojno sklepajo o svojem prispevku. Pri tem je treba uporabljati tudi bančni in kreditni sistem. Da bi dosegli osnovne naloge investicijske graditve, naj se v letu 1961: — daje prednost tistim objektom, ki bodo ob najmanjših naložbah dajali največji gospodarski učinek; — nadaljuje s pripravami in napori za mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ter z razširjanjem in uvajanjem kooperacije in specializacije v proizvodnji; — pripravijo ekonomsko dobro proučeni in tehnično dokumentirani programi in projekti, ki bodo zagotavljali tudi večjo učinkovitost investicij. V tej zvezi je treba okrepiti in organizacijsko utrditi projektantske organizacije in se v še večji meri povezovati z znanstvenimi in raziskovalnimi zavodi: — pospešiti izvajanje investicijskih del z uvajanjem sodobne proizvodnje gradbenih materialov in elementov kakor tudi z modernizacijo gradbeništva, in končno naj se posveti — vsa skrb varčevanju z investicijskimi sredstvi. Tako investitorji kakor tudi pristojni upravni organi naj zlasti bolj učinkovito spremljajo razvoj investicijskih del in skrbijo, da se investicijska sredstva smotrno uporabijo v skladu s smernicami družbenih planov in da se posamezni objekti pravočasno zgradijo. 4. poglavje Zaposlenost in produktivnost V skladu z doseženimi gospodarskimi rezultati in z gibanjem zaposlenosti v letu 1960 je predvideno v letu 1961 še, nadaljnje povečajnje proizvodnje in blagovnega prometa. Vzporedno s tem računamo, da se bo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva povečalo za približno 1880 oseb ali za 8 %, v negospodarskih panogah pa za približno 290 oseb ali za 5 %. To povečanje bo po posameznih panogah takole: Indeks Zaposleni skupaj 60/59 111 61/60 107 od tega v gospodarstvu 112 108 — industrija 110 107 — kmetijstvo 127 108 — gozdarstvo 109 104 — gradbeništvo 107 105 — promet 114 107 — trgovina 108 106 — gostinstvo 107 105 — obrt 119 113 — druge gospodarske panoge 108 150 negospodarske panoge 106 105 Največje povečanje števila zaposlenih je predvideno v industriji, predvsem v strokah proizvodnje gradbenega materiala, v kovinski, kemični in premogovni stroki, nadalje v obrti, zlasti v proizvodni: v kovinski, lesni in kemični stroki, ter v kmetijstvu in v nekaterih drugih gospodarskih panogah. Pri zaposlovanju nove delovne sile bo treba še nadalje težiti za tem, da se število zaposlenih povečuje le, kadar se ustvarjajo nova delovna mesta, in lam, kjer povečanje obsega proizvodnje in poslovanja ni mogoče doseči z dosedanjo delovno silo in z zvišanjem produktivnosti. Izrabo razpoložljivega delovnega časa je treba še nadalje izboljševati z zmanjšanjem izostankov in fluktuacije delovne sile. Zato je treba izvajati ukrepe za izboljšanje delovne discipline in hkrati skrbeti za izboljšanje življenjskih razmer zaposlenih. Takšno gibanje števila zaposlenih in predvideni nadaljnji gospodarski razvoj bosta zahtevala vsestransko mobilizacijo rezerv, zlasti pa izboljšanje organizacije dela. Hitrejši razvoj gospodarstva bo temeljil predvsem na naraščanju produktivnosti, ki je obenem tudi pogoj za predvideno povečanje osebne porabe. Predvidevamo, da se bo produktivnost v družbenem sektorju gospodarstva letos povečala za približno H %, računano na podlagi družbenega proizvoda na enega zaposlenega. Gibanje produktivnosti po posameznih panogah gospodarstva se bo takole gibala: Indeks Skupaj gospodarstvo 60/59 115 61/60 111 — industrija 116 117 — kmetijstvo 100 119 — gozdarstvo 105 104 — gradbeništvo 117 111 — promet 121 110 — trgovina 109 112 — gostinstvo 113 112 — obrt 114 107 — druge gospodarske panoge 129 96 v . Največje povečanje produktivnosti naj bi dosegli 'ndustriji, predvsem v proizvodnji gradbenega ma- teriala, v kovinski, kemični in elektroindustriji, v. kmetijstvu pa predvsem pri kmetijskih posestvih in ribištvu. K povečanju produktivnosti bo zlasti mnogo pripomogla nova delitev celotnega dohodka v gospodarstvu^ ki bo v še večji meri spodbujala kolektive k boljšemu gospodarjenju in' k povečanju rentabilnosti, ter stimulativnejši način nagrajevanja. Gospodarske organizacije naj še naprej izpopolnjujejo sistem delitve osebnega dohodka in dosledno uvajajo nagrajevanje po ekonomskih enotah ter po doseženem učinku pri delu. Razen tega bo treba za hitrejši razvoj produktivnosti pospeševati uvajanje modernih tehnoloških postopkov in sodobne organizacij,e proizvodnje, še nadalje iskati možnosti za boljšo izrabo zmogljivosti ter razvijati raziskovalno delo (v večjih podjetjih) in ga še tesneje povezati s proizvodnjo, kar je glavni pogoj za dobro organizacijo dela, ki je na splošno še zelo pomanjkljiva. Tudi strokovna vzgoja in strokovno izpopolnjevanje kadrov po delovnih mestih postaja vedno važnejši činitelj v razvoju gospodarstva. Iz strukture zaposlenih je razvidno, da se iz leta v leto izboljšuje kadrovski sestav zaposlenih. Vendar je opaziti, da je pri delavcih in uslužbencih strokovno napredovanje v višje kvalifikacije še vedno prepočasno in ni v skladu s hitrim razvojem gospodarstva v našem okraju. Temu problemu bo treba v bodoče posvetiti več skrbi kot do sedaj, in sicer s pospešenim organiziranjem strokovnih centrov, večjo povezanostjo s strokovnimi šolami, prevzemanjem ustanoviteljskih pravic nad šolami po gospodarskih organizacijah ter z zagotovitvijo primernih finančnih sredstev za graditev in vzdrževanje osnovnih šol kakor tudi s štipendiranjem potrebnih strokovnih kadrov. 5. poglavje Osebna poraba in družbeni standard Osebna poraba Predvideno povečanje narodnega dohodka, plač in produktivnosti bo omogočilo še nadaljnje povečanje osebne porabe in izboljšanje življenjskih razmer' prebivalstva v našem okraju. V tej zvezi pričakujemo, da se bo osebna poraba povečala v primerjavi z letom 1960 za 15 %, na prebivalca pa za približno 13 odstotkov. v Močno povečanje osebne porabe je zlasti predvideno v družbenem sektorju gospodarstva, kjer se bo plačni sklad povečal za 16,4 %, v negospodarskem področju pa za 18,7 %. Največje povečanje plačnega sklada je predvideno v gospodarstvu, zlasti v industriji, obrti, prometu in kmetijstvu, v negospodarskih panogah pa predvsem v šolstvu. V letu 1961 predvidevamo, da bodo osebni dohodki zaposlenih v državnih organih in ustanovah nekoliko hitreje naraščali, da bi se na ta način bolje uskladili z zaslužki v gospodarstvu. Razen tega računamo s postopno uvedbo stimulativnejšega načina nagrajevanja, kar bo pripomoglo k boljšemu in učinkovitejšemu delu uslužbencev ter k izboljšanju kvalitete dela v javni upravi. Prejemki od pokojnin in invalidnin se bodo letos povečali za 26 %>, predvsem zaradi povečanja števila upokojencev in zaradi uskladitve pokojnin s pove- Čanjem realnih plač delavcev in uslužbencev. Tudi pri drugih izdatkih iz socialnega zavarovanja predvidevamo, da se bodo v primerjavi z lanskim letom močno povečali, kar naj omogoči izboljšanje pogojev za zdravstveno zavarovanje. Osebna poraba kmečkega prebivalstva se bo letos povečala za približno 3 %. več kot v letu 1960 in bo v glavnem skladna z razvojem kmetijske proizvodnje, upoštevajoč pri tem močno razširitev proizvodne kooperacije med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi kmetovalci. Za predvideno povečanje osebne porabe prebivalstva bo potrebno: — da se naraščanje osebnih dohodkov v gospodarstvu čimbolj veže s produktivnostjo in da bi bili le-ti čimbolj odvisni od razvoja in doseženih uspehov v gospodarstvu; — da občinski ljudski odbori skrbijo za nadaljnje izboljšanje organizacije preskrbe, zlasti v mestih, nadalje za širjenje obratov za družbeno prehrano, storitvenih obratov in servisov, predvsem v okviru stanovanjskih skupnosti, ter da za te panoge namenijo več sredstev za ureditev lokalov in za njihovo boljšo opremo. Gospodarske organizacije pa si morajo prizadevati, da ne bodo neopravičeno zviševale cen lastnim proizvodom in storitvam, da bi se ohranilo doseženo razmerje in doseglo predvideno povečanje realne osebne porabe. Pri tem bodo imeli važno vlogo tudi oblastveni in politični činitelji in sami potrošniki. Družbeni standard Predvideni gospodarski razvoj bo zahteval nadaljnje in še večje izboljšanje vseh služb in strok s področja družbenega standarda, zlasti tistih, od katerih so v naj večji meri odvisne življenjske razmere prebivalstva. Zato je treba večja sredstva vlagati predvsem v stanovanjsko, komunalno, prosvetno in zdravstveno področje. Investicije za zidavo objektov družbenega standarda se bodo letos povečale za 37 %. Delež negospodarskih investicij v skupnih investicijah naj bi se povečal od 25 % v letu 1960 na 29 % v letu 1961, kljub močnemu povečanju pa še ne zagotavlja ureditve vseh najnujnejših problemov na tem področju. Zato bo treba predvsem skrbeti, da se bodo sredstva, ki bodo na razpolago, tudi res najekonomičneje vlagala tja, kjer so problemi najbolj pereči in rezultati dosegljivi na najbolj gospodaren način. Spremembe v financiranju šolstva in zdravstva pa bodo zagotovile večja sredstva za tekoče delovanje kot tudi za večjo graditev. Uspešna izvedba teh nalog in proporcev bo v glavnem odvisna od sredstev, ki jih bodo prispevale gospodarske organizacije v te namene. V letu 1961 predvidevamo za zidavo stanovanj približno 2 milijardi din ali za 23 % več kot leta 1960. Sredstva, namenjena za zidavo stanovanj iz občinskih stanovanjskih skladov, bodo v letu 1961 ostala v glavnem na ravni lanskega leta, medtem ko so večja sredstva predvidena od gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov. V letu 1961 pričakujemo več sredstev iz republiškega stanovanjskega sklada za nadaljnjo izgraditev mesta Koper. Število dokončanih stanovanj v letu 1961 naj bi glede na razpoložljiva sredstva in pospešitev zidave stanovanj doseglo približno 600 enot "ali za 56 % več kot leta 1960. Pri tem računamo tudi na povečano zidavo pri zasebnikih. Investitorji in izvajalci morajo ukreniti vse potrebno, da se v letu 1960 nedokončana stanovanja usposobijo že letos, pri zidavi novih stanovanj pa je treba skrajšati roke zidave. Struktura dokončanih stanovanj v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 bo predvidoma takale: — posebne sobe in garsoniere — enosobna stanovanja — dvosobna stanovanja — trisobna stanovanja — štirisobna stanovanja . Iz tega sledi, da bo v letu : več enosobnih, dvosobnih in trisobnih stanovanj. Da se uresniči predvideni obseg zidave stanovanj, naj občinski ljudski odbori bolj angažirajo razpo-ložliivA sredstva srosDodarskih organizacij in ustanov 1960 1961 40 % 13 % 3% 10 % 25 % 42 % 15% 31 % 17 % 4% dokončanih naj- ter sredstva državljanov. Razpoložljiva sredstva pa je treba čimbolj usmerjati v zidavo racionalnih stanovanj, ki bodo po površini in opremi bolje ustrezala potrebam in možnostim stanovanjskih uporabnikov. Hitrejša in boljša graditev stanovanj bo odvisna tudi od čimprejšnjega razčiščenja urbanističnih zasnov v obalnem področju in izdelave le-teh na gornjem področju. To bo omogočilo zidavo na večjih kompleksih in večjo uporabo gradbene mehanizacije ter uvajanje drugih sodobnih načinov zidave, kar bo vplivalo na pocenitev zidave. Na hitrejšo zidavo stanovanj bo bistveno vplivalo tudi izpopolnjevanje sistema delitve osebnega dohodka ter dosledno uvajanje nagrajevanja po učinku v gradbeništvu. Prvi pogoj za to pa bo izboljšanje organizacije dela. Občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije morajo zagotoviti več sredstev tudi za zidavo stanovanj za potrebe borcev narodnoosvobodilne borbe. Letos predvidevamo za komunalno področje 550 milijonov din ali za iO % več kot leta 1960. Večji del teh sredstev je namenjen za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja (Postojna—Pivka, Izola in Strunjan), nadalje za izboljšanje kanalizacijskega omrežja in drugih komunalnih naprav (ureditev cest, pločnikov, parkirnih prostorov, javne razsvetljave itd.) v vseh mestnih središčih. Nadaljnji razvoj bo zahteval, da se ti problemi hitreje rešujejo skladno z razvojem in potrebami družbenega standarda. Pri urejevanju komunalne problematike bodo morali občinski ljudski odbori v večji meri pritegniti tudi sredstva gospodarskih organizacij in državlja- nov. »Rižanski vodovode in »Vodna skupnost« naj nadaljujeta z raziskavami za pridobivanje vode v Sečovljah in začneta proučevati možnosti pridobivanja vode iz akumulacijskega bazena, ki bo zgrajen pod Kubedom. Boljšo preskrbo z vodo bodo morala vodovodna podjetja doseči z izboljšanjem servisne službe. Predvidevamo, da bo v letu 1961 investiranih na kulturno-prosvetnem področju 585 milijonov din ali za 241 % več kot lani. V letu 1961 bo treba posvetiti večjo skrb zlasti povečanju šolskega prostora. V ta namen naj bi se investiralo približno pol milijarde dinarjev, od ka,te-rih bo večji del namenjen za zidavo osnovnih šol. Predvidevamo, da bodo sredstva za zidavo osnovnih šol zagotovile predvsem gospodarske organizacije. Večje naložbe v osnovno šolstvo v letu 1961 so potrebne zaradi naglega naraščanja števila šoloobveznih otrok v mestnih' središčih in počasnejše dosedanje graditve šolskega prostora glede na razvoj gospodarstva. Nove spremembe, ki so nastale v zvezi s financiranjem šolstva, pa bodo zagotovile boljše materialne pogoje in izboljšale delovanje šol. Letos predvidevamo začetek zidanja osnovnih šol v Kopru, Izoli in Postojni ter nadaljevanje zidanja osnovne šole v Ilirski Bistrici. Spričo naglega gospodarskega razvoja v okraju in potreb po strokovnih kadrih pa se predvideva začetek zidave gostinske šole v Kopru in trgovske šole v Izoli ter dograditev pomorskega centra v Piranu. Sedanja zmogljivost šolskih prostorov v okraju je zelo kritična, predvsem v mestnih središčih, kjer je pouk v večini primerov v treh izmenah, ponekod Pa bo morda treba vpeljati celo četrto. Zaradi hitrega naraščanja števila učencev, ki ni v nobenem razmerju s tempom zidave osnovnih šol, postaja šolski prostor iz leta v leto bolj tesen. Po- enega učenca je tale: Število 59/60 učencev 60/61 Površina učilnic na učenca 58/60 60/61 Hrpelje 281 329 0,77 0,65 Ilirska Bistrica 1038 1168 0,61 0,55 Izola 1030 1159 0,83 0,74 Koper 1600 1811 0.60 0,53 Piran 821 963 1,10 0,94 Postojna 1125 1178 0,43 0,42 Sežana 531 609 1,96 1,71 Iz pregleda je razvidno, da ima samo Sežana za- . --j * »z. J v uicu sviaivu V uvn u larvu; v i oi-uv *n številom učencev, druga mestna središča pa so daleč pod republiškim narmativom, ki znaša 1,50 m2 na učenca. dudi oprema v osnovnih šolah je pretežno zastarela in jo bo treba postopno zamenjati, posebno tisto, . kvira deloma še iz avstrijskih in italijanskih časov. • ^ravv tak° občutno je pomanjkanje učil in učnih Pripomočkov, zlasti na osnovnih šolah. Vsa ta pro-r einatika, ki izvira iz pomanjkanja šolskega prostori v1 učnih potrebščin, resno ovira reden k?77’" Pri tem se ne morejo razvijati vse oblike dela, jih narekuje nova šolska reforma. lem problemom bodo morali občinski ljudski odbori posvetiti večjo skrb s tem, da zanje namenijo več sredstev. Na področju kulture in prosvete je predviden začetek zidave novega poslopja za Radio Koper. Najbolj pereč problem na področju zdravstva predstavlja zidanje nove bolnišnice in zdravstvenega doma v Kopru, ker sedanje zmogljivosti in organizacija zdravstvenih služb v obalnem področju ne zadoščajo potrebam in zahtevam sodobne zdravstvene službe. V ta namen ter za razvoj zdravstvenih služb in socialnega skrbstva predvidevamo v letošnjem letu 240 milijonov din. Ta sredstva bodo v glavnem porabljena za začetek zidave novega zdravstvenega doma v Kopru in za izdelavo načrtov za novo koprsko bolnišnico ter za nakup razne zdravstvene opreme za bolnišnice in zdravstvene domove. Na področju drugih panog je letos predvidena gradnja gasilskega doma v Kopru, nadaljevanje zidave in adaptacij sodnih poslopij ter objektov za potrebe obmejnih in upravnih organov. Drugi del RAZVOJ PO POSAMEZNIH PANOGAH 6. poglavje Industrija Na podlagi doseženega razvoja industrijske proizvodnje se bo fizični obseg v letu 1961 povečal predvidoma za 21 %. Takšno povečanje je predvideno zlasti na podlagi boljše organizacije dela in smotrnejše uporabe zmogljivosti ter večjega zanimanja proizvajalcev zaradi učinkovitejšega nagrajevanja po izvršenem delu. Proizvodnja se bo po posameznih strokah predvideno takole gibala: Indeksi Stroka . 1960 1959 1961 1960 112 — proizvodnja premoga 107 153 116 — nekovine 104 173 117 — kovinska industrija 215 130 118 — ladjedelništvo 122 102 119 — elektroindustrija 93 123 120 — kemična industrija 95 153 121 — industrija gradb. materiala 97 150 122 — lesna industrija 119 99 124 — tekstilna industrija 111 130 127 — živilska industrija 123 116 industrija skupaj 142 121 V tem okviru je predvideno tole povečanje važnejših proizvodov: Proizvodi Enota mere 1960 1961 Indeks Energetski proizvodi: — črni premog Reprodukcijski material: t 23.900 32.000 134 — rezan les skupaj m3 44.610 44.220 99 od tega: iglavci m3 31.217 30.000 96 listavci m3 13.393 14.220 106 — lesonitne plošče t 11.100 7.500 68 t Proizvodi Enota mere 1860 1961 Indelcs — melaminske in emajlirane plošče 000/m2 383 280 73 — vezane plošče m3 3.187 3.644 114 — panelne plošče m3 2.752 2.800 102 — furnir, rezan m3 2.584 2.410 101 — furnir, luščen m3. 