dab xMjenJe letnik 27 ŽIRI. JANUAR 1989 Iz krize s sindikati delavcev v občinskem svetu zveze sindikatov Škofja Loka spremljamo vsebino internih glasil OZD. Ocena je, da se preko te oblike delavci seznanijo predvsem s poslovnimi dosežki, delitvenimi razmerji, kadrovskimi novicami, deloma z delom Samoupravnih organov ipd. V nekaterih glasilih OZD bralce tudi tekoče seznanjajo z delom in prizadevanji sindikata, (Irugod pa je tega manj ali celo nič. Na sestanku z odgovornimi uredniki internih glasil OZD je bilo dogovorjeno, da tej vrsti informacij damo večjo težo. Potrudili se bomo za več informacij o delu sindikata, od novinarjev pa pričakujemo pogostejše komentarje in ocene naših aktivnosti. Tokrat želim delavce seznaniti z nekaterimi konkretnimi aktivnostmi sindikalne organi-Racije, z namenom, da vzpodbudimo delo osnovne organizacije sindikata in zainteresiramo delavce, da bolj kot sedaj sodelujejo in sooblikujejo politiko zveze sindikatov. Nekaj mesecev po razširjeni Seji slovenskih sindikatov, ki je Opredelila, kako iz krize s sindikatom delavcev, so razmere še slabše. Delavci čedalje bolj raz-"^išljajo, čigav je sindikat, kaj ta sindikat sploh še naredi za nas. Na posvetih s sindikalnimi aktivisti niso bila osamljena razmišljanja, da zaupanje v to delavsko organizacijo vedno bolj hlapi. Vzroki so na dlani. Ob podražitvah, ki smo jim dnevno priča, "lolčimo, namesto, da bi na glas Povedali, tako ne gre več. Najbrž Glasnost ni dovolj, čeprav nam favnanje nekaterih organizacij in organov, ki so uporabile nekaj drugačnih prijemov, kaže, ()a ta metoda zaleže tudi v Sloveniji. Vse to žene sindikat v hitro ukrepanje. Naloge so jasne in Zapisane. Na prvem mestu je bitka za pravo vrednost dela. Ta bo najtežja. Gre preprosto za to, da delavcem zagotovimo tak najnižji osebni dohodek, ki mu zagotavlja minimalno socialno varnost. Trenutno v novembru znaša najnižji osebni dohodek delavca z najnižjo stopnjo zahtevnosti del in nalog ter za doseganje normalnih rezultatov dela in polni delovni čas 540.000 din. V sindikatu bomo terjali, da v primerih, ko finančne in dohodkovne možnosti ne omogočajo izplačila takega osebnega dohodka, v OZD obvezno pripravijo predsanacijski program za izboljšanje rezultatov gospodarjenja, s ciljem, da omogočijo izplačila najnižjih osebnih dohodkov. Drugo področje so programi prenove gospodarstva, ki so za sindikat sprejemljivi šele, ko je v njih jasno zapisano, kako bo odvečnim delavcem zagotovljeno drugo delo. Zahtevali bomo celovit program razreševanja tehnološko-ekonomskih viškov delavcev, ki objektivno nastajajo v tržni ekonomiji. V sindikatih smo trdno prepričani, da lahko edino resnejšo vzpodbudo za rast proizvodnje Glavni direktor Bojan Starman je na srečanju z upokojenci brisal trenutni položaj Alpine, (str. 9) in uvajanje sodobne tehnologije, uvedemo z odločno zahtevo po razbremenitvi dohodka gospodarstva. Menimo, da je v sedanjih razmerah potrebno preveriti vsako postavko obremenitve gospodarstva, od proračuna do drugih neproračunskih virov, pa tudi drugih oblik zajemanja sredstev iz gospodarstva. Med drugim bi poudaril, da vztrajamo pri takojšnjem zmanjševanju carinskih in uvoznih dajatev in znižanju prometnih davkov ter spremembah in načinu obračunavanja obresti. Zahtevamo tudi, da se do konca leta znižajo stopnje občinskih davkov iz osebnih dohodkov in odpravi republiški davek iz osebnega dohodka. Skratka, v sindikatu smo pripravili celovit program razbremenjevanja, ki ga bomo realizirali preko delegatskih