3.361 3.650 t- 109 Proizvodi za gradbeništvo: — zidaki 000/enot 8.404 14.754 176 — marmorni bloki m3 730 930 127 — marmorne plošče m3 1.763 2.020 115 Rrvizvodi, namenjeni pretežno osebni porabi — morska sol t 11.500 25.000 221 — mopedi kom. 33.384 35.000 105 — osebni avtomobili kom. — 600 — — radijski sprejemniki kom. 40.122 50.000 125 — izdelki iz plastičnih mas t 357 400 112 — umetne smole t — 500 — — penaste mase t — 90 — — stanovanjsko pohištvo in drugi končni izdelki v milijon din 1.049 1.580 131 — volnena trikotaža t 55 45 129 — ribje konserve t 3.103 3.900 126 — predelava sadja t 1.620 800 49 — konserve vrtnin t 3.252 3.700 114 — jušni koncentrat t 698 813 116 — mesni izdelki t 1.687 2.015 119 Povečanje števila zaposlenih je predvideno za približno 700 oseb ali za 7 %, kar naj bi omogočilo povečanje produktivnosti, računano po fizičnem obsegu na zaposlenega, za 13 %. Novo zaposlovanje je utemeljeno samo v tistih gospodarskih organizacijah, kjer bodo z izpopolnitvijo strojnih naprav odpravili ozka grla v proizvodnih procesih in tako bolje izrabili zmogljivosti, uvajali drugo oziroma tretjo izmeno ali dali v obratovanje nove zmogljivosti. Investicijska vlaganja bodo usmerjena v začetek graditve in rekonstrukcije tistih objektov, ki bodo predvidoma zgrajeni v perspektivnem razdobju 1961 do 1965 in ki bodo bistveno pripomogli h krepitvi gospodarske osnove in še nadalje spreminjali gospodarsko strukturo okraja. Zato so glavne investicije predvidene za razvoj kovinske, kemične, elektro in lesne industrije ter industrije gradbenega materiala: — v kovinski industriji bo s temi investicijami omogočena podvojitev proizvodnje motornih koles in začetek graditve zmogljivosti za proizvodnjo osebnih avtomobilov; — v kemični industriji za graditev zmogljivosti za proizvodnjo umetnih smol; — v elektroindustriji za razširitev obrata podjetja »Telekomunikacije« v Sežani, ki bo v skladu s specializacijo proizvodnje tega podjetja po obratih' postopoma prevzel celotno proizvodnjo radijskih in televizijskih sprejemnikov. V Postojni je predvidena zidava objekta za proizvodnjo feritov; — v lesni industriji za povečanje proizvodnje lesonitnih plošč od 11 tisoč na 17 tisoč ton; — v živilski industriji bodo zgrajene zmogljivosti za proizvodnjo hranil v prahu v Izoli in citronske kisline v Ilirski Bistrici; z — v industriji gradbenega materiala bo dograjena opekarna v Obrovem. Skupno je predvidenih 2,1 milijarde dinarjev investicij, od tega polovica iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij. Pri tem niso računana razna inozemska posojila za investicijski material in opremo, ki bodo znašala nadaljnjih 670 milijonov dinarjev. Svoja razpoložljiva sredstva naj industrijska podjetja koncentrirajo in usmerjajo v kar najbolj rentabilne namene. Med podjetji pa je treba pospeševati združevanje v vseh oblikah. Bolje kot do sedaj bodo morala podjetja vlagati svoja sredstva tudi v obratne sklade ter za razvoj družbenega standarda. Predvideno gibanje industrijske proizvodnje bo zahtevalo vsestranske napore gospodarskih organizacij, ljudskih odborov ter strokovnih in poslovnih združenj. Naloge, ki jih bo treba reševati, so predvsem tele: — da bodo razpoložljive proizvodne zmogljivosti čimbolj uporabljene, tudi s povečanjem dela v izmenah; — da bodo racionalizirani proizvodni procesi. V ta namen bo treba pospešeno nadaljevati izboljšanje organizacije dela, mehanizacijo tehnoloških procesov in smelejše uvajanje elektronske tehnike in avtomatizacije v proizvodnjo; — da se bosta razvijala specializacija podjetij in sodelovanje med podjetji na podlagi dolgoročnih dogovorov, ki naj temeljijo na ekonomskih interesih gospodarskih organizacij; — pospešiti bo treba izdelavo programov in projektov ob upoštevanju sodobnih tehnoloških procesov za rekonstrukcijo in nove objekte, ki naj bi jih gradili v letih 1961—1965 in zagotovili s tem predvideni perspektivni razvoj industrije; — da se bo raziskovalno delo razvijalo z organizacijo razvojnih oddelkov in laboratorijev za reševanje problemov industrije pri večjih podjetjih. Na tej podlagi bo treba prevzemati novo proizvodnjo in povečati izbiro ter kakovost industrijskih izdelkov, kar bo omogočilo tudi večji izvoz; — da se bodo za zagotovitev potrebnega strokovnega kadra izkoristile vse možnosti strokovne vzgoje in pospešeno organiziralo priučevanje na delovnem mestu; — da se bo nadaljevala še smelejša stimulativna delitev osebnih dohodkov po učinku in obračunavanje po ekonomskih enotah. Po posameznih strokah industrijske proizvodnje in podjetij bo treba izvršiti še tole: V razdeljevanju električne energije je treba še nadalje težiti za zmanjšanjem energetskih izgub v električnem omrežju, skrbeti za sistematično obnavljanje in boljše vzdrževanje omrežja kakor tudi za postavitev novih razdelilnih in trafo postaj, zlasti v Pivki, Sežani, Portorožu, Izoli in Kopru. Za ta vlaganja bo treba uporabiti razpoložljiva sredstva elektro podjetij in sredstva, ki se stekajo v ta namen v občinske sklade. Zaradi vedno večjega uvajanja gospodinjskih in drugih električnih aparatov naj se posveča večja skrb pravilnemu dimenzioniranju električnih instalacij kakor tudi organizaciji dobre servisne službe. Rudnika v Sečovljah in Vremah naj pri pridobivanju premoga raziskujeta tudi nove zaloge, da ustvarita pogoje za'nadaljnjo proizvodnjo. V rudniku Sečovlje bodo letos predvidoma dokončali vsa investicijska dela, ki so predvidena s programom, rudnik Vreme pa bo moral zagotoviti stalnejši odjem tekoče proizvodnje, predvsem z izboljšanjem komercialne službe. V industriji nekovin bo podjetje »Piranske soline« obnovilo obstoječe soline z razpoložljivimi lastnimi sredstvi, da bi lahko obdržalo dosedanjo proizvodnjo soli. Investicije bo treba izvajati tako, da Rodo, če bodo dovoljena potrebna sredstva po investicijskem programu za rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnega postopka, skladne s tein programom. Podjetje »TOS« naj bi že letos začelo predvideno rekonstrukcijo obrata v Hrpeljah za povečanje zmogljivosti sedanje proizvodnje laboratorijskega stekla. V kovinski industriji bo osnovna naloga tako v Podjetju »Tomos« v Kopru kakor v podjetju »Meha-notehnika« v Izoli, da čimprej izvedejo predvidene rekonstrukcije za povečanje proizvodnje motornih koles, vijakov in drugih izdelkov, predvidenih z investicijskimi programi. Podjetja se bodo morala še padalje povezovati z drugo strojno,industrijo v državi ln z inozemskimi kooperanti, pri tem je treba v med-ebojnih pogodbah dati poseben poudarek spoštova-nju dobavnih rokov. Tovarna »Tomos« naj pravo-casno zagotovi potrebna finančna sredstva, da bi predvideno rekonstrukcijo izvajali nemoteno. Poseb-, ®krb bo moralo podjetje posvetiti usposabljanju -^kovnega kadra, da bi v najkrajšem potrebnem asu lahko prevzeli tudi predvideno proizvodnjo °sebnih avtomobilov. v Jjocijetje »Mehanotehnika« v Izoli se bo moralo kat a°U 5 Pref*Ti(ienim razvojem čimprej odločiti, ho :r,mU IK^ *re^ izdelanih investicijskih programov jnT ®;°. Prednost, da bi pravočasno začelo izvajati *Vciie in doseglo čimprejšnji učinek le-teh na Povečanje proizvodnje. ' ka -l6 . • naj svoja razpoložljiva sredstva aJbolj smotrno uporabi za izpopolnjevanje za- starele opreme, da bo z boljšo organizacijo proizvodnega procesa doseglo kar največji ekonomski učinek. V ladjedelnici bo treba v skladu s programom podjetja postopno izpopolnjevati opremo in urediti obalo za graditev in popravilo tudi večjih ladij. Podjetje »Telekomunikacije« bo morala s pomočjo občinskega ljudskega odbora Sežana ukreniti vse potrebno, da bi že letos izvedli nadzidavo obratnih prostorov in izvršili predvideni prenos proizvodnje v Sežano. Pri tem bo moralo vodstvo podjetja in obrata skrbeti, da ne bo zaradi tega ovirana tekoča proizvodnja. V kemični industriji bo podjetje »Iplas« začelo letos s proizvodnjo umetnih smol in penastih mas. Podjetje bo moralo posvetiti večjo skrb kot do sedaj organizaciji dela, da bo ustvarilo predvideno proizvodnjo in primerno izkoristilo svoje zmogljivosti. S tem v zvezi je treba čimprej izvršiti vse priprave za preselitev sedanje proizvodnje v prostore podjetja »Jadranka« v Piiran. S specializacijo proizvodnje po obratih bo mogoče povečati proizvodnost in doseči boljši ekonomski učinek. Za nadaljnji razvoj dosedanje proizvodnje je treba čimprej izdelati dopolnilni program. Prav tako morajo pravočasno izdelati vse druge programe in dokumentacijo razvoja podjetja, hkrati pa odločneje začeti reševati kadrovska vprašanja in druge probleme, ki so s tem povezani. V industriji gradbenega materiala bo treba zlasti težiti za tem, da se že v prvem polletju dogradi opekarna v Obrovem in dokonča rekonstrukcija opekarne v Izoli, da bi tako omogočili čimvečjo proizvodnjo opečnih izdelkov. S tem bodo odpravljeni nepotrebni prevozi teh izdelkov iz oddaljenih krajev, kar je med drugim povzročalo podražitev gradbenih storitev. Zato naj si opekarna Obrov že sedaj zagotovi in usposobi potreben kader, da bi ob dograditvi začeli nemoteno proizvodnjo. Podjetje »Marmorindus« Sežana naj svoja razpoložljiva sredstva smotrno uporabi za izpopolnitev opreme, zlasti za proizvodnjo marmornih blokov in plošč, ki so iskan proizvod na zunanjem tržišču. Posebno skrb naj podjetje posveti izboljšanju celotnega poslovanja, predvsem pa tehnični in komercialni službi. Proizvodnja v tekstilni industriji bo hitreje naraščala zaradi novih pletilnih strojev, ki jih je dobila Tovarna pletenin Sežana ob koncu lanskega leta. Zaradi rekonstrukcije, ki je predvidena v podjetju »Lesonit« v Ilirski Bistrici, bo proizvodnja v lesni stroki letos nekoliko manjša, vendar bo moralo podjetje skrbeti, da bo zaradi tega izpad v proizvodnji čim manjši. V podjetjih »Javor« in »Topol« bodo letos izdelali več končnih izdelkov, za kar bodo morali proizvodnjo • primerno organizirati in čimbolj smotrno izkoristiti lesno maso. Prav tako naj bi v teh podjetjih ustrezno ukrepali za hitrejše povečanje produktivnosti. Podjetje »Javor« naj bi letos pripravilo potrebno dokumentacijo za graditev tovarne kosovnega pohištva, ki je predvidena v perspektivnem razvoju podjetja. Podjetje »Stil« v Kopru naj bi čimprej dogradilo sušilnico in skrbelo za hitrejše obračanje obratnih sredstev in za še nadaljnje naraščanje proizvodnje ter izboljšanje kakovosti izdelkov. V živilski industriji bo podjetje »Delamaris« povečalo proizvodnjo tistih izdelkov, po katerih je večje povpraševanje na trgu, in opuščalo tiste, ki so obenem tudi manj donosni. Svojo proizvodnjo bo podjetje razširilo tudi na proizvodnjo izdelkov z višjo stopnjo predelave, t. j. na razna branila v prahu, za kar so že predvidena in zagotovljena potrebna sredstva. Izboljšati je treba tudi kakovost embalaže in opreme izdelkov. Podjetje »Tok« v Ilirski Bistrici naj bi čimprej dokončalo začete investicije za proizvodnjo citronske kisline. S tem bo treba zagotoviti, da bo ta proizvodnja krila vse potrebe na domačem trgu. Mlekarna v Sežani naj bi poleg proizvodnje mlečnih izdelkov še nadalje izdelovala več lepil, za kar naj primerno organizira komercialno službo. Podjetje se bo moralo resneje lotiti pravilnega nagrajevanja po enoti proizvoda, da bodo res nagrajeni le tisti, ki več proizvajajo, ne pa linearno zaradi morebitnih ugodnih tržnih razmer, kot se je to dogajalo lani. 7. poglavje Kmetijstvo V letu 1961 pričakujemo povečanje fizičnega obsega kmetijske proizvodnje za 25% oziroma s stranskimi panogami za 20%. V posameznih kmetijskih strokah predvidevamo : povepanje proizvodnje; 1960 1961 1956 1960 Poljedelstvo 88 120 — žita 88 95 — industrijske rastline 79 104 •— vrtnine 85 139 — krmne rastline 102 114 Sadjarstvo 119 154 Vinogradništvo 62 162 Živinoreja 120 121 Ribolov 72 128 Domača predelava 63 140 Kmetijska proizvodnja 96 125 Stranske panoge 138 96 Kmetijstvo skupaj 101 120 Vrednost kmetijske proizvodnje, izračunana po stalnih cenah iz leta 1959, bo znašala 8 milijard 716 milijonov dinarjev, kar je za milijardo 737 milijonov več, kot 'znaša lanska vrednost kmetijske proizvodnje. Od tega povečanja odpade 933,7 milijonov ali 54 % na proizvodnjo kmetijskih posestev, združenih ekonomij, perutninarske farme in ribiških podjetij. Predvideno je, da se bo kmetijska proizvodnja družbenega sektorja povečala za 94%. Znaten delež pri tem povečanju odpade na perutninarsko farmo Neverke, in sicer nad 400 milijonov, Da bi dosegli nadaljnjo modernizacijo proizvodnih procesov in da bi uresničili predvideni obseg organizirane kmetijske proizvodnje, bodo kmetijske organizacije nabavile 25 traktorjev s potrebnimi priključnimi stroji ter 8 silokombajnov, tako da bi ob koncu leta 1961 imeli približno 185 traktorjev in 18 silokombajnov. Poleg tega bo treba nakupiti še drugo mehanizacijo, predvsem strojno opremo za obdelovanje vrtnin. Poraba umetnih gnojil bo v skladu s predvidenim proizvodnim programom družbenih in zadružnih posestev in zadružne kooperacije ter bo znašala 7000 t. Družbena posestva in zadružne ekonomije bodo še nadalje povečevale svoje površine z vključevanjem zemljišč SLP. Teh bo v letu 1961 vključenih v organizirano proizvodnjo 633 ha. Zemljišča, ki jih zaradi oddaljenosti ali neprikladne konfiguracije terena kmetijske proizvajalne organizacije še ne bodo vključile v svoj sestav, naj se pogozdijo ali posadijo z ekstenzivnimi trajnicami. Zakon agrominimuma, ki daje široke možnosti za razvoj kmetijstva, je treba začeti izvajati tudi v naših občinah. S pomočjo tega zakona bomo marsikje lahko pospešili, da se bo zemlja intenzivneje obdelovala, in to v skladu z družbenimi korastmi. Poljedelstvo V poljedelstvu predvidevamo letos za 20 % večjo proizvodnjo kot lani. Na socialističnih kmetijskih obratih bo znašalo povečanje proizvodnje 92 %. Največje povečanje v sami strukturi poljedelske proizvodnje je predvideno pri vrtninah, in sicer za 39 % v primerjavi z letom 1960. Tudi pridelek krme se bo povečal za 14 %, medtem ko bo proizvodnja žit predvidoma za 5 % manjša kot lani. Na tako visok odstotek povečanja poljedelske proizvodnje vpliva predvsem slaba letina v lanskem letu in pa predvideno močno povečanje proizvodnje v letu 1961 na ekonomijah kmetijskih zadrug, na I družbenih posestvih in v proizvodnem sodelovanju. Ker je izredno deževno vreme vplivalo na setev ozimnih žit, bo treba pri pomladanski setvi povečati setev jarih krmnih žit in koruze za 900 ha površin nad povprečno raven jarih" posevkov. Kljub temu se bodo površine pod žiti zmanjšale za približno 12 % v primerjavi z letom 1960. Povečale pa se bodo površine pod krmnimi rastlinami in vrtninami, predvsem v družbenem sektorju. Njivske površine na socialističnih kmetijskih obratih se bodo letos povečale v primerjavi ž letom 1960 za 41 % ali za 351 ha. Površine pod žiti na družbenih posestvih bodo minimalne, kar je v skladu z načeli specializacije proizvodnje v tiste smeri, za katere imamo najboljše pogoje, to je v živinorejsko v gornjem področju in v vrtnarsko v obalnem pasu. V kooperaciji se zmanjša obseg pridobivanja pšenice od 366 ha v letu 1960 na 50 ha v letu 1961. Povečalo pa se bo pridelovanje krmnih žit od 86 ha na 165 ha, pri koruzi pa od 58 ha na 435 ha. Skupaj bo torej znašal obseg proizvodnje v kooperaciji pri žitih 650 ha. Pri širjenju hibridne koruze v letu 1960 niso bili doseženi zadovoljivi rezultati. Tudi letošnja akcija za setev heterozne koruze bo imela poizkusen pomen, ker še ni uspelo ugotoviti, katere hibridne sorte imajo pogoje za široko gojitev. Predvideno je, da bodo posestva in zadružne ekonomije posadile letos z vrtninami 385 ha njivskih površin, od teh odpade 87 ha na posestva in 298 ha na zadružne ekonomije. Za obdelovanje vrtnin naj si kmetijske proizvajalne organizacije zagotovijo strojno opremo, da bi se potreba po delovni sili kar najbolj omejila. Težave pa bodo zaradi zagotovitve kvalitetnih semen in potrebnih organskih gnojil. Poma-njkanje kvalitetnih’ semen predstavlja velik problem v razvoju povrtninarstva. Zato je bil pri zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo ustanovljen od- bor za semenarstvo, ki naj organizira proizvodnjo kvalitetnih semen. V zadružni kooperaciji je predvideno pridelovanje vrtnin na površini 1520 ha. Največja bo organizirana proizvodnja krompirja na 1100 ha in paradižnika na 180 ha. Oblika sodelovanja bo še nadalje v glavnem pogodbena proizvodnja. Pridelek krme je bil lani kljub pomladanski suši kar zadovoljiv. Zagotoviti bo treba, da se tudi pri povprečnih pogojih pridelek krme letos ne bo zmanjšal, pač pa še povečal. Zato je treba povečati njivske' površine krmnih rastlin za 429 ha ali 11 % in razširiti kooperacijo v travništvu in pašništvu. V proizvodnem sodelovanju bo letos zajetih 710 ha detelje in lucerne in 80 ha krmnih okopavin. Nadalje se bo povečal obseg proizvodnje v travništvu od 1520 ha v lanskem letu na 2320 ha v letu 1961 in v pašništvu od 127 na 510 ha. Pri kmetijskih posestvih in ekonomijah kmetijskih zadrug je predvideno povečanje površin, posajenih s krmnimi rastlinami, od 416 ha v letu 1960 na 656 ha v letu 1961. Od tega bodo posejala kmetijska posestva 424 ha in kmetijske zadruge 232 ha. Živinoreja Živinorejska proizvodnja naj bi se v primerjavi Z dosežki lanskega leta povečala za približno 21 %. To bo mogoče doseči z načrtnim in organiziranim delom, posebno v družbenem sektorju kmetijstva. Upoštevajoč možnosti, ki jih imamo za povečanje ži-vinorejske proizvodnje, predvidevamo,.da se bo le-ta Povečala v družbenem sektorju za 118%, Izpolnitev te naloge bo mogoča, ker so bila že lani vložena znatna sredstva za nakup živine, za zgraditev hlevskih kapacitet in za graditev perutninarske farme. Predvideni obseg živinorejske proizvodnje bomo lahko dosegli s temle povečanjem proizvodnje važ-DCjših živinorejskih proizvodov: 1950 1961 1960 1961 §oved, prirastek ton 4.307 4.734 110 Prašiči, prirastek ton 2.940 3.069 104 Perutnina ton 558 953 171 raleko hi 281.231 308.376 110 Jajca v 000/kom 14.175 26.625 188 Predvideno povečanje pridelka krme za 14% bo omogočilo še nadaljnje konstantno naraščanje živi-n(,rejske proizvodnje v vseh sektorjih. Predvideno J6 okrepljeno pitanje živine v pitališčih družbenih Pnsestev in v kooperaciji. Družbena posestva in zadružne ekonomije so imele lani 4254 glav živine, ob koncu leta 1961 naj bi pa dosegle 6110 glav govedi. Zadružne ekonomije naj bi povečale zmogljivost svojih pitališč na 1510 glav. Povečanje staleža goveje živine je predvideno v obeh kombinatih izključno iz lastnega prirastka, za zadružni sektor pa je poleg povečanja osnovnega živalskega fonda iz prirastka predviden tudi nakup 300 glav plemenske živine iz domače reje. Tako bi število krav molznic v družbenem sektorju znašalo ob koncu leta 1961 2056 glav. Družbeni sektor naj svojo proizvodnjo še nadalje usmerja v kakovostno klavno živino povprečne teže 400-—500 kg, drugo kategorijo klavne živine pa bomo dobili z izločanjem slabo produktivne živine. V tem letu bo družbeni sektor dal na trg 1750 glav pitane živine. Plemenska živina za prodajo bo v letu 1961 v glavnem iz pogodbene reje z individualnimi rejci, ker bodo družbena posestva morala povečati lastno osnovno čredo govedi. Pri kooperacijski proizvodnji si je treba prizadevati, da dosedanja zgolj pogodbena reja pitane govedi zavzame višje kooperacijske oblike, ki naj temeljijo na Uvajanju sodobnih načinov reje, na dobavi kakovostnih močnih krmil in na posredovanju zootehnične, strokovne službe. Mešalec močnih krmil, ki bo že letos začel obratovati v okviru ŽPK Postojna, bo olajšal dosedanje težave glede dobave močnih krmil in stimulativno vplival na nadaljnje večanje zmogljivosti že obstoječih pitališč in na ustanavljanje novih. Glede na skupno število krav molznic, ki bo ob koncu leta 1961 znašalo 14.708 glav, bo skupna proizvodnja 31 milijonov litrov mleka. Od tega odpade na proizvodnjo družbenega sektorja 61.000 hi. To bomo dosegli predvsem s povečanjem povprečne molz-nosti v družbenem sektorju od 2550 na 30001, kar bo mogoče doseči le s temeljito selekcijo in z doslednim izločanjem manj produktivnih živali. Predvidevamo, da se zaradi slabe lanske letine krompirja obseg prašičereje letos ne bo bistveno povečal. Dosegli pa bomo znatno povečanje prašičereje v družbenem sektorju, ker bo v pitališču pršutarjev v Sežani izpitanih 800 prašičev, prav tako bo napolnila svoje hlevske kapacitete zadruga Hrpelje, ki bo poleg pitancev vzrejala tudi plemenski naraščaj za pitališče v Sežani deloma sama, deloma v kooperaciji z zasebnimi proizvajalci. V perutninarstvu je predvideno znatno povečanje proizvodnje perutnine in jajc. Računamo, da bo dalo perutninarstvo v družbenem sektorju približno 600 ton klavne perutnine, od tega 230.000 brojlerjev ter 15 milijonov jajc. Farma bo v tem letu povečala stalež nosnic na 100.000. Goved Kooperacija Zadružna pitališča in družbena komadov posestva Plemenska živina 1500 komadov Pilana teleta 165 350 mlada pitana goved 470 1300 Pitana goved 2—3 let 290 100 rlruga pitana goved 510 skupaj 1435 1750 Ribolov V letu 1961 predvidevamo, da se bo fizični obsfe.g ulova rib kljub zmanjšanju ribiškega ladjevja podjetja »Riba« za štiri nerentabilne ribiške ladje povečal v primer javi z letom 1960 za 28 % in s tem dosegel 1870 ton. To povečanje temelji na večjem lastnem ulovu podjetja »Delamaris«, ki bo letos dalo manj ladij v najem hrvatskim ribičem, in pa zaradi povečanega povprečnega ulova rib na plovno enoto. Ob koncu prvega polletja 1961 bo dograjena hladilnica podjetja »Riba« z. zmogljivostjo 300 vagonov. Hladilnica bo vplivala na boljše in stalnejše oskrbovanje potrošniških središč z ribami. Sadjarstvo in vinogradništvo V sadjarstvu pričakujemo, da bo v letu 1961 skupna proizvodnja sadja dosegla približno 10.000 ton, kar je tza 54% več kot lani, ko smo imeli slabo sadno letino predvsem zaradi izmenične rodnosti nasadov -v zasebnem sektorju in zaradi neugodnih vremenskih razmer. Organizirana proizvodna akcija naj bi letos zajela približno 9000 sadnih dreves, predvsem jablan in češpelj. V kooperacijsko proizvodnjo je treba zajeti le za proizvodnjo sposobno drevje na strnjenih kompleksih, da bo proizvodno sodelovanje doseglo tudi zaželeni učinek. Za izvedbo proizvodnega programa bo treba uporabiti tudi odloke o agrotehničnem minimumu ter hkrati s tem okrepiti strokovno, operativno in inšpekcijsko službo pri občinskih ljudskih odborih. Hkrati z asanacijskimi ukrepi naj bi se dosledneje krčila nerodna, stara in oslabljena drevesa, gnojilo naj bi se z zadostnimi količinami hranilnih snovi ter redno zatirale bolezni in škodljivci. Ti ukrepi so potrebni, da bi se zmanjšala oziroma odpravila izmenična rodnost sadnega drevja. Obnova nasadov je za letos predvidena na 77 ha, od tega na 10 ha pri kmetijskih posestvih, vse druge površine pa bodo obnovljene v okviru zadružnih ekonomij. Pri obnovi nasadov naj bi investitor ji ■ bolj kot doslej pazili na temeljitejšo pripravo zemljišč za nasade. Da bi bili novi intenzivni nasadi kar najbolje obnovljeni, je treba učinkoviteje nadzorovati obnovitvena dela in sproti odpravljati tehnične in druge pomanjkljivosti. V vinogradništvu je predvidena v pričakovanju normalne letine za 62 % večja proizvodnja kot lani. Na povečanje vinogradniške proizvodnje že občutno vpliva pridelek novih plantažnih nasadov družbenih posestev, na katere že odpade 12% celotne vinogradniške proizvodnje. Skupaj z vinogradi v kooperaciji bo organizirana proizvodnja obsegala 16% vseh vinogradniških površin. Vinogradi naj bi se obnovili na površini 37 ha na zadružnih ekonomijah. Izboljšanju proizvodne tehnike bo treba posvetiti več pozornosti, ker je pomembna za povečanje proizvodnje in za zmanjšanje proizvodnih stroškov. Pri izbiri sort je treba upoštevati zahtevnost posameznih sort, prirodne činitelje, mehanizacijo in ekonomske učinke. V zasebnem sektorju se iz leta v leto bolj opušča obdelava starih vinogradov, deloma zaradi pomanjkanja delovne sile, deloma zaradi neekonomičnosti. Zato ugotavljamo, da se kljub obnovi na novih kompleksih skupna površina rodnih vinogradov zmanjšuje. Da se zagotovi povečanje proizvodnje v vinogradniških nasadih, naj se tudi na tem področju kmetijske zadruge lotijo proizvodnega sodelovanja, ki pa naj bo omejeno le na tiste nasade, kjer bo z uporabo sodobne agrotehnike mogoče predvideti tudi pozitiven ekonomski učinek. Vzporedno z razvojem vinogradništva je treba pripraviti načrte za povečanje zmogljivosti vinske kleti v Kopru. Investicije v kmetijstvu Intenzivnejše vlaganje v kmetijstvo se bo nadaljevalo tudi v letu 1961. Skupne investicije naj bi znašale približno milijardo 600 milijonov dinarjev, kar je za 24 % več kot v letu 1960. Ta sredstva so namenjena predvsem za dograditev že začetih objektov. V primerjavi z letom 1960 bo letos vloženih znatno več sredstev v poljedelstvo. Ta sredstva so namenjena predvsem za ureditev vrtnarij v obalnem pasu ■in za graditev toplih gred. Vrtnarska proizvodnja zasebnega sektorja stalno upada, zato je nujno, da tej panogi posvetimo posebno pozornost. V okviru predvidenih sredstev bi že letos začeli urejevati 150 hektarov vrtnarij v obalnem kombinatu in 80 ha vrtnarij pri zadružnih ekonomijah. Vzporedno z urejanjem vrtnarij bodo potekala dela na obeh pregradah v Kubedu in Vanganelu, tako da bo z ureditvijo vrtnarij zagotovljena tudi voda za namakanje. Z izvajanjem hidromelioracijskih del v sečoveljski dolini, Postojni in Ilirski Bistrici bo usposobljenih 645 ha površin za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Družbena posestva in zadružne ekonomije bodo iz dovoljenih sredstev gradile hleve za plemensko govejo živino, zlasti za krave molznice ter za mlado živino. S postavitvijo približno tisoč stojišč za plemensko živino bo pridobljen prostor za 700 glav živine iz lastnega prirastka in za 300 glav govedi, nabavljene iz domače reje. Letos bo v glavnem dokončana graditev perutninarske farme v Neverkah. Sredstva za obnovo vinogradov in sadovnjakov so namenjena vzdrževanju sedanjih nasadov ter obnovi na površini 114 ha. Kmetijska posestva i V obeh kombinatih ter na perutninarski farmi je predvideno povečanje celotnega dohodka v letu 1961 za 68 %. To bo mogoče doseči z utrditvijo notranje organizacije in z doslednim uvajanjem nagrajevanja delavcev po končnem proizvodu, kar je močna spodbuda za individualno iniciativo in za ekonomski interes proizvajalcev. Hiter razvoj družbenih posestev je povzročil vrsto kadrovskih, finančnih in organizacijskih problemov, posebno v obalnem kombinatu. Zaradi izpadov v proizvodnji, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere in pomanjkljivosti v poslovanju in investiranju, se je lansko poslovanje obeh kombinatov zaključilo z negativnim finančnim rezultatom in s precejšnjimi prekoračitvami pri investicijah koprskega kombinata. V letu 1961 je treba dosledneje ukrepati, da se uvede disciplina pri investiranju in odpravijo vse pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki izvirajo iz notranje organizacije dela. Poiskati je treba vse možnosti za zmanjšanje proizvodnih stroškov ter uvajati najekonomičnejše proizvodne procese za znižanje lastne proizvodne cene. Za pridobitev stalne delovne sile je treba zagotoviti kmetijskim delavcem«primerne materialne razmere. V letu 1961 je treba bolj kot do sedaj podpreti zidavo stanovanj na družbenih posestvih. Kmetijske zadruge Kmetijske zadruge bodo še nadalje osredotočiie svoje delovanje na kmetijska dela in na tiste panoge, ki so v neposredni zvezi s kmetijsko proizvodnjo. Celotni dohodek kmetijskih zadrug se bo predvidoma gibal takole (v milijonih dinarjev): Kmetijske zadruge 1959 1960 1961 Indeks 1960 1961 1959 1960 skupaj 4456,3 4689,8 4699,7 105 100 v tem: kmetijstvo 248,3 463,2 737,4 187 159 Iz strukture dohodkov kmetijskih zadrug je jasno razvidno še nadaljnje močno povečanje dohodka v kmetijskem delu zadrug, in sicer za 59 %. Kmetijske zadruge so se pri izgrajevanju lastnih ekonomij pravilno usmerile: v gornjih občinah našega okraja k ureditvi živinorejskih obratov in pitališč, v Brkinih urejajo sadjarsko-živinorejske obrate, v obalnem območju pa so organizirale vrtnarije in urejajo nasade. V letu 1961 nameravajo zadružne proizvajalne organizacije povečati skupno obdelovalno površino za 29%, to je od 987 ha v letu 1960 na 1278 ha v letu 1961 ob istočasnem povečanju živalskega fonda od 1789 glav v letu 1960 na 2970 glav v letu 1961. Združitev zadrug v posameznih občinah bo omogočila uspešnejše delovanje kot do sedaj. Združevanje zadrug pa ne sme zavreti delavnosti posameznih zadrug in izvajanja akcijskih programov. Nove združene zadruge morajo delati na sedanjih in novih območjih ter še aktivneje posegati v organizirano proizvodnjo. Organi upravljanja kmetijskih zadrug naj ki kar najnolj vplivali na povečanje storilnosti, na najbolj smotrno investiranje in na tekoče izpolnjevanje pogodb. To je najboljša pot, da bodo kmetijske zadruge v celoti postale močne gospodarske organizacije. Sredstva okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva naj se v letu 1961 porabijo predvsem za ro-dovništvo in za kontrolo proizvodnosti v govedoreji, za organizacijo proizvodnje vrtnarskih semen,, za izobraževanje kmetijskih delavcev ter za druge namene, ki so skladni s smernicami plana. 8. poglavje ' Gozdarstvo Skupna sečnja se bo povečala od 162.900 m3 v . u 1960 na 178.300 m3 v letu 1961 ali za 9%. Sečnja iglavcev se bo znižala za 5000 m3 ali za 6 %, medtem Ko se bo sečnja listavcev povečala za 20.400 m3 ali Za 27 %, ker se listavci močno širijo na račun iglav-eev in že v veliki meri ogrožajo proizvodno zmog-■bvost iglavcev. Kljub znižani sečnji iglavcev bo Prerlvidena sečnja zadostovala za kritje najnujnejših ^reb gospodarstva. in količine lesa, ki bodo pridobljene s krčenjem sečnjami na negozdnih zemljiščih, bodo omogočile j anišanje sečnje v osnovnih gozdovih. V. teh bo v g® n 1961 posekanih 164.600 m3 ali 77% prirastka. 2 nJa v družbenih gozdovih se bo letos povečala a Približno 7000 m3, sečnja v zasebnih gozdovih bo pa ostala približno na ravni leta 1960. Tako bo v zasebnih gozdovih posekanih 79 % prirastka, v gozdovih splošno družbenega sektorja pa 76 %. S povečanjem skupne sečnje se bo povečala blagovna gozdna proizvodnja za 9 % ali 11.000 neto m3. Lastna poraba zasebnih gospodarstev se bo predvidoma povečala samo na račun drv. Struktura gozdnih sortimentov se bo znatno spremenila ob povečani proizvodnji listavcev in znižanju proizvodnje iglavcev za približno 4000 neto m3, vendar je sprememba strukture sečnje še vedno v skladu s potrebami lesne predelovalne industrije. Proizvodnja lesa za mehanično predelavo se bo povečala za 6 %, za kemično predelavo pa se bo nekoliko zmanjšala v skladu s potrebami lesne industrije. Proizvodnja tehničnega lesa listavcev se bo povečala za 36 %. Delež tehničnega lesa listavcev v skupni proizvodnji se bo predvidoma povečal od sedanjih 37 % na 40%, kar vsekakor pomeni napredek v pogledu ekonomičnejše izrabe lesa listavcev. To povečanje proizvodnje tehničnega lesa je tudi odraz prilagoditve naše lesne predelovalne industrije predelavi listavcev, pa tudi posledica boljšega krojenja lesa v gozdu. V letu 1961 naj bi se izkrčilo le 26 ha gozdov, od tega 15 ha za kmetijsko proizvodnjo in liha za intenzivne nasade gozdnega drevja, kljub temu da je v petletnem razdobju 1961—1965 predvideno krčenje na 327 ha. Vzrok za majhno krčenje v prvem letu perspektivnega, obdobja je predvsem v pomanjkanju saditvenega materiala. Letos je treba sestaviti dolgoročni program krčenja gozdov po objektih in izkoriščanja izkrčenih gozdnih površin za intenzivnejšo proizvodnjo. Investicije v gozdarstvu bodo v letu 1961 manjše kakor leta 1960 in bodo znašale 198 milijonov dinarjev. Na to vpliva deloma znižanje "republiške dotacije za pogozdovanje krasa od 50 milijonov dinarjev v letu 1960 na 15 milijonov dinarjev letos. Sredstva okrajnega investicijskega gozdnega sklada bodo znašala 98,4 milijone dinarjev in bodo porabljena v tele namene (v milijonih dinarjev) : a) 38,4 — za pogozdovanje krasa in gojitev intenzivnih nasadov gozdnega drevja, b) 21,7 — za graditev gozdnih komunikacij, •) 17,7 — za graditev gozdnih stavb, 1 15,7 — za nabavo mehanizacije, I) 4,9 — za druge namene. Gozdno gospodarstvo bo investiralo še 68 milijonov dinarjev iz amortizacije in lastnih skladov, predvsem za nabavo mehanizacije za spravilo in transport lesa. Kljub znižanju investicij bo s smotrnejšo razporeditvijo razpoložljivih sredstev mogoče povečati obseg tistih del, ki omogočajo hitrejši razvoj gospodarjenja z gozdovi.. V letu 1961 lahko glede na razpoložljiva finančna sredstva in saditveni material pričakujemo takle razvoj vzgoje, nege in varstva gozdov: Novo pogozdovanje 1960 1961 Indćks 61/60 Spopolnitve ha Melioracije grmišč 368 310 . 84 in degradiranje gozdov ha 134 27 20 Nega gozdov ha 3056 2199 72 Urejanje ha 3905 4800 123 "Varstvo 000/din 12,1 10,6 88 V letu 1961 bodo urejeni vsi gozdovi ne glede na sektor lastništva v predelu Nanosa in Hrušice. Poleg tega bo sekcija za urejanje gozdov angažirana pri sestavi gojitvenih elaboratov za melioracije degradiranih gozdov in grmišč vsega področja. Razpoložljiva sredstva v letu 1961 bo treba Še smotrneje uporabljati. Obnova gozdov in melioracije naj se izvajajo predvsem tam, kjer se bodo vložena sredstva najhitreje vračala, to je na najboljših gozdnih tleh. Negovalna dela naj se tudi letos nadalje zboljšujejo in je temu primerno zmanjšan obseg pogozdovanj in melioracij pri gozdnogospodarskih organizacijah. Gozdnogospodarske organizacije naj letos pripravijo načrte in vse potrebno za terenska dela v zvezi s krčenjem gozdov in plantažiranjem hitro rastočih drevesnih vrst. Zlasti v gozdovih brkinskega področja, kjer je gozdno gospodarjenje ekstenzivno in zato lesna masa na hektar površine najmanjša — imajo pa odlične pogoje za gojenje hitro rastočih iglavcev — bo treba lesno maso povečati z vnašanjem in gojenjem intenzivnih nasadov zelenega bora. Za dosego tega cilja bo od zasebnega sektorja nujno treba odkupovati zemljišča, jemati zemljišča v zakup ter razvijati kooperacijske odnose. V letu 1961 je treba kot doslej nadaljevati s produkcijo in zasajevanjem topolovih sadik povsod tam, kjer ekološki činitelji to dopuščajo. Za varstvo gozdov je v letu 1961 predvidenih 10,6 milijonov dinarjev. Ker so manjši gozdni nasadi več ali manj že zavarovani pred požari, po drugi strani pa je tudi protipožarna služba že bolje organizirana, bo pretežni del predvidenih sredstev mogoče uporabiti za uspešnejše zatiranje in uničevanje gozdnih škodljivcev. Treba je začeti sistematično uvajati biološke metode za zatiranje gozdnih škodljivcev v praksi. Zaradi omejenih možnosti financiranja del pri pogozdovanju krasa, naj sekcije za pogozdovanje in melioracije vskladijo zaposleno delovno silo s finančnimi zmogljivostmi. Nova pogozdovanja krasa naj se izvajajo samo na večjih površinah in po poprej izdelanih in potrjenih elaboratih, torej na manjšem številu objektov. Pretežno naj se pogozdujejo na krasu objekti ob pašnikih, ob kmetijskih obdelovalnih površinah in ob komunikacijah zaradi Zaščite pred vetrovi, izsuševanjem zemljišč in snegom. Sekcije naj v čim večjem obsegu še nadalje pospešujejo pogozdovanje s setvijo, ker se je ta način izkazal ko M — industrija no 140 310 38.7 — kmetijstvo 86 100 188 33.5 — gradbeništvo — 20 20 2.5 ; — promet 66 — 66 8.2 — trgovina 20 20 40 5.0 — gostinstvo 86 — . 86 10.8 —- obrt 46 30 66 8.2 — drugo 5 . 5 0.6 — nerazporejeno — 20 20 2:5 skupaj 481 320 801 100.0 ' c) če se bo v okrajni investicijski sklad nateklo več sredstev, kot predvideva plan, se presežek šteje za nerazporejena sredstva; č) o uporabi nerazporejenih sredstev sme odločati odbor za odobravanje posojil okrajnega investicijskega sklada le na podlagi poprejšnje razdelitve po panogah, ki jo opravi okrajni ljudski odbor, razen če se iz teh sredstev odobravajo kratkoročna posojila za obratna sredstva. 3 Če s tem planom ni drugače določeno, bosta Jugoslovanska investicijska banka, podružnica v Kopru, in Zadružna hranilnica in posojilnica Koper uporabljali sredstva iz točke 2/b predvsem za: a) izpolnjevanje svojih obveznosti po že sklenjenih pogodbah; b) za udeležbe pri posojilih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada, ko bo investitor izčrpal možnosti kritja predpisane udeležbe iz lastnih sredstev ali iz sredstev občin; c) za udeležbe pri investicijah, ki se bodo financirale iz združenih sredstev gospodarskih organizacij; č) za dovoljevanje novih posojil za objekte, katerih investicijska graditev je v skladu z okrajnim perspektivnim programom. Dovoljevanje novih posojil se mora v kar največji meri vezati na udeležbo sredstev gospodarskih organizacij in občinskih ljudskih odborov. 4 Nova posojila pod točko 2'b bo dajala Jugoslovanska investicijska banka, podružnica v Kopru, predvsem za tele namene: — v industriji za razširitev zmogljivosti podjetij kovinske in elektroindustrije; — v kmetijstvu za udeležbo pri posojilih, katerih namen je predvsem povečati vrtnarsko in živinorejsko proizvodnjo; — v gradbeništvu za udeležbo pri posojilih za nakup gradbenih strojev; — v trgovini in obrti za udeležbo in za posojila za povečanje prodajnih mest v trgovini na drobno in skladišč oziroma za investicije v storitveni obrti in za komunalne storitve. . Za kritje primanjkljaja okrajnega investicijskega sklada v letu 1961 se lahko najame posojilo do največ 300 milijonov dinarjev. Odbor za odobravanje posojil iz okrajnega investicijskega sklada lahko prevzame obveznosti za tranše v prihodnjih letib, vendar do največ 20% od predvidehih novih posojil v letu 1961 (točka 2 — nova posojila). 15. poglavje Sredstva drugih okrajnih skladov Sredstva drugih okrajnih skladov, ki se smejo po predpisih uporabljati v letu 1961, bodo znašala (v 000 dinarjev): 18- poglavje Določitev količin stoječega lesa za sečnjo v letu 1961 Za leto 1961 se sme posekati v gozdovih splošne ga ljudskega premoženja, s katerimi gospodari gozdno gospodarstvo, tele maksimalne količine stoječega-lesa na območju posameznih občin: v m* Skupna od tega Občina sečnja stoječega lesa iglavci listavci Hrpelje 1.900 1.200 700 Ilirska Bistrica 39.700 10.600 29.100 Postojna 50.100 35.300 14.800 Sežana 3.300 2.900 400 Skupaj 95.000 50.000 45.000 V drugih gozdovih SLP ter v zadružnih in zasebnih gozdovih se smejo posekati tele maksimalne količine stoječega lesa po posameznih občinah: v m* okrajni gozdni sklad 100.800 Skupna Od tega okrajni cestni sklad 99.000 Občina sečnja stoječega lesa iglavci listavci okrajni vodni sklad 15.100 Hrpelje 8.100 900 7.200 okrajni gasilski sklad 4.800 Ilirka Bistrica 24.500 11.500 13.000 okrajni sklad za pospeševanje kme- Koper 4.500 _ 4.500 tijstva 18.100 34.500 18.600 15.900 Postojna okrajni sklad za štipendije ' 13.900 Sežana 11.700 2.200 9.500 okrajni sklad za negospodarske in- Skupaj 83.300 33 200 50.100 vesticije 89.500 okrajni sklad zdravstvenega zavaro- vanja kmetijskih proizvajalcev 106.800 V gornjih, količinah je zajeta tudi sečnja na re^ 16. poglavje Okrajni gozdni sklad V okrajni gozdni sklad se steka 60 % tehle sred-stev od družbenih gozdov: —- od sredstev od cene lesa na panju, od vrednosti postranskih gozdnih proizvodov, — od plačanih gozdnih škod. 17. poglavje Okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev tii i)!, “krajni sklad zdravstvenega zavarovanja kme-Ijud proizvajalcev plačajo v letu 1961 občinski Prisu ' odbori 46 % od skupnega zneska splošnega Pfivka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. lativnih gozdnih tleh in ob krčenju gozdov. V okviru količin stoječega lesa, ki so določene za sečnjo v 1. in 2. točki tega poglavja, je treba doseči tele obvezne količine sortimentov iglavcev, ki so mi- nimalne in so rudnike: namenjene za industrijske žage in v m* Občina Hlodi Celulozni Jamsikl za žago les les Hrpelje 300 200 1.000 [lirska Bistrica 12.900 2.000 2.600 Koper — , — Postojna 34.200 4,700 3.600 Sežana 600 500 2.400 Skupaj 48.000 7.400 9.600 19. poglavje Končne določbe 1 Občinski družbeni plani za leto 1961 morajo biti v skladu s tem družbenim planom ter naj s strukturo naložb in drugimi ukrepi za gospodarski razvoj in za razvoj družbenega standarda ter osebne porabe prispevajo na svojem območju k izvršitvi nalog in predvidevanj tega plana. Posamezni okrajni upravni organi moraj ■ spremljati izvajanje okrajnega družbenega plana in po potrebi predlagati ustrezne ukrepe, da se zagotovi izvedba postavljenih smernic. Plani gospodarskih organizacij morajo biti v skladu s cilji in nalogami tega in občinskih družbenih planov. Zato morajo zbori proizvajalcev, gospodarske zbornice ter zadružne in druge organizacije koordinirati delo gospodarskih organizacij. 