skupščin na vseh ravneh (v Škof j i Loki je bil v skupščini soglasno sprejet in realiziran tisti del programa razbremenitve, ki posega v to družbenopolitično skupnost). Za sindikat je nesprejemljivo, da se je dohodek delavca samo v letošnjem letu dodatno obremenil za okrog 13 %. V sindikatu ponovno uvajamo SINDIKALNO LISTO, ki predstavlja minimum zahtev za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev. V njej so zajete zahteve sindikata za uresničevanje pravic delavcev iz dela, nadomestil osebnih dohodkov, izplačil sredstev skupne porabe in določenih stroškov v zvezi z delom. Sindikalna lista je hkrati podlaga organom zveze sindikatov za pogajanja in urejanje odnosov v kolektivnih pogodbah. Današnji gospodarski in politični položaj sili sindikat v hitrejše in doslednejše uveljavljanje svoje vloge. Zato moramo doseči, da bodo organi Zveze sindikatov svoje akcije in interese članstva prek svojih delegatov prenašali v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravne organe v OZD, če ne drugače, tudi s stavko. Prepričan sem, da je v sindikatih na vseh ravneh še dovolj življenjskih moči, sposobnosti in delavnosti, ki jih moramo koristno in učinkovito izrabiti za to, da nam bo jutri bolje. Voz je težko naložen, toda če se vsi upremo vanj na isti strani, se bo gotovo premaknil tja, kamor želimo. Predsednik OS ZSS: Sandi Bartol 11% <0 Vedno bolj se utrjuje misel — odvisni bomo le od svojega dela, znanja, prizadevanja. Na to smo pomislili že velikokrat, tudi ob napovedani gospodarski reformi, ob vseh ukrepih, zakonih in osnutkih zakonov. Ce je tako — in lahko ne bo, to je menda vsem jasno, bo naslednje leto moralo biti v znamenju iskanja rešitev. Kdor neko delo opravlja, naj bi to delal s skrajno pri zadevnostjo in vsem znanjem, ob tem iskal še novih poti, izboljševal delovne postopke, metode dela in sodelovanje; zlasti sodelovanje! Vsak bi se moral sleherni trenutek vpraševati, kako lahko naredim to bolje in hitreje, potem pa še, kdo mi lahko pomaga in kako komu lahko jaz pomagam. Visoka ekonomija in organizacija dela je pravzaprav rezultat logičnega razmišljanja in izkušenj. Tako zastavimo tudi naše delo. Zlasti razmišljamo, kje nastajajo stroški in kako bi se jim izognili pa naj gre za delovni čas, uporabo materiala, poslovno ali organizacijsko odločitev. Nekaj pa v tovarni že tudi imamo. Imamo stavbe, stroje, naprave, materiale (tudi neldoče), imamo znanje. Kako vse to izkoristiti in vnov-čiti bolje kot smo delali doslej, bi bilo lahko naslednje vprašanje. Pa imamo za tak način dela dovolj spodbud? Trenutno morda še ne. Premalo je spodbud za sodelovanje strokovnjakov različnih strok, premalo delimo OD po resničnem prispevku, premalo je napredovanje delavca odvisno res od usposobljenosti. Kaj torej pomeni dejstvo, da nam ostane na koncu edina stimulacija za dobro delo le to, da bomo le z dobrim delom lahko računali, da bomo sploh imeli delo. L Nejko Podobnik . DOOOVARJHfflO St ■ DOGOVORIH smo St Ob rob sklepom delavskih svetov Delavski sveti so v začetku januarja 1989 obravnavali predlog plana za leto 1989, v katerem so začrtane smeri, ki se jih bomo morali strogo držati in bi kakršnokoli odstopanje v negativnem smislu pomenilo le še poslabšanje kritične situacije. Samo tako lahko pričakujemo, da bo mogoče nivo zadolženosti obdržati na ravni lanskega leta, to pa bi pomenilo nekoliko boljše poslovne rezultate, kot v letu 1988. Za doseganje plana v decembru je značilno precejšnje zaostajanje, in ob koncu leta je bilo izdelano 122.912 parov manj kot je bilo planirano. Tudi kvaliteta se ni izboljšala. Naročila za prvo polovico leta so zagotovljena in vse napore bo treba usmeriti v nemoteno oskrbovanje proizvodnje, v proizvodnji pa dvigniti raven kvalitete. Sprejetih je bilo več odpisov v breme izrednih izdatkov in potrjeni sklepi komisije za DR. Delavski sveti so še potrdili višino blagajniškega maksimuma za leto 1989. Strinjali so se s sodelovanjem s poslovnimi bankami za potrebe reševanja tekoče likvidnosti. Delavski svet delovne organizacije je sklepal še o podaljšanju veljavnosti Samoupravnega sporazuma s smučarskim skakalnim klubom Alpina Žiri. A. K. Trije stroji za obračanje škornjev, ki jih je izdelal Vili Kogovšek, so prinesli tovarni prihranek 21,5 milijona din. Podobni stroji sicer v tujini obstojajo, toda Vili Kogovšek jih je izdelal hitro in hkrati še izpopolnil. V_ mi Organiziranost; Ko govorimo o matrični organizaciji, mnogi komajda vedo, za kaj gre. Če pa bi vam nekdo rekel: dosledno sodeluj s tistim (ne glede na položaj), ki ti lahko pomaga dobro opraviti delo — bi vsi vedeli, kaj vam je storiti. Organiziranost: Ponovno se zastavlja vprašanje: zakaj so bile ekonomske enote učinkovite, tozdi pa niso? V odgovoru na to vprašanje se skriva naša bodoča organizacijska naravnanost. Kadri: Pomislimo — koga bi izbrali za razna dela, če bi bilo podjetje vaša last! Kadri: Če izhajamo iz tega, da je poslovni uspeh odvisen od primernega kadra, potem lahko sklepamo, da smo v preteklih desetletjih to premalo upoštevali. Denar: Če se denar »naredi« s poslovno odločitvijo, pomeni, da se ga tako lahko tudi največ zapravi, če se ne odločamo pravilno. Denar: Če se bomo odločili za nakup obveznic (ali delnic), se bomo tedaj, ko bomo čutili, da bo denar res koristno naložen, da bomo od tega imeli vsaj toliko kot če bi ga naložili v banko. Konec leta je na pobudo osnovne organizacije zveze komunistov v krajevni skupnosti v Sindikalni dvorani govoril Viktor Zakelj, podpredsednik RK SZDL o aktualnih gospodarskih in družbenih gibanjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Viktor Žakelj na razgovoru, ki so ga organizirali komunisti Potrebna je temeljita prevetritev Na pobudo organizacije ZK Žiri je bil v zadnjih dneh leta v Sindikalni dvorani razgovor s podpredsednikom Republiške konference SZDL Viktorjem Žakljem. Le ta je uvodoma orisal trenutni položaj v svetu, Jugoslaviji in Sloveniji. Med drugim je povedal: ki je pred durmi, z različnimi oblikami lastnin in praktičnega vplivanja — do spodbujanja osebne in družbene ustvarjalnosti lahko pomeni zasuk na bolje-Ne moremo pa pričakovati naglih rešitev, tudi zaradi različne stopnje razvitosti posameznih delov države. Sedaj kaže iskati predvsem stične točke in napraviti nekakšno ustvarjalno sintezo. V Žireh smo sicer geografsko odmaknjeni, vendar imamo dokaj uspešne delovne organizacije, ki kar precej sodelujejo s svetom. To bo še naprej in vedno bolj nujno, kajti za domače tržišče smo predragi. Treba se bo stalno prilagajati in usposabljati, tudi v tujini. Kadrovska prenova in prevetritev je nujna. V političnem življenju se bo treba odpreti, spremeniti metode dela. Zveza komunistov je lahko pobudnik sodobnih pristopov pri reševanju družbenih vprašanj. Projektni principi reševanja bi bili primerni, pri čemer bo Zveza komunistov lahko dajala iniciative enakopravnim partnerjem« je menil Viktor Žakelj-Ob koncu so prisotni ugotovili, da so taki pogovori zelo koristni, saj omogočajo ustvarjanje temeljev za posodabljanje