2 Da se zagotovi pravilno razporejanje sredstev gospodarskih organizacij, naj zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov občasno razpravljajo o tem vprašanju ter na podlagi teh razprav in mnenj sindikatov ter zbornic dajo gospodarskim organizacijam priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev, če bi se ugotovilo, da jih gospodarske organizacije ne uporabljajo v skladu s smernicami tega družbenega plana in po načelu dobrega gospodarjenja. 3 Da se zagotovi s tem planom predvideno razmerje med zaposlitvijo novih delavcev in povečanjem storilnosti v gospodarstvu, morajo vsi za delo pristojni organi spremljati izvajanje ustreznih smernic tega plana in sproti poročati pristojnim svetom ljudskih odborov. Če bi za delo pristojni organi ugotovili, da posamezna gospodarska organizacija ne dosega predvidene storilnosti zaradi prekomernega zaposlovanja, naj' ji dajo ustrezna priporočila za odpravo te neskladnosti. 4 Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od 1. januarja 1961. St. 31-80/6 Koper, dne 21. marca 1961. Predsednik OLO: Albin Duje 1. r. Naročnikom, ki so prejeli prve dopolnitve h knjigi »Predpisi o pokojninskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso«, sporočamo, da morajo vse tiste strani, ki so zdaj na novo tiskane, zamenjati s prejšnjimi. Nove strani se vložijo v knjigo tako, da aluminijasti patent v hrbtu knjige razdro oziroma vzamejo ven, šele potem je mogoče posamezne liste v knjigi zamenjati z novimi. Pripominjamo še, da dosedanje strani od 1 do 65 ostanejo, ker tu tekst ni bil nič spremenjen. ... Uredništvo Izdaja Časopisni zavod »Uradni list LRS« - Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač —Tiska tiskarna .Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani - Naročnina: letno 900 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne številke - Uredništvo In uprava- Lluhljana. Erjavčeva 15a, poštni predal 379-VII - Tel. direktor In knjigovodstvo- tn-ini uredništvo In uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-18-2-399 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XVIII Razglasni del dne 31. avgusta 1961 Št. 23 Razglasi in objave Postavitev stalnih sodnih tolmačev Št. 01,/15-19/61 9076 Z odločbo državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS z dne 19. VIII. 1961, št. 01,/15-19/61, je bil postavljen za stalnega sodnega tolmača za angleški jezik Pogačar Igor, šef pomorske agencije 'Inter-evropa«. Koper. Ta odločba^se objavlja po 5. členu uredbe o stalnih sodnih tolmačih z dne 16. II. 1946, Uradni list LRS, št. 7/49. Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS Sprememba priimka Št. 05/5-S-5244/2-61 8242 Državni sekretariat za notranje zadeve LRS' je z odločbo, številka 03/5-S-5244/2-61 z dne 24. VII. 1961 na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovolil Balogu Antonu, roj. 26. maja 1928 v Rezovcu, prebivajočemu v Kopru, Elerji 442, spremembo priimka v priimek »P o-d o š«. Št. 03/5-S-6261/1-61 8245 Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je z odločbo, številka 03/5-5-6261/1-61 z dne 24.. VII. 1961 na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovolil Pozniču Janku, roj. 9. junija 1942 v Črnučah, prebivajočemu v Črnučah 230, spremembo priimka v priimek >G e -r e m«. Št. 03/5-3-6353/1-61 8240 Državni sekretariat za notranje zadeve LRS' je z odločbo, številka 03/5-S-6355/1-61 z dne 27. VIL 1961 na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovolil Šarkezi Albertu, roj. 5. julija 1915 v Vanči vasi, njegovi ženi Šarkezi Mariji roj. Horvat 20. januarja 1918 v Vanči vasi ter sinovoma Štefanu, roj. 16. septembra 1933 v Vanči vasi in Aleksandru, roj. 30. aprila 1958 v Vanči vasi. vsi prebivajoči v Borejcih 51 pri Murski Soboti, spremembo priimka v priimek ^Kovače. Št. 03/5-S-3655/1-61 8237 Državni sekretariat za notranje zadeve LRS' je z odločbo, številka 03/5-3-5658/1-61 z dne 25. VIL 1961 na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovolil Verbajsu Janezu, roj. 24. julija 1950 v Sv. Petru, njegovi ženi Verbajs Angeli roj. Gerkman 29. maja 1930 v Tunjicah in sinu Verbajsu Janezu, roj. 21. maja 1961 v Vintarjevcu, vsi prebivajoči v Vintarjevcu 14, občina Litija, spremembo priimka v priimek >S okliče. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Sprememba imena St. 03/5-S'-6419,/l-61 8239 Državni sekretariat za notranje zadeve LRS' je z odločbo, številka 03/5-S-6419/1-61 z dne 27. VIL .1961 na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovolil Brodarič Marjani, roj. 20. aprila 1955 v Mariboru, prebivajoči v Mariboru, Gosposvetska cesta 32, spremembo imena v ime »Jasna«. Št. 03/5-S-5262/1-61 8241 Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je z odločbo, številka 03/5-3-5262/2-61 z dne 24. VIL 1961 na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovolil Štruklju Ladislavu, roj. 25. julija 1944 v Logu pod Mangartom, prebivajočemu v Logu pod Mangartom 78, spremembo imena v ime »T e o d o r«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij Vpisi »krožna gospodarska sodišča razglašajo: 985. Besedilo: »Restavracija pod Gorjanci«, Kostanjevica na Krki, Ljubljanska 5. Poslovni predmet: Prodaja jedil in pijač, gostinske storitve in oddaja prenočišč. Podjetje je ustanovil Obč. LO Videm-Krško, odločba z dne 28. IV. 1961, št. 01-40/61. Upravnik do konstituiranja: Šifer Drago, poleg upravnika podpisuje za podjetje še Jurečič Milana, računovodkinja. Ljubljana, 24. julija 1961. Rg V 170/1 2256 986. Besedilo: Tekstilna industrija »Tiskanina — Inteks«, Kranj, skrajšano: »Tekstilindus«, Kranj, Gornjesavska 12. Poslovni predmet: Industrijska proizvodnja bombažne in vigogne preje in različnih tkanin iz te preje, surovih, beljenih, barvanih, kosmatenih, tiskanih in pisano tkanih; proizvodnja preje in različnih tkanin iz staničnih in sintetičnih vlaken; opravljanje storitev v tej stroki; konfekcioniranje prej navedenih tkanin; opravljanje graverskih del; samostojno opravljanje zunanjetrgovinskih poslov in to: izvoz lastnih proizvodov in uvoz reprodukcijskega in pomožnega materiala, ki je potreben za lastno proizvodnjo, ob pogoju, da je podjetje vpisano v zunanjetrgovinski register; opravljanje raznih prevoznih storitev. Podjetje je nastalo s spojitvijo »Tisikanme«, tovarne tiskanega blaga, Kranj in tekstilne tovarne »Inteks«, Kranj. Direktor do konstituiranja: Hoi-iak Dušan. Ljubljana, 28. julija 1961. Kg III 355/1 2258 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 987. Besedilo »Montana«, rudarsko eksploatacijsko in raziskovalno ter industrijsko predelovalno podjetje, Šentjur pri Celju. Vpiše se, da je v. d. direktorja ing. Sedlar Jože odslej direktor. Vpišejo se Senčar Ignac, računovodja, Lipold Marija in Klančišar Jožica kot sopodpisovalcl. Celje, 51. julija 1961. Rg VI 98/2 2182 988. Besedilo: Goslinsko podjetje, Kobarid. Izbriše se upravnik Likar Ivan. Koper, 14. julija 1961. Rg II a 15/S 2105 989. Besedilo: Podjetje za generalni remont avtomobilov »Avtoobnova«, Ljubljana, skrajšano: »GRAL-avto-obnova«, Ljubljana. Poslovni predmet odslej: vsakovrstna. popravila motornih vozil in njihovih sklopov in delov, stabilnih motorjev, njihovih sklopov in delov; izdelovanje rezervnih delov ter strojnih naprav in priprav za lastne in tuje potrebe, akumulatorski servis, popravila in izdelovanje akumulatorjev za lastne in tuje potrebe; prevozne storitve v javnem cestnem prometu; prodaja rezervnih delov za motorna vozila iz skladišč in obratov, v katerih opravlja prej navedene delavnosti in posluje samostojne ali v kooperaciji. Ljubljana, 19. aprila 1961. Rg II 2S9./7 1049 990. Besedilo: Gostilna »Sora«, Žiri. Vpiše se pripojitev gostilu »Pri Berti«, Stara vais in »Pri županu«, Dobračeva k tej gostilni. Besedilo odslej: Gostinsko pod^ jetje »Sura«, Žiri. . Izbrišeta se Dolenc Berta in Ze-rovnik Marija ter vpišeta Ostanek Marija, nova upravnica in Jelovčan Marija, nova knjigovodkinja. Vpišeta se tile gostilni: »Spra« Žiri, Stara vas 39, poslo-vO'dkiuja je Ostanek Marija, in »Pri županu« Dobračeva, po-slo-vodkinja je Rupert Desa. Poslovalnici bosta poslovali po jrotrjenili pravilih podjetja; samostojnih pravic nimata. Poslovalnica je nastala iiz dosedanjega gostišča ob prehodu v status gostinskega podjetja. Drugo gostilno je ustahovil DS podjetja dne 2S. XII. 1960, dovoljenje Obč. LO Žiri z dne 27. V. 1961, št. 02/7-47/1. Ljubljana, 16. junija 1961. Rg II 268/5 1809 99L Besedilo: Trgovsko podjetje, Straža. Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja »Toplice«, Dolenjske Toplice k temu podjetju. Pri prodajalni št. 5, Straža se izbriše Kulpvec Jože tp vpiše Kulovec Klica, nova poslovodkinja. Prodajalna št. 2, Vavta vas se izbriše zaradi ukinilve. S' pripojitvijo trgovskega podjetja »Toplice«, Dolenjske Toplice se prenesejo tele prodajalne: »Toplice«, Dolenjske Toplice, poslovodja je Brkič Svetozar. »Vrba«, Dol. Toplice, ppslovodki-nja je Debeljak Amalija; »Jelendol«, Podturen, poslovodja je Mlinar Franc, in »Soteska«, Soteska, poslovodkinja je Korče Anica. Prodajalne bodo poslovale po potrjenih pravilih podjetja. Poslovalnice nimajo samostojnih pravic. Ljubljana, 5. julija 1961. Rg I 164/6 2003 992, Besedilo: »Mesnina«, Škofja Lo-kn- Poslovni predmet podjetja odslej: Nakup in klanje živine, predelava in prodaja mesa, prodaja mesnih izdelkov na drobno in na debelo, nakup mesa ?a predelavo, delikatesnih mesnih izdelkov in svežih sladkovodnih rjb ter prodaja teh izdelkov in rib v pr-odajalnah, Ljubljana, 12, julija 1961. Rg H 220/7 2260 993. Besedilo: Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper, Vpiše se prodajalna v Ljubljani-Dalmatinova ulica (Dom sindikatov), ki prodaja blago lastne proizvodnje in blago drugih proizvajalcev, s katerim se dopolnjuje izbira blaga iz proizvodnje motorjev in motornih vozil. Poslovodja je Ban Albin, ki podpisuje za enoln- P.0-slovajnica nima samostojnih pravic. Prodajalno je ustanovil DS podiet" ja z dne 3. IV. 1961, dovoljenje Obč- LQ Ljnkljapa-Centeir z dne 29. V. 1961, št. Ob'ž-11/1. Ljubljana, 17. julija 1961. Rg VII 975/t 2266 994. Besedilo: Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper. Prj servisu, Ljubljana, se izbriše Umek A rman d in vpiše ing. Pavlič Franc, novi poslovodja. Rg VI 963/2 ' 2247 Besedilo: Gostišče »Pri Mraku«, Ljubljana. Vpiše se pripojitev gostišča »Pod Skalco«, Ljubljana k temu gostišču. Besedilo odslej: Gostinsko podjetje »Pri Mraku«, Ljubljana. izbriše se računovodja Podrebr-šek Stane ter vpišeta Pavlin Anton, natakar, ki podpisuje v odsotnosti upravnika in Franetič Anton, honorarni računovodja. Vpiše se gostilna »Pod Skalco«, Ljubljana, Gosposka 19. Poslovni predmet: Topla in mrzla jedila, okrepčila ter -alkoholne in brezalkoholne pijače. Poslovodkinja je Muljave«! Sfefka. Enota nima samostojnih pravic. Poslovalnica je nastala s pripojitvijo doslej samostojnega gostišča »Pod Skalco« k temu podjetju, Vpiše se dosedanje samostojno gostišče kot poslovna enota: gostišče »Pri Mraku«, Ljubljana, Rimska 4, ki ho prodajala alkoholne in brezalkoholne pijače ter jedila. Poslovodja je Tomšič Franjo. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Rg V 706/5 2251 Besedilo: Jugoslovanske železnice — podjetje za avtomatizacijo prog, Ljubljana. Podjetje je bilo konstituirano 29. III. 1961. Dosedanji direktor de konstituiranju ing. Čotar Radoslav je odslej v. d. direktorja. Poleg direktorja podpisujejo: Dejak Frane, šef tehničnega sektorja in namestnik direktarja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, Bencik Vincenc, računovodja, podpisuje skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom vse finančne listine, Šlibar Helena, finančna knjigovodkinja pa podpisuje v ^odsotnosti računovodje* vse finančne listine. Rg VI 953/2 2248 Besedilo: Jugoslovanske železnice — železniško gradbeno podjetje. ^Dosedanji v. d. direktorja Jerman Milan je odslej direktor. Rg VI 950/3 2249 Besedilo: Obrtno podjetje »Ura«. Ljubljana. Pri zlatarski delavnici se izbriše Sega Josip jn vpile Koblar Dušan, novi poslovodja- Rg III 379/16 2252 Ljubljana, 20. julija 1961. 995. Besedilo: Gostinsko podjetje Grand hotel »Toplice«, Bled. Poslovni predmet se razširi na prevoz blaga z motornimi vozili. Rg I 22/8 2239 Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Krmelj, Izbrišeta se Knez Jože in ing. Bole Milan, podpisovalec ter vpišeta ing. Jurman Franc, novi direktor in Senčar Vladimir, obratovodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg V 49/8 2341 Besedilo: Zadružna mlekarna na Vrhniki. Podjetje je prenehalo: poslovati in prešlo v likvidacijo. Firma podjetja kot doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidator je Žnidaršič Franc, izbrišeta pa se Stanovnik Jože, upravnik in Molk Stane, računovodja. "' Rg 1 18/5 2246 Ljubljana, 21. julija 1961. 996. Besedilo: Mesnica in klavnica, Črnomelj. Vpiše se pripojitev mesnice, Semič k temu podjetju. Rg I 22-6 2540 Besedilo; Krojaštvo, Medvode. Podjetje je bilo konstituirano 17. VIL 1961. Dosedanji direktor do konstituiranja Smolej Ciril je odslej v. d. direktorja. Rg III 491/61 2240 Besedilo: Hotel »Dom na Polževem«, Polževo. Vpiše se pripojitev gostilne »Pod lipo«, Stična in gostilne »Ob avtocesti«, Ivančna gorica k temu podjetju- Besedilo odslej: Gostinstvo Polževo — Ivančna gorica, Ivančna gorica. Podjetje bo odslej poslovalo po povem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila- Vpiše se Strojan Majda, finančna knjigovodkinja, kot podpisovalka. Vpišejo se tele poslovalnice: hotel Polževo, Višnja gora, poslovodkinja le Ljeber Francka; -gostilna »Qh avtocesti«, ^Ivančna gorica, poslovodja je Lavrič Anton; gostilna »Pod lipo«. Stična, poslovodkinja je Lavrič Marija, jn gostilna »Pri postaji«; Višnja gora, poslovodkinja je Stipetič Olga. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih podjetja, Usta- novitelj je DS podjetja, dovoljenje Obč. LO1 Grosupljp z dne 20. VI-1961. Poslovalnice nimajo samostojnih pravic. Rg HI 367/6 2345 T *iiViliana 94,. niliia 99? Besedilo: Trgovsko podjetje »Ag-ruvlu«, Kranj. Poslovni predmet odslej: Zelenjava, sadje in njihovi izdelki; perutnina, jajca, perje in divjačina (od tega samo jajca), z nalogo preskr-bovanj-a (preskrbovalno podjetje) na območju občine Kranj; trgovanje z zelenjavo, sadjem in jajci na debelo (pooblaščeno podjetje). Rg II 203/12 2338 Besedilo: Mesarsko podjetje, Lesce. Vpiše se pripojitev mesarskih podjetij Begunje in »Ovene, Kropa k temu podjetju. Besedilo odslej: Mesarske podjetje. Radovljica, Cesta svobode 24a. Poslovni predmet odslej: Odkup in klanje živine, predelava mesnih izdelkov, prodaja svežega mesa in mesnih zdelkov. Rg 1 113/8 2339 Besedilo: Izvozno podjetje »Slo-venija-vino«, Ljubljana. Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja »Vino$, Ribnica na Dol. k temu podjetju. Vpiše se prodaj no skladišče Ribnica na Dol., Ribnica 114, ki bo prodajalo alkoholne in brezalkoholne pijače, žgane pijače in likerje na debelo ter alkoholne pijače na drobno po načinu »preko ulice«. Poslovodja je Radonič Benedikt. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS' podjetja z dne 29. IH. 1961, dovoljenje Obč. LO Ribnica z dne 15. IV. 1961, številka 05-13/4-1961. Rg IV 555/49 2336 Besedilo: Poslovno združenje prevozniških podjetij »Slovenija tran- odslej: Ljubljana, Titova 48. Rg V 851/6 2337 Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana. Pri skladišču v Črnomlju se izbriše Muc Anton in vpiše Zalokar Ivan, novi poslovodja, ki podpisuje za enoto. Rg IH 392/73 2334 Besedilo: Trgovsko podjetje »Kurivo«, Ljubljana. Poslovni predmet podjetja se razširi na nakup in prodajo na debelo gradbenega materiala (razen tehničnega lesa). Rg IH 510/55 2335 Ljubljana, 25. julija 1961. sport«, Ljubljana. Sedež združenja 998. Besedilo: Gostilna »Pri klavnici«, Ljubljana. Gostišče je odslej samostojno gostišče. Gostišče je bilo konstituirano 14. VIL 1961. Izbriše se poslovodkinja Lisjak Ivanka in vpišeta Stele-Logar Stanka, upravnica in Tominc Franc, računovodja, Rg I 101/2 2327 Besedilo: »Saturnus«, tovarna kovinske embalaže, Ljubljana. Vpiše se pripojitev industrijskega podjetja »Agroindus«, Ljubljana k tćmii podjetju. Rg III 388/20 2323 kinja in ing. Bergoč Slavko ter vpišeta Rutar Jožica, računovodkinja, in Suhadolnik Vilrbald, konstruktor, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodkinje. Rg III 475/7 2345 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Trbovlje. Vpišejo le tele maloprodajalnice tobaka: št. 15, Zagorje, Kidričeva 15, poslovodkinja je Per Marija; št. 16, Zagorje, Zupančičeva 1, poslovodkinja je Kosmos Marija, in št. 17, Loke-Kisovec, poslovodkinja je Gostiša Marija. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 6. VIII. 1960, dovoljenje Obč. LO Zagorje, štev. 06/2-8/1-61 z dne 22. VI. 1961. Poslovalnice nimajo samostojnih pravic. Rg IV 6/4 2512 Ljubljana, 26. julija 1961. 999. Besedilo: Poslovno združenje za so: Kmetijsko gozdno gospodarstvo, Lendava, Kmetijsko gospodarstvo, Rakičan, Kmetijska zadruga, Cerknica, Kmetijska zadruga, Dravograd in Kmetijska zadruga, Radohova vas, ki so podpisali pogodbo o ustanovitvi poslovnega združenja. Rg VI 936/2 2320 Besedilo: Trgovsko podjetje »Rožnik«, Ljubljana. Pri prodajalni v Ljubljani, Titova 86 in pri prodajalni v Ljubljani, Bežigrad 13 se razširi poslovni redmet tako, da se glasi odslej: ivila in gospodinjske potrebščine, mešano industrijsko blago, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine. Rg II 356/17 2324 semenarstvo, Ljubljana. Nadaljni člani združenja Besedilo: Strojno traktorsko podjetje. Ljubljana. Sedež podjetja odslej: Ljubljana, Dolenjska 47. Podjetje je bilo konstituirano 10. III. 1961. Dosedanji direktor do konstitu-eiranja Starin Milan je odslej direktor. Rg VI 948/2 2319 Besedilo: Splošno trgovsko podjetje, Metlika. Firma poslovalnice Železnina — poslovalnica št. 8 je odslej: poslovalnica »Železnina«, Metlika. Rg 1 35/14 2313 Besedilo: Trgovsko podjetje »Škocjan«, Rakek. Vpišeta se bencinska črpalka Rakek, Rakek. Partizanska cesta, ki prodaja naftne derivate, mazila, olja in masti; motorna vozila, nadomestni deli in pribor. Poslovodja je Demšar Volbenk. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja, dovoljenje Obč. LO Cerknica z dne 7. Vtl. 1961, št. 03/5-14/2. Rg II 266/10 2317 Ljubljana, 28. julija 1961. 1001. Besedilo: Trgovsko podjetje »Ko-loniale«, Bled. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta bodjetja in trgovine št. 1 — Bled, Cesta svobode 19 na bife storitve in na prodajo tobačnih izdelkov in vžigalic. Rg I 29/11 2315 Besedilo: Obrtno podjetje »Kalcit«, Stahovica. Besedilo odslej: Podjetje za pridobivanje in predelavo nekovinskih rudnin »Kalcit«, Stahovica pri Kamniku, skrajšano: Podjetje »Kalcit«, Stahovica. Poslovni predmet odslej: Pridobivanje in predelava nelkovin,sikih rudnin kalcitne kamenine s prodajo na debelo in drobno. Rg HI 469/2 2316 Ljubljana, 27. julija ,1961. 1000. Besedilo: Tovarna elektroporcela-na, Izlake. Vpiše se Pokorn Alojz, šef prototipa stiskanega porcelana, ki podpisuje v odsotnosti direktorja z istimi pooblastili. Rg IV 79/6 2311 Besedilo: »Elektrodvigalo«, montaža dvigal, izdelava in popravila dvigalnih naprav, Ljubljana. Sedež podjetja odslej: Ljubljana, Karlovška 19. Izbrišeta se podpiso-valca Dolinar Tončka, računovod- Besedild: Grafični nabavni zavod, Ljubljana. Izbriše se direktor Kralj Franjo. Dosedanji podpisovalec Janež Franc je odslej v. d. direktorja. Rg III 504/7 2322 Besedilo: Kooperativa, export-im-port, Ljubljana. Poslovni predmet podjetja odslej: izvoz in uvoz lesa in lesnih izdelkov v celoti; športnih rekvizitov in to samo športni rekviziti in potrebščine iz lesa; izdelkov domače m umetne obrti, in to samo pletarski: izdelki in leseni proizvodi domače obrti; pinte in proizvodov iz pinte; trgovanje na debelo s predmeti poslovanja na domačem trgu. Rg I 168/3 2326 Besedilo: Puškarsko podjetje »Jelen«, Ljubljana. Poslovni predmet podjetja odslej: Prodaja meterskega maaufakturne-ga blaga: loden, hubertus in egali-zir štof: lovskih, ribiških in športnih klobukov. Rg III 500/16 2344 Besedilo: Veletrgovsko in uvozno podjetje »Steklo oprema«, Ljubljana. Poslovni predmet se razširi na prodajo zamaškov iz pinte ter po-liet. in bakelitne pokrovčke. Rg III 441/14 2331 Ljubljana, 29. julija 1961. 1002. Besedilo: »Avtoprevoz«, Ivančna gorica. Besedilo odslej: »Avtomehanična delavnica in prevozništvo«, Ivančna gorica. Poslovni predmet odslej: Popravila cestnih motornih vozil in prevoz potnikov in blaga s cestnimi prometnimi sredstvi. Rg III 426/3 2284 Besedilo: »Slovenija - živinopro-met«, Ljubljana. Poslovni predmet podjetja se razširi na odkup divjačine in perutnine. Rg II 314/14 2290 Besedilo: Gostišče »Polhograjski dom«, Polhov Gradec. Izbriše se Ponikvar Milan in vpiše Kožuh Janez, novi prisilni upravitelj. Rg III 452/3 2283 Besedilo: Pletilnica žičnih mrež, Sodražica. Izbriše se direktor Ivanc Evgen in vpiše Lesar Janez, v. d. direktorja. Rg I 50/11 2543 Besedilo: Gostinsko podjetje, Tržič. Pri tehle poslovalnicah v Tržiču se izbrišeta: gostišče »Pri Lojzku«, Zmijanjac Franoka in vpiše Lovrenc Vesna, nova pošlovodkinja; gostilna »Bistrica«, Švec Avgust, poslovodja in vpiše Ježek Alojzija, v. d. poslovodje, in pri gostilni »Zelenica«. Tržič, se vpiše Račnik Jožefa, poslovodkinja. ' Rg II 319/3 2281 Ljubljana, 31. julija 1961. 1003. Besedilo: »Agencija Slovenija«, trgovsko posredništvo, Ljubljana. Izbrišeta se podpisovalca Jootes Ivo in Volik Jože, in vpiše Romih Dušan, ki podpisuje v odsotnosti direktorja oziroma računovodje. Rg II 315/13 2289 Besedilo: Slaščičarna, Trbovlje. Dosedanji v. d. upravnika Kastelic Danijel je odslej upravnik. Rg IV 23/8 2342 Ljubljana, 1. avgusta 1961. 1004- Besedilo: »Žima«, tovarna ščetkar-skih in žimarskih izdelkov, Ljubljana. Besedilo odslej: Industrijsko ood-jetje »Žima«, tovarna ščetkarskih in žimarskih izdelkov, Ljubljana. Poslovni predmet odslej: Izdelovanje čopičev in ščetk iz žice in žime, tapetniške žime ter sortirane ščetine na industrijski način. Ljubljana, 5. avgusta 1961. Rg II 324/21 2333 1005. Besedilo: »Totra«, tovarna trakov, vezalk in elastike Ljubljana, Zg. Hrušica 14. Vpiše se pripojitev podjetja »Vata«, izdelovanje tapetniške in krojaške vate in opravljanje .uslug, Zg. Zadobrova k temu podjetju. Poslovni predmet se razširi še na izdelovanje krojaške vate. Ljubljana, 10. avgusta 1961. Rg III 452/17 2288 1006. Besedilo: Tovarna pletenin in konfekcije »Pik«, Maribor. Izbriše se Pliberšek Milica in vpiše Jovanovič Marjeta, nova namestnica glavnega računovodje, ki bo v odsoitnosti računovodje podpisovala z istimi pooblastili. Maribor, 20. junija 1961. Reg 29/1 1956 1007. Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Poljčane. Izbrišeta se Zuoder Gretka in podpisovalec Cooč Jože ter vpišeta Tič Marija, nova računovodkinja, ki bo skupaj z direktor jem ali o'se-bo, ki bo pooblaščena podpisovati v njegovi odsotnosti sopodpisovala vse finančne listine, Potisk Anica, uslužbenka, pa bo v odsotnosti direktorja podpisovala z istimi poob-lastili. Rg 18/H-11 2200 Besedilo: Obrtno kovinsko podjetje »Svit«, Ruše. Izbriše se Dolinšek Ivan in vpiše Mikunda Štefka, nova računovodkinja, ki bo skupaj z upravnikom ali osebo, ki bo pooblaščena podpisovati v njegovi odsotnosti, sopod-pisovala vse finančne listine. Vpišeta se še Černe Ivan, obra-tovodja, ki bo v odsotnosti upravnika podpisoval vse listine po zakonitih določbah, Toplak' Lojze, knjigovodja, pa bo v odsotnosti računovodje podpisoval z istimi pooblastili. Rg 221/11 2199 Maribor, 21. julija 1961. 1008. Besedilo: Trgovsko podjetje »Povrtnina«, Maribor. Izbriše se podpisovalka Skrbinšek Slavica, finančna knjigovodki-nja in vpiše Gelt Malči, glavna knjigovodkinja, ki bo v odsotnosti računovodje podpisovala z istimi pooblastili. Poslovni predmet se razširi še na trgovanje na debelo z zelenjavo, sadjem, perutnino in jajci; izvoz in uvoz sadja, zelenjave in njihovih izdelkov, alkoholnih in brezalkohol- nih pijač v originalnih zaprtih steklenicah in jajc. Pri prodajalni v Mariboru, Ptujska 89 je sedež odslej: Maribor, Župančičeva 23. Vpišejo se tele prodajalne: št. 24, Maribor, Keleminova ulica, poslovodkinja je Ljubše Jožica; št. 28, Maribor, Metelkova ulica, poslovodkinja je Jaušovec Frančiška; št. 20, Maribor, Gosposvetska cesta, poslovodkinja je Fak Hedvika; št. 23, Kidričevo, poslovodkinja je Černe Fanika; št. 27, Murska Sobota, poslovodja je Pintarič Štefan: št. 32, Gornja Radgona, Kerenčičeva 11, poslovodkinja je Gracer Hedvika; št. 18, Slov. Gradec, poslovodkinja je' Razdevšek Elza; št. 5-0, Prevalje, paviljon pri trgu, po-slovodja je Šteharnik Pavle. Prodajalne bodo po-slovale po potrjenih pravilih podjetja. Podpisujejo podpisovale! podjetja in poslovodje, vsak za svojo prodajalno, vendar le v mejah poslovanja in samostojnih pravic. Ustanovitelj je matično podjetje. dovoljenja Obč. LO Maiibor-Tezno z dne 21. IV. 1961, Obč. LO Maribor-Tabor z dne 5. IV. 1961, Obč. LO Maribor-Center z dne 8. 111. 1961, Obč. LO Ptuj z dne 25. XII. 1959, Obč. LO Murska Sobota z dne 6. III. 1961. Obč. LO Gornja Radgona z dne 24. VI. 1961. Obč. LO Slov. Gradec z dne 22. XI. 1958 in Obč. LO Ravne na Koroškem z dne 27. VI. 1961. Prodajalne prodajajo v imenu in na račun podjetja. Maribor. 27. julija 1961. Rg 175/1 2209 1008. a Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana. Vpiše se prodajalna »Vuhred« v Vuhredu, Zadružni dom, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Po'slo'vadja je Hotnik Jože, ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic. Ustanovitelj je Tobačna tovarna, Ljubljana, sklep DS z dne 19. V. 1961, dovoljenje Obč. LO Radlje ob Dravi, odločba z dne 5t. V. 1961, št. 04/4-454/1. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Rg 249/m-2 2197 Besedilo: Lesna in pohištvena industrija »Marles«, Maribor — Limbuš. Vpiše se Škvorc Julija, pomočnica šefa gospodarsiko-računsikega sektorja, ki bo v odsotnosti šefa go- Izbriše se prodajalna v Mariboru, Bezenškova 13, zaradi ukinitve. Rg 218/1-49 2211 Besedilo: Gostinsko podjetje »Pesnica«, Pesnica pri Mariboru. Vpišeta se tile gostilni: »Na griču«. Zgornja Velka 38, poslovodkinja je Kocbek Marija, in spodarsko-računskega sektorja pod pisovala kakor on sam. sKerenčič«, Pesnica pri Mariboru 59, poslovodkinja je Kuhar Marija. Gostilni bosta poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Podpisujejo P'odpisovalci podjetja in poslovod-kinji, vsaka za svojo prodajalno, vendar le v mejah poslovanja in samostojnih pravic. Ustanovitelj je DS podjetja, sklepa z dne 1. Vlil. 1960 oz. 25. IV. 1960, dovoljenji Obe. LO Maribor-Center z dne 7. IX. 1960 m. 9. IX. 1960. Gostilni opravljata gostinske storitve v imenu in na račun podjetja. Rg 217/11 2217 Maribor, 28. julija 1961. 1009. Besedilo: Obrtno podjetje »Zvezda«, Maribor. Izbriše se Domanjko Jože, tehnični vodja in vpiše Reljac Boris, tehnični vodja in namestnik direktorja, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja z istimi pooblastili. Maribor. 2. avgusta 1961. Rg 521/1-15 2220 1010. Besedilo: Gostinsko podjetje, Selnica ob Dravi. Izbriše se Jurjavčič Roderik in vpiše Repolusk Ludvik, novi računovodja. ki bo skupaj z upravni- kom sopodpisoval vse finančne listine. , Maribor. 5. avgusta 1961. Rg 175/n 2507 1011. Besedilo: Trgovsko podjetje »Sloga«, Gornja Radgona. Pri prodajalni »Kekec« v Gornji Radgoni. Jurkovičeva 14 se vpiše nov poslovni predmet, ki se glasi: Tekstilno blago (odeje, preproge, zavese itd.) pohištveno blago; izdelki domače in umetne obrti; izdelki iz gume. kavčuka in plastične mase ter pohištvo. Pri prodajalni »Kekec« v Gornji Radgoni, Jurkovičeva 14 se izbriše Medved Robert in vpiše nova poslovodkinja Ravnikar Marija, ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic. Pri prodajalni »Stogovci«, Stogov-ci 14 se vpiše novi sedež: Stogovci 8. Izbriše se prodajalna »Vratja vas« v Vratji vasi 20, zaradi ukinitve. Rg 26/11 2505 Besedilo: Obrtno podjetje, mizarstvo in žaga »Slog«. Maribor. Vpišeta se tale obrata v Središču ob Dravi; »Žagarski obrat«, poslovodja je Borovrnšek Franc, in »Mizarski obrat«, poslovodja je Pec Josip. Obrata bosta poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Podpisujejo podpisovale! podjetja. Ustanovitelj je DS podietia. sklep z dne 24. TI. 1961. dovoljen je Obč. LO Ormož, št. 05174-14/1-61 z dne 2. VIII. 1961. Obrata opravljata svoj poslovni predmet v imenu in na račun podjetja. Rg 520/1 2505 Besedilo: Podjetje za poštni, telegrafski in telefonski promet, Maribor. Vpišeta se Šnuderl Judita, računovodkinja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisovala vse računske in finančne listine, Klinar Vladimir, namestnik direktorja, pa bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi pooblastili. Rg 559/1-8 2504 Maribor, 7. avgusta 1961. 1012. Besedilo: Obrtno podjetje »Mehanika«, Lendava. Izbriše se Ka-nčal Jožef, v. d. direktorja in vpiše Valenčič Slavko, direktor, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih. , Rg 84/1 2297 Besedilo: Opekarna Ljutomer, Ljutomer. Poslovni predmet podjetja se razširi še na stramsko delavnost: Izdelovanje montažnega materiala in montaža istega, ter druge podobne storitve v zvezi z tem. Rg 11/11 2298 Besedilo: Podjetje »Keramičarstvo in pečarstvo«, Maribor. Izbriše se Malavražič Jurij, poslovodja in vpiše Remih Slavko, direktor, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določb"'1 in pravilih. Rg 115/1 2501 Besedilo: Restavracija »Mariborski dvor«, Maribor. Izbriše se Geder Erna in vpiše Novak Rajko, novi računovodja, ki bo skupaj z upravnikom sopodpisoval vse finančne listine. Rg 104/1-15 2500 Besedilo: Rudnik svinca in topilnica, Mežica. Vpiše se Hriberšek Olga, šefinja splošnega sektorja, ki bo v odsotnosti direktorja ali njegovega namestnika podpisovala finančne listine. Pri obratu družbene prehrane v Žerjavu se izbriše Pečovnik Ivanka in vpiše novi upravnik Ouček Geza, ki bo podpisoval v mejah poslovanja in samostojnih pravic obrata družbene prehrane vse pogodbe in druge listine. Rg 28/III 2291 Besedilo: Lesno predelovalno pod jetje, Murska Sobota. Vpišejo se tile obrati: »Mizarstvo«, Murska Sobota, poslovodja je Cdr Karel; »Žaga«, Moravci, poslovodja je Šavel Geza; »Zabojarna«, Murska Sobota, poslovodja je Emri Jože; »Žaga«, Mačkovci, poslovodja je Tanacek Aleksander, in »Žaga«, Murska Sobota, poslovodja je Cvetko Jože. Obrati bodo poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Podpisujejo podpisovale! podjetja in pa poslovodje, vsak za svoj obrat, ti pa le v mejah poslovanja in samostojnih pravic. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 9. V. 1961, dovoljenje Obč. LO Murska Sobota z dne 28. VII. 1961. Obrati opravljajo svoj poslovni predmet v imenu in na račun podjetja. Rg 211/1-11 2296 Besedilo: Obrtno podjetje »Komfori«, Slovenj Gradec. Podjetje je bilo konstituirano 29. I. 1960. Vpiše se, da je Mithans Alojz odslej direktor, ki podpisuje v mejah zakonitih določb in pravil. Poslovni predmet odslej: Tapetništvo - dekoraterstvo, mizarstvo, moško krojaštvo, sedlarstvo - usnjena galanterija. Vpišeta se Tovšak .Stanko, računovodja, ki bo skupaj z direktorjem ali osebo, ki bo pooblaščena podpisovati v njegovi odsotnosti, sopodpisoval vse finančne listine, Damjan Janez, pa bo sopodpisoval v odsotnosti direktorja ali računovodje le finančne listine. Rg 229/III 2292 Besedilo: »Naprijed«, tovarna oblačil, Zagreb. Pri prodajalni v Mariboru, Gosposka 16 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno konfekcije pletene in kratke robe, tako lastne proizvodnje, kakor proizvodnje drugih proizvajalnih podjetij. Rg 226/1 2295 Maribor, 9. avgusta 1961. 1015. Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Lenart. / Izbriše še Vogrinc Franc in vpiše ing. Firbas Matija, novi v. d. direktorja, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih: Rg 255/11-10 2295 1014. Besedilo: »Vesna«, trgovsko podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, Ptuj. Izbrišeta se podpisovalca Bern-hard Mirko in Lužar Jože. komercialni ter vpišeta Brtidnjak Stanko, namestnik direktorja, ki bo v odsotnosti direktor ja podpisoval z istimi pooblastili, Hlupič Matilda, nova računovodkinja, pa bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisovala vse finančne listine. Rg 92/IV 2294 Maribor, 10. avgusta 1961. Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 1015. Besedilo: »Elektrarna«, Dravo- grad. Zaradi združitve z elektrarnami Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Mariborski otok in Fala in ustanovitve novega podjetja »Dravske elektrarne«, Maribor. Rg 31/III 2224 Besedilo: »Elektrarna«, Fala. Zaradi združitve z elektrarnami Vuzenica Vuhred, Ožbalt, Mariborski otok in Dravograd in ustanovitve novega podjetja »Dravske elektrarne«, Maribor. Rg 94'I1 2221 Besedilo: »Elektrarna«, Vuhred. Zaradi združitve z elektrarnami Vuzenica, Ožbalt, Mariborski otok, Fala in Dravograd in ustanovitve novega podjetja »Dravske elektrarne«, Maribor. Rg 201/III 2225 Maribor, 31. julija 1961. Register samostojnih zavodov Spremembe Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 1016. Besedilo: Dom onemoglih, Planina pri Rakeku. Izbriše se Rus Leonarda in vpiše Golli Angela, nova računovodkinja, ki zastopa in podpisuje za zavod kolektivno z upravnikom zavoda v vseh finančnih zadevah. Postojna, 18. julija 1961. Št. 03-70/1 2126 Izbrisi Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 1017. Besedilo: Založba »Kmečka knjiga«, Ljubljana, Miklošičeva 6. Zaradi ukinitve. Ljubljana-Center, 2. avgusta 1961. Št. 06/2-16/1 2174 Zadružni register Vpisi okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 261. Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Krč Franjo«, Breznica. Zadruga bo poslovala po potrjenih pravilih; med drugim zbira od članov sredstva za zidanje stanovanjskih hiš oziroma za nakup stanovanj in stanovanjskih hiš od podjetij in drugih organizacij, ki so upravičene zidati stanovanjske hiše. Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru z dne 17. V. 1961. Pravila zadruge je potrdil Obč. LO Jesenice, odločba štev. 03-51/1 z dne 16. VI. 1961. Upravni odbor ima predsednika in 4 člane. Člani upravnega odbora so: Kokalj Jože, predsednik, Pogačar Maks, Železnikar Janez, Čuden Slavko in Černilec Marjan, člani. Upravnik zadruge: Brišar Lado, podpisuje še Koikalj Jože, predsednik u. o. Za Ar VI 563/1 2271 Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Kovinar«, Jesenice. Zadruga bo poslovala po potr jenih pravilih; med drugim zbira od članov sredstva za zidanje stanovanjskih hiš oziroma za nakup stanovanj in stanovanjskih hiš od podjetij in drugih organizacij, ki so upravičene zidati stanovanjske hiše. Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru dne 17. V. 1961. Pravila zadruge je potrdil Obč. LO Jesenice, odločba štev. 05-47/1 z dne 16. VI. 1961. Upravni odbor ima predsednika in 4 člane. Člani upravnega odbora so: Franc Lado, predsednik, Koren Janez, Peternelj Jože, Hanžek Drago, Debeljak Janez, člani. Upravnik zadruge: Mulej Jože, podpisuje še Franc Lado, predsednik n. o. Zadr VI 564/1 2270 Ljubljana, 15. julija 1961. 262. Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Slovenija vino«, Ljubljana. Frankopanska 11. Zadruga posluje po potrjenih zadružnih pravilih; med drugim zbira od članov sredstva za zidanje stanovanjskih hiš; organizira zidanje stanovanjskih hiš (investitorski posli); ustanavlja samostojne obrate ter servise za vzdrževanje sta-novanjiskih hilš, sezidanih s sredstvi zadruge. Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru, sklep z dne t. VI. 1961. Pravila zadruge je potrdil Obč. LO Ljubljana-Siška, odločba št. 01/5-77/61 z dne 19. VIL 1961. Upravni odbor ima predsednika, njegovega namestnika in tri člane. Člani upravnega odbora so: Lipovec Tone, predsednik, Vrtačnik Ernest, namestnik, Žunič Amalija, Jeranko Jože in Kramar Tine, člani. Upravnik zadruge: Steiner Stanko, podpisujeta še Lipovec Tone, predsednik u. o. in Žunič Amalija, članica u. o. Ljubljana, 28. julija 1961. Zadr VI 565/1 2269 Spremembe »krožna gospodarska sodišča razglašajo 261. Besedilo: Kmetijska zadruga, Celje. Vpišejo se nova zadružna pravila. Zadruga bo poslovala po poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge, Ljubečna k tej zadrugi. Vpišeta se tile poslovalnici v Celju: »Kmetijstvo«, Cankarjeva 1, poslovodja je Jager Franjo, kmetijski tehnik, in »Gozdarstvo«, poslovodja je ing. Skočir Jože. Poslovalnici bosta poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovitelj je zadružni svet zadruge, sklep z dne 27. I. 1961, dovoljenji Obč. LO Celje z dne 16. V. 1961 in sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo, Ljubljana z dne 26. IV. 1961. Razmerje med zadrugo in poslovalnicama je urejeno s pravili zadruge i-n pogodbo. Celje, 16. junija 1961. Zadr I 97/15 1739 264. Besedilo: Kmetijska zadruga, Kočevje. Vpiše se pripojitev kmetijskih zadrug Struge, Predgrad, Banja Loka, Fara in Osilnica k tej zadrugi. Zadružna pravila se spremenijo. Delavnosti, s katerimi se namerava zadruga ukvarjati, so navedene v 2. členu spremenjenih zadružnih pravil. Zadruga opravlja še tele delavnosti: Gojenje, varstvo in izkoriščanje zasebnih gozdov, vzdrževanje in gradnja gozdnih komunikacij, objektov in naprav, odkup in prodaja gozdnih sortimentov in drugih proizvodov in zasebnih gozdov neposrednim koristnikom ali njihovim nabavnim organizacijam, tovorni promet z avtomobili za lastne prevoze kmetijskih pridelkov, živine, lesa in reprodukcijskega materiala, kakor tudi s prostimi kapacitetami za druge koristnike, gradbena delavnost za lastne in tuje potrebe. Izbrišeta se podpisovalca Lavrič Jože in Čero Peter, predsednik n. o. ter vpišeta Zobec Matija, novi upravnik in Cvar Jože, šef komerciale, ki podpisuje v odsotnosti upravnika. « Dosedanja knjigovodkinja Briški Ivanka je odslej računovodkinja. Ljubljana, 17. julija 1961. Zadr III 333,/5 2272 265. Besedilo: Kmetijska zadruga, Gorenja vas. Vpiše se pripojitev kmetijskih zadrug Poljane, Javorje, Lučine, Trebija, Hotavlje in Sovodenj k tej zadrugi. Besedilo odslej: Kmetijska gozdarska zadruga »Blegaš«, Gorenja vas. Zadružna pravila se spremenijo. Dejavnosti, s katerimi se namerava zadruga ukvarjati, so navedene v 2. členu pravil. Nova podpisovalca sta: Bogataj Evgen, upravnik in Galičič Francka, računovodkinja. Izbriše se dosedanja računovodkinja Osredkar Anka. Ljubljana, 26. julija 1961. Zadr II 96/12 2350 266. Besedilo: Gozdarska kmetijska zadruga, Srednja vas v Bohinju. Zadružna pravila se spremenijo. Delavnosti, s katerimi se name-' rava zadruga ukvarjati, so navedene v 2. členu spremenjenih pravil. Zadruga opravlja še tele delavnosti: gojenje, varstvo in izkoriščanje zasebnih gozdov; vzdrževanje in gradnja gozdnih komunikacij, objektov in naprav; odkup In prodaja gozdnih sortimentov in drugih proizvodov iz zasebnih gozdov neposrednim koristnikom ali njihovim nabavnim organizacijam. Izbriše se Urh Janko in vpiše Vitežnik Viktor, novi računovodja. Ljubljana, 29. julija 1961. Zadr I 110,/16 2330 267. Besedilo: Kmetijska zadruga, Kamnik. ' Vpiše se pripojitev kmetijskih zadrug Nevlje, 'Srednja vas v Tuhinju, Črna, Šmartno v Tuhinju, Špitalič in Motnik k tej zadrugi. Vpišejo se nova zadružna pravila. Delavnosti, s katerimi se namerava zadruga ukvarjati, so navedene v 2. členu novih zadružnih pra-* vil. Zadruga opravlja tele delavnosti: gojenje, varstvo in izkoriščanje zasebnih gozdov; gradnja in vzdrževanje gozdnih komunikacij, objektov in naprav; odkup in prodaja gozdnih sortimentov in drugih proizvodov iz zasebnih gozdov neposrednim koristnikom ali njihovim nabavnim organizacijam. Izbrišejo se podpisovalci Prešeren Miha, Gregorš Stane in Šuklje Anica ter vpišejo ing. Plešnar'Vilko. direktor, Brišnik Vlado, vodja gospodarsko - računskega sektorja, Bervar Ivanka, računovodkinja, podpisuje v odsotnosti vodje go- spoda rsko-račumkega sektorja. Dosedanji upravnik Mačko všek Franjo, vodja splošnega sektorja, podpisuje v odsotnosti direktorja. Zadr I 33/16 2349 Besedilo: Kmetijska zadruga, Ribnica na Dolenjskem. Vpiše se Zbašnik Alojz, predsednik u. o., kot podpiisovalec. Zadr III 319/21 2347 Ljubljana, 31, julija 1961. 268. Besedilo; Kmetijska zadruga, Kočevje. Trgovinska delavnost zadruge se razširi in glasi odslej: Preskrba kmetovalcev oziroma kmetijskih proizvajalcev z reprodukcijskim materialom; semensko blago, umetna gnojila, sredstva za zaščito rast- lin, močna krmila, vse vrste kmetijskega orodja in lažjih kmetijskih strojev ter gradbeni material. Vpiše se Lavrič Jože, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti upravnika, Cvar Jože, pa podpisuje v odsotnosti dveh podpisnikov. Ljubljana, 1. avgusta 1961. Zadr ITI 33V6 2346 269. Besedilo: Kmetijska poslovna zveza »Brazda«, Ljutomer. Vpiše se redna likvidacija zveze. Likvidator je Novak Drago, računovodja Konfekcije v Ljutomeru, ki bo kmetijsko poslovno zvezo »Brazda«, Ljutomer, v redni likvidaciji, podpisoval samostojno, po zakonitih določbah. Izbrišejo se člani upravnega odbora: Truden Tone, Fišer Franc, Babič Janez, Rajnar Franc, Sodec Jožef. Balažič Anton, Sagaj Franc, Golunder Franc, Puklavec Stanko, Novak Stane, Jinreš Alojz in Lapi Feliks. Izbrišejo se podpisovalci: Truden Tone, predsednik upravnega odbora, Fišer Franc, član upravnega od-, bora, Rajnar Franc, upravnik in Osterc Franc, računovodja. Maribor, 10. julija 1961. Zadr 2161-21 2171 270. Besedilo: Kmetijska zadruga, Slovenska Bistrica. Izbriše se podpisovalec Mally Martin ter vpišeta Mohorko Ferdinand, predsednik upravnega odbora, ki bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi poblastili, Zorko Agica, finančna knjigovodkinja, pa bo v odsotnosti računovodje podpisovala z istimi pooblastili. Pri kmetijski zadrugi, Slovenska Bistrica se izbriše pod zap. št. 4 v rubriki poslovni predmet vpisano besedilo: po 2. čl. pravil in vpiše v rubriki poslovni predmet besedilo: po 2. čl. novih pravil z dne 9. V. 1961. Maribor, 10. avgusta 1961. Zadr 197/1 2310 Razglasi sodišč Dražbeni oklici I 182/60 9109 V izvršilni zadevi zahtevajoče stranke Lesno predelovalnega podjetja KZ Prevalje,, ki ga zastopa dr. Krnic Franjo, odvetnik iz Maribora, Partizanska 22, zoper zavezano stranko Kralja Matevža, kmeta iz Plate, p. Mežica, bo dne 21. oktobra 1961. ob 8. uri v sobi št. 9 pri tem sodišču v Slovenjem Gradcu dražba nepremičnin, vi. št. 2 k. o. Plat. Cenilna vrednost je 9 milijonov 462.777 din, najmanjši ponu-dek znaša cenilne vrednosti ali 6.308.518 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri tem sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, in sicer pred začetkom dražbe, drugače se te pravice ne bodo mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo izvršitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski okrajnega sodišča v Slovenjem Gradcu. Okrajno sodišče v Slov. Gradcu, dne 19. avgusta 1961. Oklici o skrbnikih in razpravah Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost In stroške dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence P 253/60 7194 Tožba zaradi zvišanja preživnine V pravdni zadevi tožeče stranke nedl. Poglajna Jožeta, zastopanega po materi Poglajen Angeli iz Kranja, Koroška 29a, ki jo zastopa Až-noh Ančka, odvetnica v Ljubljani, zoper toženo stranko Filipa Jožeta iz Beltincev 229, okraj Murska Sobota. ki zdaj prebiva v Kanadi, Toronto, 224, Silverthoren Ave, zaradi zvišanja preživnine, je sodišče postavilo toženi stranki začasnega zastopnika Filip Marijo, kmetica iz Beltincev 229, okraj Murska Sobota, ki bo zastopala toženca vse dotlej, dokler toženec ali njegov pooblaščenec ne nastopi ' pred sodiščem oziroma dokler skrbstveni organ ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika. Okrajno sodišče v Kranju, dne 24. junija 1961. Oklici dedičem O 55/61 8690 V zapuščinski stvari po Šeguli Janezu, kolonistu na Grabah 4, ki je umrl dne 24. XI. 1959, brez oporoke, se sin Šegula Franc, kmet, neznano kje ter hčerka Šegula Marija, kmetica, neznano kje v Avstraliji, se pozivata, da v enem letu od te objave priglasita svojo dedno pravico ali postavita oziroma sporočita pooblaščenca v tuzemstvu, ker ju bo sicer zastopal skrbnik Topolovec Franc, uslužbenec tega sodišča v Gor. Radgoni in se bo zapuščinska obravnava opravila na podlagi podatkov, s katerimi bo sodišče razpolagalo. Okrajno sodišče v Gor. Radgoni, dne 6. junija 1961. O 94/61-8 9074 Beko Terezija roj. Žbiil, kmetica iz Zitkovec 54, roj. 7. IX. 1875 v Žitkovcih, je umrla li. I. 1960 in je zapustila oporoko. Dedič je med drugimi Beko Stefan, nekje na Madžarskem, ki naj se v enem letu od te objave priglasi sodišču, sicer bo to opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in po izjavi skrbnika Genca Stefana, kmeta iz Žitko-vec 14. d 72/61-7 9072 Bukovec Pavel, sin Jožefa, kmet iz Kobilja 19, je umrl dne 4. X. 1960 brez oporoke. Didinji sta med drugimi tudi Nedved Rozalija, nekje v Avstraliji in Batha Marija, nekje na Madžarskem, ki naj se v enem letu od te objave priglasita sodišču, sicer bo to opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in po izjavi skrbnika Gaspariča Pavla, gostilničarja jz Kobilja 34. O 79/60-9 9073 Horvat Nikolaj, sim Nikolaja, roj. 11. I. 1885 v Čentibi, kmet, Čentiba 24, je 16. III. 1960 umrl brez oporoke. Dediča sta med drugimi tudi Horvat Vendel in Horvat Štefan, neznanega bivališča nekje na Madžarskem, ki naj se v enem letu od te objave priglasita sodišču, sicer bo to opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in po izjavi skrbnika Horvata Štefana, kmeta iz Cen-tibe 14. 0-70/61-10 9075 Kopinja Katarina, hči Vida Antona, kmetica iz Čeniibe 28, je 11. II. 1961 umrla iti zapustila oporoko. Dedinja je med drugimi Vida Katarina roj. Kopinja, nekje v Franciji, ki naj se v enem letu od te objave priglasi sodišču, sicer bo to opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in po izjavi skrbnika Severja Ludvika, kmeta iz Čenti-be 44. 0-92/61-6 9071 Vuk Terezija roj. Unger. kmetica iz Dobrovnika 123, je 20. VIII. 1960 umrla brez oporoke. Dediča sta med drugimi tudi Vuk Marija, nekje v Urugvaju in Vuk Franc, nekje v Nemčiji, ki naj se v enem letu od te objave priglasita sodišču, sicer bo to opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in po izjavi skrbnika Trajberja Ludvika, kmeta iz Dobrovnika 2. Okrajno sodišče v Lendavi, dne 5. avgusta 1961. O 731/60 8541 V zapuščinski zadevi po dne 11. X. 1958 umrli Neubauer Ljudmili vdovi Galuninger roj. Kurbos, kmetici v Evvitsch, p. Ehrenhausen, Avstrija, se njena hči Birkhardt Irm-gard roj. Galuninger, zdaj 13 Cax-verley, Str. Orillia, Canada, zdaj neznano kam odseljena, poziva, da se v enem letu priglasi temu sodišču zaradi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlagi postavljenega skrbnika, in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 51. julija 1961. II O 237/61-3 8868 Fuks Mihael, kmet iz Domajinec 44, je umrl 15. VI. 1961 brez oporoke. Do dediščine imajo pravico med drugimi tudi otroci Fuks Mihael, neznanega bivališča v Franciji, Karpetin Marija roj. Fuks, prav tako neznanega bivališča v Franciji in Fuks Franc, nekje v Memčiji, ki naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika Šinko Janez, kmet iz Domajinec 34. Po preteku enoletnega roka bo opravilo' sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Mur. Soboti, dne 14. avgusta 1961. Amortizacije vrednotnic, katerih imetniki se pozivnu, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne. IV R 51/61 8361 Fajs Meta iz Celja, Mariborska cesta 76a, prosi za amortizacijo pro-tičeka podjetja »Slovenija lest, Ljubljana, prodajalna Celje, ček štev. AA-339933, ki se glasi na ime Fajs Danilo, Celje, Mariborska cesta 76a. Priglasitveni rok: en mesec od te objave. Okrajno sodišče v Celju, dne 31. julija 1961. Razne objave Razpisi št. 02/11-1-2/10-61 8907 Komisija za uslužbenske zadeve pri OLO Celju, razpisuje delovno mesto svetovalca za pedagoško dokumentacijo v Zavodu za prosvetno pedagoško službo OLO Celje. Pogoji: predmetni učitelj z opravljenim stroko vnim izpitom in 8-1 etn o prakso v prosvetni službi. Interesenti naj vložijo predpisano kolkovane prošnje z dokazili o šolski izobrazbi, življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju, na OLO Celje, v 15 dneh od dneva objave tega razpisa. Komisija Št. 801/61 8800 Fakultetni svet fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani razpisuje na geodetsko-komunalnem oddelku: mesto univ. učitelja za predmet fotogrametrija; mesto univ. učitelja ali višjega strokovnega sodelavca za predmet nižja geodezija; mesto univ. učitelja ali višjega strokovnega sodelavca za predmeta geodetsko risanje in izravnalni račun. Pogoj: kandidati morajo izpol- njevati pogoje 33. in 54. člena splošnega zakona o fakultetah in univerzah. Pravilno . kolkovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 30 dneh od te objave na dekanat fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 9. Fakultetni svet Št. 2015/1-61 8932 Fakultetni svet medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje za ponovne volitve po 35. in 36. členu splošnega zakona o fakultetah in univerzah na oddelku za splošno medicino: 1 mesto izrednega profesorja za ginekologijo in porodništvo; 1 mesto docenta za psihiatrijo; 1 mesto docenta za ginekologijo in porodništvo; 1 asistentsko mesto za fiziologijo; 1 asistentsko mesto za anatomijo; 1 asistentsko mesto za patološko fiziologijo; 1 asistentsko mesto za biologijo; 2 asistentski mesti za interno medicino; 1 asistentsko mesto za infekcijske bolezni; 1 asistentsko mesto za ortoped/- 1 asistentsko mesto za pediatrijo; 2 asistentski mesti za psihiatrijo. Prijave s prilogami (bio- in bibliografijo) sprejema 20 dni od objave razpisa, dekanat fakultete, Ljubljana, Vrazov trg 2M. TT r-il-nlTolni CX7pI Št. 460/3-61 8908 Fakultetni svet fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani razpi- suje mesta honorarnih asistentov za izredni študij v Kopru za predmete: mehanika, osnove termodinamike, mehanska tehnologija, strojni elementi in elektrotehnika. Pogoj: diploma inženirja strojništva (oziroma za elektrotehniko inženirja elektrotehnike) z ustrezno prakso in znanjem vsaj enega tujega jezika. Pravilno kolkovane ponudbe z življenjepisom in prilogami vlagajte do 51. VIII. 1961 na fakulteto za strojništvo, center za izredni študij v Kopru, p. p. 156. TTn V ii 11 pln i c vp+ Št. 01/1-20/5-61 8869 Po 33. in 37. členu zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) razpisuje razpisna komisija Višje komercialne šole, Maribor delovno mesto vodjo referata za splošne in personalne zadeve pri tajništvu šole. Za razpisano delovno mesto se zahteva razen pogojev, navedenih v 31. členu ZJU, višja šolska izobrazba in 5-Ietna ustrezna praksa. Prošnjo je treba poslati tajništvu šole VKš. Maribor, Mladinska ulica 9/1 v 13 dneh po tej objavi. Prošnjo je treba kolkovati s 50 in 200 din državne takse, priložiti pa obširnejši življenjepis in druge listine. Višja komercialna šola Maribor Izgubljene listine preklicujejo Abram Ivan, Štanjel 49, p rop ustnico. št. 49003 (Koper). 8803 Al uš Ljudmila, Ljubljana, Vidov-davska 2, osebno izkaznico, reg. št. 12039? (Ljubljana). 9021 Ambrožič Peter, Maribor, Trg revolucije 9, osebno izkaznico, reg. št. 52966, ser. št. 52985. 8943 Antolič Vili, Ljubljana, Vodovodna 96, zdravstveno izkaznico, izdano v Krapini. 9188 Arnšek Janez, Šenčur 46, zdravstveno izkaznico, št.' 524582. 9043 Avtopromet »Gorjanci«, Novo mesto-Straža, evid. tablico za tovorni priklopnik, znamke »Bratstvo i jedinstvo, št. NM 11-10. 9152 Babič 1'ranc, Maribor, Slovenska 24, osebno izkaznico, št. 375885. 8732 Bačnik Franc, Hrastnik 245, seb- no izkaznico, reg. št. 26447. 8870 Baloh Janez, Zgornji Tuhinj 36, p. Šmartno v Tuhinju, osebno izkaznico, reg. št. 821 (Kamnik). 8886 Baranja Rudolf, Mali Šalovci 201, p. Šalovci, osebno izkaznico, reg. št. 375, ser. št. 451876. 9177 Bartakovič Adolf. Ljubljana, Linhartova 1, osebno izkaznico, reg. št. 5397/50 (Ljubljana). 8887 Batis Milena, Ljubljana, Titova 25, osebno izkaznico, reg. št. 25808 (Kamnik). 9189 Ban m kihu er Valter, Maribor. Čanžekova 7, osebno izkaznico, reg. št. 585, ser. št. 427485. 8733 Baznik Marija, Ljubljana, Novi trg 2, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8973 Regovic Hasan, Zalog, delavsko naselje, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Nišu. 8786 Bencik Jožef, Petišovci 161, pošta Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 10469, ser. št. 233179 (Dol. Lendava). 4557 Benedik Nataša. Ljubljana, Hra-nilniška 8. osebno izkaznico, reg. št. 449 (Ljubijana-Bežigrad). 9130 Benigar Ivan, II. Bistrica, Kettejeva 9, osebno izkaznico, reg. štev. 150. 9178 Berlak Ana, Adrenci 56, pošta Cerkvenjak, osebno izkaznico, reg. št. 92861. 8944 Bernardi Ivan, Dvori 49, p. Slov. Graeišče, osebno izkaznico, reg. št. 11465 (Koper). 9203 Bertok Bruna roj. Markovič, Sečovlje 23, delovno knjižico, reg. št. 5585, ser. št. 391729 (Piran). 8804 Bezjak Marija, Rotman 14, pošta Juršinci pri Ptuju, delovno knjižico, št. 564117/2109. 8734 Bogar Katarina por. Horvat, Čen-tiba 40, p. Lendava, osebno izkaznico, reg. številka 9358, ser. številka 232068. 8506 Boncelj Franc, Sebenje 54, p. Križe, zdravstveno izkaznico, številka A-061188 (Tržič). 8501 Božič Mimica, Selce 4, p. Leskovec pri Krškem, osebno izkaznico, reg. št. 23416. 8363 Brajer Marija, Ljubljana, Obir-ska 11, osebno izkaznico, reg. štev. 43730 (Ljubljana). 9088 Bregar Franjo, Ljubljana, Titova 93, osebno izkaznico, reg. številka 20966/51 (Ljubljana). 8851 Bregar Katarina, Ljubljana, Ulica talcev 5, osebno izkaznico, reg. št. 66502 (Ljubljana). 9059 Breznik Zofija, Maribor, Cesta XIV. divizije 91, osebno izkaznico, reg. št. 16254, sen št. 0015266. 9216 Brus Janez, Ljubljana, Masary-kova 21, osebno izkaznico, reg. št. 126877 (Ljubljana). 8919 Bukovec Ida, Ljubljana, Smrekarjeva 3, zdravstveno izkaznico, št. 163471 (Ljubljana). 8888 Bukovec Martin, Suha 40, pošta Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. št. 13960 (Kranj). 8920 Bunderla Štefan. Radovljica, Ri-hartova 8, osebno izkaznico, reg. št. 17178, ser. št. 0095888. 9204 Cajnko Alojz, Jama 23, p. Dvor pri Žužemberku, osebno izkaznico, reg. št. 19712, ser. št. 0343371 (Novo mesto). 8837 Capuder -Justi, Ljubljana, Trubarjeva 5, zdravstveno izkaznico (dvojnik), izdano v Ljubljani. 8821 Cartl Franc, Maribor, Delavska 6 osebno izkaznico, reg. številka 46745. _ 8735 Cebe Julijana, Razvanje 42, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. štev. 9618. ser. št. 0581003. 8736 Ceferin Anton, Potok 18, p. Zali log, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 122920. 8546 Cengle Marija, Ljubljana, Cesta v Mestni log 4, osebno izkaznico, reg. št. 14394 in delovno knjižico, št. 73071, izdani v Ljubljani. 8784 Cručič Stanko, Maribor, Splavarski sprehod 7, osebno izkaznico, reg. št. 63686. 9217 Cvetkovič Dragoljub. Beograd, Djakoma Vakuma 39, osebno izkaznico reg. številka 80384/51 Ljubljana). 9060 Čebron Marija roj. Zorn, Branik 150. osebno izkaznico, reg. številka 23780, ser. štev. G-0305864 (Gorica). 8300 Čeh Elizabeta roj. Žagar, Daljnja vas 16, osebno izkaznico, reg. štev. 55247 (Ptuj). 8785 Čehič Husein. Ljubljana, Poljanski nasip 42. osebno izkaznico, reg. št. 65 (Vel. Kladuša). 8889 Čeranič Alojz, Maribor, Celjska 2, evid. tablico »Preizkušnja 3--548«. 8945 Čok-Cigleneški Sonja, Maribor, prometno dovoljenje, MB-23-78. 8737 Čoki Pavla, Rogaška Slatina 37, osebno izkaznico, reg. štev. 12646 (Poljčane). 7942 Čotar Zoran, Gorjansko 75, pošta Komen, osebno izkaznico, reg. štev. 18558 (Sežana). 8974 Črešnar Martin, Poljčane, osebno izkaznico, reg. št. 32556, ser. številka 0770306. 9179 Orešnovec Ludvik, Ljubljana, Kapusova 3, osebno izkaznico, reg. št. 134893 (Ljubljana). 9151 Dekovič Nevija, Izola, Garibaldijeva 2, zdravstveno izkaznico, št. 712865. 8244 Demšar Franc, Bresternica 58, p. Kamnica, osebno izkaznico, reg. št. 82, ser. št. 0303392. 8738 Dermastja Jure, Ljubljana, Kam-nogoriška' 8, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8822 Despinič Milivoj, Bizovik 4, pošta Ljubljana-Moste, osebno izkaznico, reg. št. 190/59 (Bodovinci, LR Srbija). 9058 Dobnikar Gregor, Vaše 35, pošta Medvode, osebno izkaznico, reg. št. 24360 (Ljubljana). 8921 Dolinar Pavel, Kranj, Jezerska 33, osebno izkaznico, reg. številka 1369, ser. št. 0823009 (Kranj). 