družbenega delovanja. Nejko Podobnik »V razvitem svetu je opaziti, da so izšli iz krize in se zelo povečujejo razlike v razvitosti. V deželah realnega socializma, vlada politična kriza in nacionalna nasprotja. V tretjem svetu, to je v državah, ki so se po večini osamosvojile v šestdesetih letih, zaostajajo. V Jugoslaviji smo v globoki in večstranski krizi (gospodarski, politični, nacionalni, moralni), V teh razmerah so nastala plodna tla za tako imenovane »rešitelje«. V tem smislu je treba gledati tudi na nesoglasje med Slovenijo in Srbijo, ki sta nosilca dveh različnih konceptov. V Sloveniji smo razvojno na stopnji, ki nujno terja odpiranje v svet, ko ni več možen ekstenziven razvoj, temveč je osnova vsemu znanje in ustvarjalni pogoji, tako v političnem življenju, kot gospodarstvu. Pri tem se soočamo z neugodno kadrovsko strukturo, odsotnostjo ustreznih programov in majhnimi možnostmi investiranja v opremo, kjer je sedaj treba v posodobitev vlagati že vsake 2—3 leta. Problem je rastoče število nezaposlenih in pa tudi strukturna nezaposlenost. V tem času so (popolnoma razumljivo) vznikni-le družbene skupine, ki skušajo prevzeti družbeno iniciativo. Gospodarska in družbena reforma, коко umnRMfflo Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali decembra art. 8030287 (8482) Ženska troterka športnega izgleda, s podplatom iz ter-moplastične gume, praktičnim za hojo. Tovrstne čevlje smo izdelovali za Sovjetsko zvezo. art. 3350-1 ALPHA C Tekmovalni smučarski če-yelj v klasični izvedbi. Čevelj k na preklop, ki ga oblikuje predvsem anatomsko brezhi- ben notranji čevelj. Zunanji del je izdelan iz kvalitetnega in odpornega materiala. Uveljavil se je tudi v Sovjetski zvezi. 8546-SE vRET8554XE PLJ 5228 5232 ANNE art. 1202 . Otroški apres-ski, izdelan impregnirane svile. Z uti-skovanjem mikavnih otro-^kih figur poskušamo model približati najmlajšim. Izdelovali smo ga v štirih barvah, v sortimentu od 19. do 26. številke. art. 8546 Salonski ženski model, izdelan iz ševret usnja. Posebno privlačnost daje modelu ročno pletenje zunanjega dela čevlja. Vladimir Pivk Obeti dobri — nevarnost preži Predzadnji teden decembra so se končali razgovori o cenah in končnih količinah obutve, ki jo bo obutvena industrija Jugoslavije prodala v Sovjetsko zvezo v letu 1989 in deloma v letu 1990. Skupno bo ta izvoz trinajst milijonov parov, od tega je delež Alpine 560.000 parov. Od tega 30.000 parov smučarskih čevljev že izdelujemo, izdelali bomo 140.000 parov ženskih škornjev s PU vlitimi podplati, 230.000 parov salonk, 60.000 parov ženskih sandal in 100.000 parov ženskih tro-terk. Na modnem programu so količine po artiklih dokaj ugodne (po seriji sekalnih nožev je povprečno naročeno skoraj po 50.000 parov). To so naročila, ki so lahko protiutež majhnim serijam za zahodna tržišča ali MPM. Nevarnost pa preži tudi tukaj, in sicer v kvaliteti. Potrebna je racionalna in dosledna priprava dela, pravi material in skrbna izdelava, da ne pride do nepopravljivih posledic. Na to opozarjam zlasti zato, ker zadnje čase opažamo padec kvalitete pri velikih serijah. Cene so se nekoliko dvignile vendar le za obutev, za katero so posebno zainteresirani; to so ženske salonke in ženski škornji. Zanimivo je, da po prodajalnah ženske usnjene obutve nisem videl. Očitno računajo, da bodo manj zahtevno obutev iz enostavnejših in debelejših materialov že izdelali sami ali kupili, na primer, v CSSR. Nesporno je, da bodo ob normalnem razvoju, na to tržišče še vrsto let široko odprta vra^a za kvalitetno modno žensko obutev. Le od nas je odvisno, če bomo tem zahtevam kos in si s tem vsako leto zagotovili pomembne količine dela in dohodek. Tone Klemenčič Mnogi naši najboljši delavci se lahko primerjajo po osebni storilnosti z najboljšimi delavci po svetu. Če naredijo manj, je to predvsem zaradi slabe organizacije dela. (s sindikalnega sestanka) Sindikat bo po novem organizacija delavcev, ki bo v nekakšni opoziciji do struktur, ki oblikujejo delovne in živ-Ijenske pogoje delavcev. (s sindikalnega sestanka) Veronika Šareč, ki vozi z našimi čevlji, je v Meiiavu osvojiia 4. mesto Primož Kopač je zmagai v Planici. кпко umoRjflfflo v Rovtah dozidava, v Sentioštu... Kar nič se ni spremenilo od zadnjega obiska v Sentjo-štu. Tu dela še vedno štirinajst, petnajst ljudi v prijetni delavnici, v domačem okolju ...Le drugačno obutev izdelujejo, 250 parov apreski obutve izdelajo dnevno. Razmišljam, kaj neki odvrača ljudi, ali res le ne preveč visoki osebni dohodki (novembra so bili 632.000), pri čemer so se delavke še priučevale? Ce bi k temu pridali še čas na vožnji v Ljubljano, z vsemi neprijetnostmi ... Sicer pa so delavci, ki tu delajo, kar uspešni. Normo povečini presegajo (119%), čeprav je treba povedati, da gre za bolj enostavne artikle. Tudi kakovost ustreza, kljub temu, da so pri tej obutvi še začetniki, saj jih je novembra začelo kar šest povsem novo delo. Je pa tu za tak majhen kolektiv razmeroma visok odstotek ljudi na bolniškem dopustu. Ali je to slučaj? Skratka, tu ima človek občutek, da bi lahko nastala lepa tovarnica, če bi uspelo zapolniti vsa delovna mesta z ljudmi. Zaenkrat smo si zadali enoletni rok, da to naredimo. S tem bi bila tudi deli- tev dela večja, kar bi vplivalo na storilnost in tudi višje osebne dohodke. Upamo, da bo to uspelo, k čemur lahko prispevajo tudi že zaposleni; morda bi nekolikanj večji občutek pripadnosti k Alpini ne škodil ... V Rovtah prav tako izdelujejo apres-ski; okoli 750 parov na obeh izmenah. Gre za zahtevnejše artikle, tako da plan dosegajo okoli 95 %. Pred novim letom so morali zato delati tudi vse sobote dopoldne in popoldne. Pa še delavke same vedo povedati, da bi otroški apres-ski morali biti pravzaprav izdelani do Miklavža. Kar hitro povedo, da niso zadovoljne z osebnimi dohodki, da so razlike med proizvodnimi in režijskimi grupami prevelike. Zlasti male grupe bi morali ukiniti... Pa še to: iz delavca hočejo z normo izvleči vse tisto, kar drugi preslabo naredijo. To ne gre. Razmišljajo, da bi rajši delali na manj zahtevnih fazah, se vsaj človek ne sekira toliko ... Svetlejši žarek v dokaj težkih delovnih razmerah je vendarle posvetil; odločeno je, da v Rovtah dozidamo Veronika Demšar Marija Grdadolnik K stavbu tako, da bo možno organizirati pravi industrijski trak v prvem nadstropju. S tem pa se bo izboljšala tudi izkoriščenost ostalih prostorov. Pridobili bi tudi 30—40 novih delovnih mest. Vsa zadeva bo stala nekajkrat manj kot bi nova stavba: zaradi pomanjkanja denarja bo sofinanciral tudi Valkar-ton iz Logatca, v okviru dogovorjenega poslovnega sodelovanja. Torej bo drugo leto že bolje. Ne j ko Podobnik Upajmo, da bodo v Rovtah kmalu bolj sproščeno zadihali Bo ali ne bo v Sentjoštu prava tovarna? Kako se rešiti iz nezavidljivega položaja Namen letnega plana je pokazati, kakšno bo, glede na predvidevanja, naše poslovanje v prihodnjem letu. Tako kot že lani, smo tudi letos pri ocenjevanju poslovnih procesov v zelo težkem položaju. Vzrok je predvsem v izredno visoki inflaciji