8245 Drmanič Desimir, Maribor, Smetanova 1, osebno izkaznico, reg. št. 52816. 8246 Dugaro Sonja, Piran, Gregorčičeva 7, zdravstveno izkaznico,, štev. 751321 na ime Dugaro Marino (Koper). 9045 Dunaj Janja, Slovenj Gradec, Francetova 16, zdravstveno izkaznico, št. 369695 (Slov. Gradec). 6194 Durič Osman, Ljubljana. Vilharjeva 53, zdravstveno izkaznico, št. 177501 na ime Durič Ismet, zdravstveno izkaznico, št. 032662 na ime Durič Izet in zdravstveno izkaznico, št. 218544 na ime Durič Zlata, vse izdane v Ljubljani. 8852 Durović Mijodrag, VP 8164/4 Ptuj, spričevalo o končanem 8. razredu osemletke, št. 161. 8995 Dušek Zofija, Cerklje 10, p. Cerklje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 26963 (Videm-Krško). 8505 Dušic Mihael. Polana 10, p. Hoče, osebno izkaznico," reg. št. 54916. 9218 Džukič Vučeta, Maribor. Tržaška Sl, zdravstveno izkaznico, številka 195031. 9219 Egart Anton, Kranj. Štirnova 12, diplomsko spričevalo srednje pomorske šole, izdano v Piranu le,ta 1958. 8975 Elektro-Žirovnica, uprava Žirovnica. prometno knjižico, št. S-3131 za avtomobil, znamke »Volkswa-gen«, izdano v Kranju. 897.6 Elikar Avgust. Vino 6, p, Gro-suplje, zdravstveno izkaznico, štev. 064860 (Grosuplje). 8853 Ernoič Ivo, Ljubljana, Prule, naselje »Ingrad«, osebno izkaznico, reg. št. 61025 (Ivanec). 9190 Erzetič Marija, Kozana 15, Dobrovo v Brdih, osebno izkaznico, reg. št. 53853, se-r. številka 034215! (Gorica). 8547 Fabič Marjo, Kobdilj 7, p. Štanjel, osebno izkaznico, reg. št. 4197 (Sežana). 9180 Fakin Franc, Trbovlje, Žabjek 22. zdravstveno izkaznico, številka 5"5Ho-rex«. 9094 Klinc Anton, Obrije 8, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. številka 12519 (Grosuplje). 8982 Kmet Štefka, Trbovlje, Vodenska 53, delovno knjižico, št. 212394/9735 (Trbovlje). 9018 Kmetič Irena, Bohova 13, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 65865. 8748 Kmeti j "ka zadruga, Litija, evid. tablico, št. S.12134 za traktor, znamke »Ferguson 55«, in evid. tablico, štev. S-12135 za traktorski priklopnik. 8810 Knaus Albin, Sp. Boč 52, Selnica ob Dravi, zdravstveno izkaznico, št. 075929. 9231 Koblanc Antonija, Podgora 32, p. Šmartno ob Paki, zdravstveno izkaznico, št. 340919. 8255 Kocjančič Albin, Dekani 97, amatersko prometno dovoljenje za A kategorijo, št. S-13654, izdano v Kopru. 8696 Kodrič Stanko, Grdina 3, p. Stoperce, spričevalo o dokončani osnovni šoli v Stopercah. 8723 Koh Valentina, Ljubljana, Slomškova 8, osebno izkaznico, reg. št. 30590/51 (Ljubljana). 8924 Kolarič Štefan, Ljubljana, Celovška 134, evid. tablico za motor, št. S-27704, znamke »Puch«. 8983 Kompara Marjan. Maribor, Pohorska 9, prometno knjižico za motor, št. 14. 8749 Komperšek Ida, Maribor, Korbu-nova 27, osebno izkaznico, reg. št. 104. 9232 Komučar Franc, Ljubljana, Mestni trg 7. zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8859 Koprivc Anton, Vrh pri Boštanju, p. Boštanj, osebno izkaznico, reg. štev. 84063, ser. številka F-0103873 (Krško). 8580 Koražija Vida, Ljubljana, Šentvid 85, zdravstveno izkaznico, številka 042011 (Ljubljana). 8857 Koren Angela roj. Purnat, Rečica ob Savinji 60, osebno izkaznico, reg. št. 16218 (Šoštanj). 8725 Koren Janko, Podcerkev 28, p. Stari trg, osebno izkaznico, reg. št. 5041 (Stari trg). 8925 Korošec Ivan, Ljubljana, Peruzzijeva 95, delovno knjižico, številka 477854/351 (Cerknica). 9095 Kos Karolina, Štorje 17, p. Sežana, osebno izkaznico, reg. št. 5729 (Sežana). 9002 Kos Leopold, Rajnkovec 18, pošta Rogaška Slatina, osebno izkaznico, reg. št, 62963 (Celje). 8476 Kotar Stanislav, Ljubljana, Pru-le 8, osebno izkaznico, reg. štev. 36786 in zdravstveno izkaznico, št. 560394, izdani v Trbovljah. 9061 Kouter Jožef, Ižakovci 81, pošta Beltinci, osebno izkaznico, reg. št. 297, ser. št. 428297 (Beltinci). 8809 Kovačič Amalija, Maribor, Vrban-ska 2, zdravstveno izkaznico, štev. 376311. 9233 Koželj Anton, Bled, Partizanska 10, osebno izkaznico, reg. št. 18049, ser. št. 0829965 (Kranj). 8256 Kozlar Olga, Ljubljana, Endli-harjeva 12, osebno izkaznico, reg. št. 110243/54 (Ljubljana). 8827 Krajnc Ana, Meljski hrib 50, p. Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 927405. 8950 Krajnc Feliks, Lobnica 49, pošta Ruše; osebno izkaznico, reg. štev. 16161. 8951 Krajnc Viktor, Draikšl 26, p. Velika Nedelja, osebno izikaznico, reg. št. 56214 (Ptuj). _ 9154 Kralj Ljiljana, Koper, Glagoljaška 1, prepustnico, št. 52618. 8551 Krampač Ignac, Maribor-Studen-ci, Ciril-Metodova 17, delovno knjižico, št. 177362-3128. _ 8370 Kranjc Amalija, Gabernik 53, p. Juršinci, osebno izkaznico, ser. št. 901751 (Ptuj). _ 8184 Kranjec Ludvik, Andrejci 64, p. Martjanci, zdravstveno izikaznico, št. 3081 (M. Sobota). 8257 Krašovec Joža, Ljubljana, Tarčar-jeva 3, osebno izkaznico, reg. štev. 86969/51 (Ljubljana). 9166 Kristan Marija, Arnovo selo 25, osebno izkaznico, reg. št. 12849 (Novo mesto). 9158 Kristan Viktor. Ljubljana, Rožna dolina, Cesta VIII/2, zdravstveno izkaznico, številka 110270 (Ljubljana). 8828 Križman Janez, Maribor, Jocova 56, zdravstveno izkaznico, številka 381933. 8750 Krobat Marta, Maribor, Meljska 9, zdravstveno izkaznico, številka 891979. 8751 Kropeč Blaž. Varož 20. p. Makole, osebno izkaznico, reg. št. 1549, ser. št. 0762700. 8208 Krušič Matevž, Ljubljana, Bezen-škova 11, osebno izkaznico, reg. št. 122092/56 (Ljubljana). 9192 Kržan Vlado, KZ Brežice, prometno dovoljenje za motor, številka S-21482 (Novo mesto). 8581 Kuclar Vinko, Bled, Cesta svobode 50, invalidsko brezplačno vozovnico, štev. 51, izdano v Ljubljani^ 8858 Kučan Ludvik, Ivanjševci 7, pošta Prosenjakovci, osebno izkaznico, reg. št. 71, ser. št. 0149681. 9183 Kukovec Janez, Bukovci 60, pošta Markovci, osebno izkaznico, reg. št. 64576 (Ptuj). 8875 Kukovič Ana, Maribor, Ruška 45, osebno izkaznico, reg. št. 56346. 9254 Kunstelj Antonija, Vrhnika, Hrib 15, osebno izkaznico, reg. številka 39881 (Ljubljana ok.). 8926 Kurbus Maks, Biš 38, p. Trnovska vas, zdravstveno izkaznico, številka 991256. 8752 Kurnik Emanuel, Ljubljana, Livada 9, zdravstveno, izkaznico, izdano v Ljubljani. 8829 Laharnar Stanislav, Polje 29, p. Vodice, osebno izkaznico, reg. štev. 5093 (Kamnik). 8892 Lampreht Ivanka, Selnica ob Dravi, osebno izkaznico, reg. številka 44053, ser. št. 0197475. 8753 Lazar Janez, Jesenice, Toneta Čufarja 2, osebno izikaznico, reg. št. 9150, ser. št. 0433318. 9184 Lazar Jože, Pod Gradiščem 17, Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 14788. 8952 Lažeta Jožef, Licenca 18, p. Loče pri Poljčanah, osebno izkaznico, reg. št. 19742 (Poljčane). 7453a Leban Ivan. Zatolmin 41, pošta Tolmin, osebno izkaznico, reg. št. 9967, ser. št. 0262677 (Tolmin). 8842 Ledinek Miloš, Maribor, Ul. talcev 16, osebno izkaznico, reg. štev. 62612, ser. št. 0180796. 8953 Legat Kristina, Rodine 17, Žirovnica, osebno izkaznico, reg. številka 12787, ser. številka 0385885 (Radovljica). 8209 Lenart Franc, Velenje, Kidričeva 34, osebno izkaznico, reg. štev. 51404 (Trbovlje). 7919 Lesar Erika, Vinice, zdravstveno izkaznico, št. K-095537. 8478 Lesar Rozka, Vinice, zdravstveno izkaznico, št. K-0945'72. 8479 Levičnik Danica, Placar 64, p. Desternik, zdravstveno izkaznico, št. 822682 (Ptuj). 8308 Liber Ivan, Maribor, Makedonska 37, osebno izkaznico, reg. št. 65932, ser. št. 1248058. 8954 Likovnik Franc, Maribor, Kaco-va 4, osebno izkaznico, reg. številka 41848, ser. št. 0044049. 8953 Lipar Alojz, Straža pri Raki 26 p. Raka, osebno izkaznico, reg. št. 22354, ser. št. 0460664 (Videm-Krško). . 8876 Lipičar Jelka. Nova Gorica, Grč-na 12, osebno izkaznico, reg. štev. 12653. _ 8372 Lipnik Janko, Ljubljana, Titova 122, zdravstveno izkaznico, št. A-292960 (Ljubljana). 9139 Lipovnik Gregor, Tolsti vrh 22, p. Ravne na Koroškem, osebno izkaznico, reg. št. 7887, ser. številka G-0272'597 (Slovenj Gradec). 8210 Lobe Cvetka, Kuželjevec 6, pošta Zagradec, osebno izkaznico, reg. št. .V/58 (Ivančna gorica). 8991 ^Lorenčič Helmut, Murska Sobota, Krška 48, osebno izkaznico, reg. št. 58505, ser. št. 0079454 (M. Sobota). 8811 Lozej Jožica, Maribor, Prežihova 5, zdravstveno izkaznico, številka 780-384. ^ 8754 Lukič Zdravko, KGP gradbena skupina, Kočevje, zdravstveno izkaznico, št. 127530 (Koper). 8437 Macedoni Anton, Dolenja vas 6, p. Šmarjeta, osebno izkaznico, reg. št. 27191, ser. št. 0315491 (Novo mesto). 8877 Maček Julijana, Maribor, Šentiljska 75, osebno izkaznico, reg. štev. 66667. 8755 Mahajnc Zofija roj. Strašek, Ro-gotec 41, p. Rogatec, osebno izkaznico, reg. št. 64319 (Celje). 8582 Majcen Jožefa, Maribor, Obrežna 83, delovno knjižico, reg. številka 24459, ser. št. 272975. 8756 Majhen Janez, Mihovci 49, p. Velika Nedelja, Osebno izkaznico, reg. št. 66601 (Celje). 9080 Majzer Anica. Maribor, Maistrova 16. osebno izkaznico, reg. številka 47722. 8757 Maker Anton, Maribor, Makova 5, osebno izkaznico, reg. št. 760, ser. št. 438260. 9255 Makovec Ljudmila, Maribor-Tcz-no, Bolgarska 6, osebno izkaznico, reg. št. 16199. 8956 Mal Ciril, Peče 11, p. Moravče, osebno izkaznico, reg. številka 1505 (Domžale). 9167 Malenšek Jože, Semič 24, zdravstveno izkaznico, št. 187061. 8438 Malič Marija, Kamnik, Tomšičeva 19, osebno izkaznico, reg. štev. 11731 (Kamnik). 9140 Marič Mato. Ljubljana, Svetosav-ska 26. zdravstveno izkaznico, izdano v Novem Marofu. 8830 Marinič Jakob, Maribor, Ciril-Metodova 16, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 20666, objavljen v »Uradnem listu LRS«, ker se je našla. 8758 Marinič Marija, Moravci 74, pošta Bučkovci, zdravstveno izkaznico, št. 415197 (Ljutomer). 8373 Markovič Marjan, Ljubljana, Parmova 44, osebno izkaznico, reg. št. 23265 (Ljubljana-Bežigrad). 9193 Markovič Stanko, Maribor, Trubarjeva 6, osebno izkaznico, reg. št. 9027, ser. št. 56853. 8759 Martinovič Ranka. Zasap 1. pošta Cerklje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 18628. ser. št. 0600623 (Karlovac). 8812 Matak Marija por. Novosel. Ljubljana. Pokopališka 22. osebno izkaznico, reg. št. 154719 (Ljubljana). 8893 Mateljan Branko, Rajndol 7, pošta Mozelj pri Kočevju, zdravstveno izkaznico, številka 784013 (Gradac). 9207 Matjašič Jože, Dobe 8, p. Kostanjevica na Krki, osebno izkaznico, reg. štev. 17661, ser. štev. 0395811 (Krško). 8211 Mavec Borut, Velenje, Čopova 3, osebno izkaznico, reg. št. 69490 (Celje). 9116 Medvešek Ljudmila, Maribor, Plinarniška 13, osebno izkaznico, reg. št. 38466, ser. št. 0042878. 8760 Mcnkart Elizabeta, Bresternica 70, p. Kamnica, osebno izkaznico, reg. št. 41948. ser. št. 0044149. 9236 Merčon Jana, Litija, Cesta Zasavskega bataljona, zdravstveno izkaznico, št. 257977 (Litija). 9141 ^ Mervič Rudolf, Ozeljan 50, pošta Šempas, osebno izkaznico, reg.' št. 685, ser. št. 437565 (Gorica). 8699 Mesarek Slavko, Maribor, Linhartova 27, zdravstveno izkaznico, št. 4747002. _ 8761 Mesarič Stefan, Bakovci 46, pošta Murska Sobota, osebno izkaznico, reg. št. 57002, ser. št. 0077951 (Murska Sobota). 9158 Mešiček Katica, Begova 2, p. Zg. Radvanje, osebno izkaznico, reg. št. 297, ser. št. 0305407. 9237 Mihelač Jože, Maribor, Maistrova 50, osebno izkaznico, reg. štev. 193, ser. št. 0305503. 8957 Mihelač Vincencija, Spodnja Vi-žinga 29, p. Radlje ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 18866. ser. št. 0280176. 8912 Mihelič Franc, Ljubljana. Draga 57, osebno izkaznico, reg. številka 21965/50 (Ljubljana). 9026 Mijić Ilija, Ljubljana, Ogrinčeva ulica, barake, osebno izkaznico, reg. št. 302/60 (Bos. Brod). 8788 Miletič Petar, SGP ■.Gradišče«, Cerknica, zdravstveno izkaznico, št. 983304. 9003 Milič Josipina, Izola, Cankarjeva ulica, propustnico, štev. 19668 (Koper). 8813 Mislej Terezija, Maribor, Mladinska 6, zdravstveno izkaznico, štev. 929517. _ 9238 Mišmaš Pavla. Krka 23, osebno izkaznico, reg. štev. 10714 (Ivančna gorica). 9027 Možina Franc, Šmartno pri Litiji, osebno izkaznico, reg. št. 73765 (Primskovo). ^ 8894 Mulec Julijana, Zg. . Kungota 8, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 485988. 8762 Mulec Mira, Pivola 34, pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 66965. 9239 Murič Žlko, Salka vas 30 pri Kočevju, osebno izkaznico, reg. št. 15197/53. 8187 Nabernik Anton, Sv. Jonž 48. Vuzenica, osebno izkaznico, reg. štev. 65479, ser. številka 0580577 (Maribor). 8213 Nečimer Maksimilijan, T.jubljana, Mačkova 4. osebno izkaznico, reg. št. 12327 (Kranj). 8927 Neziri Ružili, Kmetijski kombinat, Koper, zdravstveno izkaznico, št. 26296. 8309 Noršič Elizabeta, Pince-Marof 1, p. Lendava, zdravstveno izkaznico, št. 283618 (Lendava). 8583 Novak Ivan, Ptuj, Mariborska 2,-osebno izkaznico, reg. št. 249 (Čakovec) in zdravstveno izkaznico, št. 2:0172 (Ptuj). 8440 Novak Ivan, Ljubljana, Ježa 5, osebno izkaznico, reg. Štev. 16529 (Cerklje). 8893 Novak Ivan, Količevo, Robbova 11, osebno izkaznico, reg. številka 20938/51 (Domžale). 9096 Novak Jože, Ljubljana, Litostroj-ska ulica, zdravstveno izkaznico, št. 107169 (Ljubljana). 9097 Novak Julijana, Župelevec 19, zdravstveno izkaznico, številka 604330. 9210 Novšak Miran-Alojz, Ljubljana, Parmova 22, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 9168 Nussdorfer Milka, Ljubljana, Samova 55, osebno izkaznico, reg. št. 26696 (Gorica). 9098 Občinski ljudski odbor Ravne na Koroškem, prometno dovoljenje za osebni avtomobil, znamke »Fiat 1400*, reg. št. S-6177. 7419 Ogrinc Ana, Ljubljana, Vodnikovo naselje 8. osebno izkaznico, reg. št. >2561/54 (Ljubljana). 9062 Ojsteršek Joža, Ljubljana, Kavškov a 5. delovno knjižico, št. 1441/ 529974 (Ljubljana-Šiška). 8790 Ojstršek Jožica, Ljubljana, Kav-škova 5. zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8896 Omersa Jana, Ljubljana, Streliška 37 a. osebno izkaznico, reg. št. 127446 (Ljubljana). 8984 Omerzu Jože. Anže 9, p. Brestanica, osebno izkaznico, reg. št. 126. ser. št. 0753036 (Senovo). 7968 Oražem Franci, Bukovica 7, p. Ribnica, zdravstveno izkaznico, št. 249120 (Ribnica), 8258 Oražim Štefka, Kočevje, Kolodvorska 3, osebno izkaznico, reg. štev. 23659, ser. številka F-0836659 (Kranj). « 8879 Orehek Heda, Kamnik, Mekinje 16, osebno izkaznico, reg. št. 53786 (Kamnik). 9028 Ornik Marija, Bohova 41, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 9138. 9240 Osredkar Anka, Gorenja vas 93, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko, delovno knjižico, št. 9605. 6728 Ovčak Jože, Medvode 86, osebno« izkaznico, reg. štev. 113 (Medvode). ' 8985 Ozvaldič Anton, Sp. Ložnica 9, p. Slov. Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 985492. 8763 Pahor Slavko, SGP »Gorica«. Valdoltra, p. Ankaran, zdravstveno izkaznico. št. 798914 (Sežana). 8880 Pale Hasan, »Apnenica«, Kresnice. osebno izkaznico, reg. številka 580/58 (Cazin). 9169 Papež Jože, Ljubljana, Močnikova 13a, osebno izkaznico, reg. štev. 101710/55 (Ljubljana). 9170 Pečani k Ivan, Jelovec 2, p. Kamnica, zdravstveno izkaznico, štev. 981437. 8764 P e kan Jadran, II. Bistrica, Gubčeva 52, osebno izkaznico, reg. št. 23552 (Postojna). 9185 Peklar Konrad, Stojnci 64, pošta Gorišnica, osebno izkaznico, reg. št. 34119, ser. št. 0257786. 9004 Peklenk Jože, Kranj, Cesta 1. maja 4, e v id. tablico za avtomobil, štev. KR 18-55, znamke »Volksiva-gen«. 9142 Pelan Avgusta, Ljubljana, Ilirska 12, osebno izkaznico, reg. številka 61840/51 (Ljubljana). 9194 Perko Anton, Ljubljana, Žiberto-va 29, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 9064 Persi Giulio, Ljubljana, Trubarjeva 11/ zdravstveno izkaznico, št. 003659, izdano v Ljubljani. 8851 Peršolja Romilda-Erminija, Šempas 39, delovno knjižico, številka 450940/390 (Dobrovo). 7458 Petek Avgust, Murska Sobota, Bogojina 58, osebno izkaznico, reg. št. 31598 (Murska Sobota) in potrdilo o znanju prometnih predpisov, izdano v Ljubljani od avto-moto društva. 8897 Peterlin Majda, Ljubljana, Trubarjeva 50, osebno izkaznico, reg. št. 138267/58 (Ljubljana). 9099 Peternelj Ivan, Škofja Loka, Poljanska 51, zdravstveno izkaznico, št. 726878 (Idrija). 9171 Peteršič Alojz, Janežovski vrli 12, p. Dusternik, roj. 13. VI. 1928, vojaško kn jiižico. 8553 Petrič Marija, Maribor-Studenci, Jocova 4, zdravstveno izkaznico, št. 421874. N 8956 Petrovac Milena, Ljubljana, Eip-prova 19, zdravstveno izkaznico, št. 177121 (Ljubljana). 8791 Pfeifer Franc, Jesenice, Delavska 7, e vid. tablico, št. S-52166. 8816 Piček Ivana. Škrlovica 3, p. Velike Lašče, osebno izkaznico, reg. št. 17527 (Grosuplje). 8792 Pihler Anton, Ljubljana, Mar-jakova pot 24, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8860 Pirnat Peter, Srednje Jarše 17 pri Domžalah, osebno izkaznico, reg. št. 11134 (Jarše). 8898 Pivar D j uro, Ljubljana, Črnuče 190, osebno izkaznico, reg. št. 13050 (Kotar). 9065 Plan k Hinko, Piran, Tomšičeva 9, orožni list za lovsko puško dvocevko, št. 1869 (Koper). 8188 Plesnik Francka, Količevo, Šubičeva 7, osebno izkaznico, reg. štev. 20495 (Šoštanj). _ 9195 Plestenjak Ivo, Škofja Loka, Stara cesta, osebno izkaznico, reg. št. 52902 (Kranj ok.). 8861 Plestenjak Stanislav, Virmaše 26. [>. Škofja Loka. diplomo vajenske šole avtomehanske stroke, izdano od vajenske šole v Šentvidu leta 1957. 9100 Plevnik Erika, Maribor, Rajčeva 15, osebno izkaznico, reg. številka 1464. 8765 Ploj Jože, Sp. Hlap j e, p. Jakobski dol, osebno izkaznico, reg. štev. 48140. 9241 Podboršek Štefka, Preserje 42, p. Radomlje, osebno izkaznico, reg. št. 9892 (Šoštanj). 8899 Podgoršek Katica, Maribor, Hrenova 14, osebno izkaznico, reg. št. 58755. 8766 Podobnik Vera, Podjelovo brdo 9, p. Sovodenj — Gorenja vas, osebno izkaznico, reg. št. 27241, ser. št. 0206351 (Kranj). 8564 Podržaj Darinka, Veliki Ločnik 2, p. Turjak, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 234520, (Velike Lašče). 9101 Pogačnik Marko, Ljubljana, Nje-guševa 15, zdravstveno izkaznico, št. 076728 (Ljubljana). 9029 Poredoš Geza, Vižmarje 160, pošta Ljubi jana-Šen tvid, osebno izkaznico, ieg. št. 82323,/52 (Ljubljana). 9030 Poštrak Anica, Maribor, Babniku v a 24, osebno izkaznico, reg. št. 71342. - 8767 Potočnik Alojz, Meljski hrib 24, p. Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 31401. 8960 Potočnik Slavko, Ljubljana, Sto-žice, Omahneva 15, osebno izkaznico, reg. št. 50732 in zdravstveno izkaznico, št. 172721, izdani v Ljubljani. 9031 Potokar Ferdo, Kisovec 49, pošta Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. št. 31591, ser. štev. 0744901 (Zagorje). 8849 Pravdič Ivan, Selce 17, p. Voličina, osebno izkaznico, reg. št. 56816, ser. št. 0692917. 8961 Prašnikar Franc, Trbovlje, Knez-dol 27, delovno knjižico, številka 598275/1602 (Trbovlje). 8850 Pregelj Nevenka-Marija roj. Tratnik. Malo polje 18, p. Orešje-Col, osebno izkaznico, reg. št. 49408, ser. št. 0526088 (Gorica). 8513 Puc Marijan, Ljubljana, Vojkova 4a, osebno izkaznico, reg. št. 157/59 (Ljubljana-Bežigrad). 9143 Pučko Ida. Zbigovci 15, osebno izkaznico, reg. štev. 1407, ser. štev. 445844 (Gornja Radgona). 8817 Puhan Jože, Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, pomočniško spričevalo iz tesarske stroke, izdano 25. IV. 1958 v Ljubljani. 8832 Pukšič Terezija, Maribor, Makedonska 59, osebno izkaznico, reg. št. 62568. 8768 Pungerčič Marjan, Sevnica. Kolodvorska 31, spričevali L in II. letnika gimnazije v Celju, izdani leta 1958, št. 250, in 1959, št. 160. 9144 Radanovič Anton, Ljubljana, Miklošičeva 1, osebno izkaznico, reg. št. 138519/58 (Ljubljana). 8833 Radanovič Pavel. Pesnica 62 pri Mafiboru, osebno izkaznico, reg. št. 1140, ser. št. 438441. 9242 Radoha Jože, Ljubljana, Lončarska steza 12, zdravstveno izkaznico, št. 751486 (Piran). 9196 Raitmajer Alojz, Stari trg 20, p. Pragersko, osebno izkaznico, reg. št. 220. ser. št. 0300430. 8962 Rajko Marija, Turčišče 30, pošta Dekanovec, zdravstveno izkaznico, št. 495691 (Zeleno polje). 8986 Ramuta Anica, Maribor, Gubčeva 6, zdravstveno izkaznico, številka 901709. 9243 Ravnikar Karel, Nožiče 53, p. Radomlje, spričevalo II. letnika vajenske šole elektro strdke, izdano v Ljubljani leta 1961. 9145 Ra,Žič Franc, Podigrac 7, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 41074, ser. št. 0194837. 8769 Rečnik Matilda, Ljubljana. Poljanska 77, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 30773 (Poljčane) in preklic o izgubljeni zdravstveni izkaznici, št. 227831 (Ljubljana), objavljeno v »Uradnem listu LRS1«, št. 20(61 z dne 27. VIL 1961, ker sta se naišli. 8834 Rep Ignac, Zagorci 48, p. Juršin-ci. osebno izkaznico, reg. številka 83076. ' 9052 Resnik Eva, Ljubljana, Slomškova 7, osebno izkaznico, reg. številka 231 (Ljubljana-Center). 8793 Režek Martin, Trnovci 6, p. Videm pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 46161, ser. št. 0290398 (Ptuj). 8915 Ribič Franc, Rib če 15, p. Kresnice. osebno izkaznico, reg. št. 32586 (Ljubljana). 9066 Rijavec Danilo, Levija 2, p. Koper, propustnico, štev. 39371 (Koper). 9186 Rode Matilda, Maribor, Vojašniška 6, osebno izkaznico; reg. številka 66456, ser. št. 0380800. 9244 Rozman Jože, Ljubljana, Postojnska 11, zdravstveno izkaznico, štev. 041154 (Ljubljana). 9146 Rozman Vlado, Gru-šena 15, pošta Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 67976, ser. št. 0382318. 8770 Rožič Marija, Ljubljana, Postojnska 72, osebno izkaznico, reg. štev. 127017 (Ljubljana). 8900 Rožu n Marija, Šentjur pri Litiji, zdravstveno izkaznico, štev. 235581 (Litija). 8901 Rudolf Vera, Kamenščak 24, p. Ljutomer, spričevalo 5. letnika učiteljišča v Mariboru, letnik 1960/61, izdano od učiteljišča Maribor. 9005 Rupar Janez, Ljubljana, Mar jekov a pot 25. osebno izkaznico, reg. št. 4778 (Ljubljana). 8835 Rus Magdalena, Dobrava 16, pošta Ljubljana-Crnuče, osebno izkaznico, reg. št. 27 (Ljubijana-Čr-nuče). 9147 Rus Vilko, Ljubljana, Linhartova 11, osebno izkaznico, reg. št. 137455 (Ljubljana), 9102 Rutar Stanislav, Zadlaz-Čadrg 26, p. Tolmin, osebno izkaznico, reg. št. 51865, ser. št. 0340159 (Gorica). 2728 Savtič Vitko. Zabavlje 7. p. Koper, osebno izkaznico, reg. št. 11387 (Sežana). 8702 Sekač Aleksandra, Ljubljana, Zofke Kvedrove 30, osebno izkaznico, reg. št. 55126/51 (Ljubljana). 9172 Seljak Jožef, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta 11/9, zdravstveno izkaznico, št. 134666 (Ljubljana). 8794 Senekovič Marija, Jurovsiki dol 36, delovno knjižico, št. 333916 (Maribor). 8941 Seršen Ivana, Zg. Selnica 39, Selnica ob Dravi, zdravstveno izkaznico, št. 190524. 9245 Sever Janez, Krog 60, p. Murska Sobota, osebno izkaznico, reg. štev. 5433, ser. št. 0087143 in orožni list, štev. 1633, obe izdani v Murski Soboti. , 9197 Sinkovič Karel, Maribor, Dravska 1, osebno izkaznico, reg. štev. 8933, ser. št. 0010143 in zdravstveno izkaznico, št. 375748. 8965 Sirk Marica, Maribor, Slovenska 3, osebno izkaznico, reg. številka 32436. 8771 Sivka Rada, Rogoza 53, p. Hoče, preklic o izgubljeni diplomi, izdani v Mariboru na učiteljišču leta 1960, ker se je našla. 8772 Skrbinšek Zlata, Maribor, Razlagova 1, maturitetno spričevalo 8 b razreda, izdano na I. gimnaziji v Mariboru leta 1946/47. 8843 Slabe Franc, Smrečje 12, Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 17051 (Ljubljana). 8862 Sl a ček Marija, Trnovska vas 47 pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 65160 (Ptuj). 9032 Slukan Ivan, Skoke 26, p. Orehova vas, zdravstveno izkaznico, št. 913747. 8773 Smaič Ferid, Ljubljana, Petkovško vo nabrežje 41, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Petrova na Mlavi. 8865 Smodiš Zvonko, Murska Sobota, Ciril Metodova 44, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja na Reki. 8219 Smolej Ivan, Javo m iški rovt 18, p. Javornik, evid. tablico, številka KR 12 099. 9006 Sobočan Franc, Kapca 140, pošta Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 49920, ser. št. 0131630. 8480 Solarič Bruno, Maribor, Aškerčeva 19, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Maribor - Center. 9247 Sonenvald Ana, Ljutomer, Razlagova 21, osebno izkaznico, reg. št. 196, ser. številka F-0848719 (Ljutomer). 9259 Spudič Peter, Maribor, Koroška 26, zdravstveno izkaznico, številka 925690. 8964 Sremčevič Milana, Beograd, Ljutice Bogdana 32, osebno izkaznico, reg. št. 391070 (Beograd). 9198 Stajnko Jože, Maribor, Kejžarjeva 12/11, osebno izkaznico, reg. št. 30648. 9248 Sterle Pavla, Ljubljana, Prevol 20. zdravstveno izkaznico, številka 053706 (Ljubljana). 8902 Sternad Marija, Maribor, Livada 2, osebno izkaznico, reg. št. 72397, ser. št. 0181736. 8774 Stražar Lovro, Ljubljana, Na klančku 2. prosto letno vozovnico, izdano od podjetja »Ljubljana-tran-sport«, Ljubljana. 9173 Strgar Ivan, Jesenice, Obrtniška 18, osebno izkaznico, reg. štev. 9362 (Jesenice). 9103 Strupi Dora, Podljubelj 50, p. Tržič, letno spričevalo I. letnika administrativne šole v Kranju. 9007 Studen Stanislav, Ljubljana, Belokranjska 17, osebno izkaznico, reg. št. 7768 (Ljubljana). 9199 Šamperi Ana, Sovjak 67, p. Videm ob Ščavnici, osebno izkaznico, reg. št. 15365, ser. št. 0072375 (Gor. Radgona). 9119 Šauperl Elizabeta, Maribor, Limbuška 20/1, osebno izkaznico, reg. št. 24378. 9249 Sega Ivana, Ljubljana, Ambrožev trg 5, delovno knjižico, številka 558597/89-59 (Ribnica)! 8864 Sest Ivan, Kamnik, Japljeva 6, osebno izkaznico, reg. št. 8328 (Kamnik). 9174 Šest Ivan, Kamnik, Japljeva 6, službeno izkaznico, številka 959, izdano od podjetja »Ljbljana-Trans-port«. 9200 Širaj Jože, Veliki Osojnik 10. p. Rob, osebno izkaznico, reg. številka 16414 (Ljubljana-Rudniik). 8903 Širjek Franc, Savlje 51, p. Ljub-Ijana-Ježica, zdravstveno izkaznico, št._ A-022243 (Ljubljana). 8987 Skerbinek Blaž, Maribor, Meljska 101, osebno izkaznico, reg. št. 26136, ser. št. 0026845. 9250 Skerbinek Greta, Maribor, Meljska 101, delovno knjižico, številka 566222(13133. 8965 Škerget Anton, Maribor, Vidavova 15, osebno izkaznico, reg. številka 50199, zdravstveno izkaznico, številka 898390 in vojaško knjižico, izdano v Mariboru. 8775 Škraba Alojzija, Ljubljana, Čma vas 29, osebno izkaznico', reg. štev. 98248/51 (Ljubljana). 9104 Škraba Ivan, Ljubljana, Peruzi-jeva 8a, prometno knjižico za motor, znamke »DKW«, številka S-16271. 9033 Škraba Peter, Črna vas 29, pošta Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 403 (Ljubljana-Rudniik-Vič). 9105 Šober Bruno, Kamnica 79, zdravstveno izkaznico, št. 155451. 8776 Španzing Jože, Hošnica 22, zdravstveno izkaznico, št. 507639. 8818 Špeh Stanislava, Ljubljana, Vodnikovo naselje 6, osebno izkaznico, reg. št. 109623 (Ljubljana). 9148 Špehar Franc, Dolenja vas 58, p. Zagorje ob S'avi, osebno izkaznico, reg. št. 1098, ser. št. F-915798 (Zagorje ob Savi). 9120 špelič Ivana, Parecag 119, p. Sečovlje, osebno izkaznico, reg. štev. 24120 (Postojna). 9121 Špes Jožef, Zg. Laže 7, p. Loče, osebno izkaznico, reg. številka 60082, ser. št. 0896190 (Maribor). 8444 Špindler Miroslav, Ljubljana, Cesta v Mestni log 43, 'Oseirao izkaznico, reg. štev. 71653/51 (Ljubljana). 9054 Špitaler Anica, Maripor, Taborska 16, zdravstveno izkaznice, št. 387878. 8966 Šprah Alojzija razv. Ferk. Rogoznica 35. p. Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 9004 (Ptuj). 8556 Šteh Franc, Šentpavel 18, p. Šentvid pri Stični, osebno izkaznico, reg. št. 54956 (Ljubljana). 9149 Štern Franc, Vrhov dol 6, p. Limbuš, osebno izkaznico, reg. številka 57621. 9251 Štingel Julijana, Jakobski dol 34, osebno izkaznico, registrska številka 258, ser. št. 427158. 9352 Štrukl Anton, Maribor^Studenci, Marlesova 18, osebno izkaznico, reg. št. 36047 in zdravstveno izkaznico, št. 994051. 8967 Štrus Marija, Gorenja vas 16, p. Ivančna gorica, osebno izkaznico, reg. št. 9910 (Grosuplje). 9106 Štumberger Terezija, Rep išče 50. p. Leskovec, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 450827. 9122 Sobic Ivan, Maribor, Gosposvetska 36. osebno izkaznico, reg. štev. 3278, ser. št. 90346. 8777 Šnntner Terezija, ?.g. Kungota 36, psebno izkaznico, reg. št. 26370, ser. št. 0192690. »968 Šuštar Irena, Koseze 2, p. Ilirska Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 107419. 5695 Tacer Marija roj. Planko, Gubno 46, p. Lesično, osebno izkaznico, reg. št. 2614 (Celje). 8719 Tekavčič Jože, Savska 5, Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. st. 16297, ser. številka 0729607 (Trbovlje). 8481 Tolas Ivan, Bučkovci, p.^ Ljnto-mer, prometno dovoljenje, številka 1069. 8778 Tplmajnar Levinka. Ljubljana, Polje 221. osebno izkaznico, reg. št. 117470/56 (Ljubljana). 9035 Tomažič Zora, Maribor, Šentiljska 41. osebno izkaznico, reg. št. 47568, ser. št. 377638. 8969 Tomšič Frančiška por, Resnik, Ljubljana, Križna 42, osebno izkaznico, reg. št. 5187 (Kranj), 9201 Tomšič Matevž, Ljubljana, Hrenova 2, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 9107 Trampuš MUftO, Velenje, Stanetova 21, osebno izkaznico, reg. štev. 68958 (Šoštanj). 8855 Transport, Maribor, Meljska 16, prometno knjižico za tovorni priklopnik. št. S-3194. 9253 Tratnik Ignac. Ljubljana, Prisojna 1, osebno izkaznico, reg. številka 13518 (Novo mesto). 9024 Trkov Lojze, Zg. Hrušica 41, p. Ljubi jana-Mosite. zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8928 Turk Anton, Maribor, Zupančičeva 46, zdravstveno izkaznico, štev. 913247. 8779 Turk Mihael, Trbovlje, Gimnazijska 5, osebno izkaznico, reg. štev. 50354, šer. številka 0415664 (Trbovlje). 9019 Turkuš Marija, Hrastje 44, pošta Limbuš, osebno izkaznico, reg. št. 860, ser. št. 0860154. 8780 Ugorkovič Milan, Maribor, Linhartova 23, osebno izkaznico, reg. št. 69169. 8781 Uran Anka, Ljubljana, Lepodvor-ska 3, osebno izkaznico, reg. štev. 56911/51 (Ljubljana). 9108 Urankar Julka, Markovo 12 pri Kamniku, zdravstveno izkaznico, št. 206824, 9123 Urankar Stefan, Praše 4, pušta Kranj, zdravstveno izkaznico, štev. 356415. 9187 Urenjak Viljem. Vosek 22, pošta Pernica, osebno izkaznico, reg. št. 54655. 8782 Urh Janez, Zg. Lipnica 12, pošta Kamna gorica, zdravstveno izkaznico, Št. 50856L 8819 Usenik Nada. Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XV/25, zdravstveno izkaznico, številka 234433 (Velike Lašče). 9175 Valenčak Vili, Maribor, Smetanova 47, osebno izkaznico, reg. štev. 440, ser. št, G-425241. 9254 Valentinčič Viktor, Podbrdu 24, delovno knjižico, reg. št. 4644, ser. št, 293896. ' 9009 Varl Eleonpra, Maribor, Tomšičeva 40. zdravstveno izkaznico, štev. 371342. ■ 9255 Vaupotič Stane, Maribor, Leningrajska 24, zdravstveno izkaznico, št. 971293. 8783 Vedem jak Katarina, Ptuj. Selska 1, osebno izkaznico, reg. št. 16075, ser. št. 0096783. 9086 Veingerl Adolf, Zg. Kungota, Grm šena 19, osebno izkaznico, reg. št. 66994, 8970 Veisenhah Ignac, Sleme 30, p. Selnica ob Dravi, osebno izkaznico, reg, št. 39608. 9163 Veličkovic Dragan, Ljubljana, Robbova 23, zdravstveno izkaznico. Št. 303860 (Ljubljana). -8904 Velikonja Božena por. Le-giša, Ljubljana, Kersnikova ulica, spričevalo o strokovnem izpitu za administrativnega pristava, izdano 18. I. 1950 in spričevalo o izpitu za nfž* j ega upravnega referemta, izdano leta 1952 v Ljubljani. 8836 Verbič Anica, Škofijic#. 73 pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 23092 (Novo mesto). 9036 Verbič Milan, Ljubljana, Zapu* ška 43, osebno izkaznico, reg. štev, 104779/53 (Ljubljana). 8795 Veselič Ivanka, Ljubljana, Društvena 16, osebno izkaznico, reg. št. 92929 (Ljubljana). 8929 Videc Štefanija, Ljubljana, Kav-škuva 5, osebno izkaznico, reg. štev. 2089 (Šentjur pri Celju), 8988 Vidic Vida, Polšica 42 pri Gorjah, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 28, ser, štev. 0822638 (Bled), objavljen v »Uradnem listu LRS'«, št. 19 z dne 13. VII. 1961. ker se je našla. 8796 Vižintin Emil, Ljubljana, Novi trg 1, zdravstveno izkaznico, št, 149937 (Ljubljana). 8989 Vodopivec Marija, Ljubljana, Emonska 12, delovno knjižico, izdano v Ljubljani. 8856 Vodove Mirjam, Ljubljana, Pintarjeva. 26, zdravstveno izkaznico, št, 092666 (Ljubljana). 9037 Vogrin Maks, Zg. Voličina 60, zdravstveno izkaznico,. številka 920517. 8971 Vogrinec Friderik. Ge reč ja vas 68, p. Hajdina, osebno izkaznico, reg. št, 55940. ser. št. 029736? in delovno knjižico, reg. št, 858, ser. št. C-486714 (obe Ptuj). 8883 Vogrinec' Janez, Strelci 7, pošta Moškanjci, zdravstveno izkaznico, št. 830374. 7790 Volčič Jože, Rateče 21, p. Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. št. 253979 (Kranj). 8905 Volf Angela, Maribor-Tezno, Vrablova 1, osebno izkaznico, reg. št, 68615. 8972 Vozlič Matilda razv. Pižent, Lemberg pri Šmarju 32, pošta Podplat, osebno izkaznico, reg. št. 30598, ser. Št. 0204908 (Kranj). 8557 Vrabl Martin, Budina 55, p. Ptuj, delovno knjižico, reg. št. 731, ser. št. C-479786. 8918 Vrtin Lojzka, Segovci, p. Apače, zdravstveno izkaznico, štev. 424739 (Gornja Radgona). 8730 Vučkič Geza, Izola, Kraška 16, osebno izkaznico, reg, št, 14394 (Koper), 8844 Vnkobratovič Milan, Ljubljana, Pavšičeva 36, odločbo o stalni nesposobnosti, izdano v Beogradn-Rakovica. 879? Zadravec Jože, Ljubljana, Rakov-niška 6, osebno izkaznico, reg. štev. 62048/55 (Reka). 9067 Zadravec Marija, Ljubljana, Dalmatinova 5, osebno izkaznico, reg. št. 14204 (Ljutomer). 8857 Zafred Anton, Stara Sušica 14, p. Košana, prometno knjižico za motorno kolo, št. 7408 (Koper). 8446 Zagoranski Franc, Gruškovje 101, p, Podlehnik, osebno izkaznico, reg. |t. 40839, ser. št. 0299259 (Ptuj). 9164 Zagorc Dora, Trbovlje, Vodenska 45, osebno izkaznico, reg. št. 24095, ser. št. 0725405 (Trbovlje). 9214 Zalaznik Ivanka, Stepanja vas 5, p. Ljubijana-Moste, osebno izkaznico, reg. št. 22428 (Ljubljana-Mo-ste). 8930 Zaletel Franc, Trbovlje, Trg svobode 4, prometno knjižico za moped, št. 534 (Trbovlje). 9020 Zaletelj Jože, Vel. Reberce 5. pošta Zagradec, delovno knjižico, št. 338472/6198 (Novo mesto). 9068 Zemljič Rozina, Maribor, Klavni-ška 10, osebno izkaznico, reg. štev. 29609. 9256 ZeVnik Karel, Jesenice, Cesta revolucije 20, osebno izkaznico, reg. št. 16145. 9012 Zgomba Milan. Videm-Kršiko, Nova Resa 1, osebno izkaznico, reg. št. 71 (Krško). 9202 Zidar Angela, Ljubljana, Staničeva 13, osebno izkaznico, reg. štev. 28762 (Ljubljana). 8798 Zidarič Karel. Središče ob Dravi. 102, osebno izkaznico, reg. štev. 55282. ser: št. 0296707. 8222 Ziherl Anton. Ljubljana, Litijska 12, osebno izkaznico, reg. št. 78678 (Ljubljana) in službeno izkaznico, izdano od podjetja >Ljubljana-tran-sport«, Ljubljana. 8906 Zore Jožefa, Kranj, Savska Loka 12. osebno izkaznico, reg. štev. 4959 (Kranj). 9176 Zorič Dragica, Zalog, delavsko naselje, zdravstveno izkaznico, št. 057919 (Ljubljana). 8990 Zorko Alojzija, Ljubljana, Vidovdanska 2, osebno izkaznico, reg. št. 1, ser. št. 0725511 (Krško). 9038 Zorman Franc, Tacen 37, p. Ljub-Ijana-Sentvid, osebno izkaznico, reg. št. 26575 (Ljubljana). 9150 Zupan Jože, Kranj, Gorenjesav-ska 55, osebno izkaznico, reg. štev. 18613, ser. št. 0830511 (Kranj). 8845 Zupan Julijana, Kamnik. Žebljar-ska 11, osebno izkaznico, reg. štev. 12897 (Kamnik). 9039 Zupančič Anton, Ljubljana, Coj-zova 1, spričevalo I. letnika vajenske šole kovinske stroke, izdano v Ljubljani leta 1961". 9040 Zupančič Ivana, Sostro 29, p. Do-brunje, osebno izkaznico, reg. štev. 10045 (Ljubljana ok.). 9069 Zver Jožef, Mostje 98, p. Dolnja Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 701, ser. št. 431101. 8315 Zedela Anka, Ljubljana, Stari trg 30, zdravstveno izkaznico, številka 614676 (Celje). 9151 Železen Zoltan. Ljubljana, Šmar-tinska 21, osebno izkaznico, reg. št. 29886 (Murska Sobota). 8931 Železnik Antonija, Boštanj pri Sevnici, osebno izkaznico, reg. štev. 41964 (Krško) in zdravstveno izkaznico, št. 592864 (Sevnica). 8799 Žerdoner Fanika, Maribor, Zupančičeva 45, osebno izkaznico, reg. št. 44332. 9257 Žižek Jožefa, Gradiška 51, pošta Pesnica, osebno izkaznico, .reg. št. 33935. 9258 Žgajnar Stanko, Zasip 10, p. Bled, osebno izkaznico, reg. št. 15221, ser. št. F-0135019 (Ljubljana). 8885 Žnidarič Jože, Ljutomer, Razlagova 1 a, osebno izkaznico, reg. št. 4010, ser. št. F-0228323. 8820 Žust Bojan. Javorniško nabrežje 5, p. Javornik na Gor., zdravstveno izkaznico, št. 350577. 9124 Žust Dragica, Javorniško nabrežje 5, p. Javornik na Gor., zdravstveno izkaznico, št. 330575. 9125 Žust Franc, Javorniško nabrežje 5. p. Javornik na Gor., zdravstveno izkaznico, št. 530572. 9126 Žust Marija, Javorniško nabrežje 5, p. Javornik na Gor., zdravstveno izkaznico, št. 350573. 9128 Žust Marija, Javorniško nabrežje 5, p. Javornik na Gor., zdravstveno izkaznico, št. 330574, 9127 Žust Radmila, Javorniško nabrežje 5, p. Javornik na Gor., zdravstveno izkaznico, št. 330576. 9129 Zvikart Ferdinand, Lovrenc na Pohorju 219, zdravstveno izkaznico, št. 196122. 9057 Naključni računi gospodarskih organizacij za leto 1959 s kratkimi izvlečki iz poročil AKTIVA Naziv postavke V 000 din PASIVA Naziv postavke V 000 din USNJENI IZDELKI, LJUBLJANA, CELOVŠKA 14____________________________677 A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva.......................... • • 11,280 Denarna sredstva osnovnih sredstev « « > 1,605 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe ....«•»« — Denarna sredstva skupne porabe s • » i 325 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 56,033 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov..................................... 3,759 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . 390 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve................... . . 22,762 Druga aktiva 5,942 Skupaj . . . 102,096 Bruto produkt podjetja se povečuje od leta do leta, kar je posledica večjega povpraševanja po iz-Vodja računovodstva: Danica Vrabec Pred sklad osnovnih sredstev . 12,872 Drugi viri osnovnih sredstev ...... 135 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe .... « « # , —_ Drugi viri sredstev skupne porabe . « . « 355 C Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev.................. • . 20,039 Drugi viri obratnih sredstev................. 21,210 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi................ 3,978 Viri nerazporejenih sredstev.................. 1,730 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . . 57,102 Dobavitelji in druge obveznosti.............. 4,633 Druga pasiva ................................ — Skupaj . . . 102,096 delkih. Z nakupom novih strojev se.že izdeluje nov tip kovčka, po katerem je veliko povpraševanje, lik u. o.: Matevž Jarc Direktor: Jože Karlo Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani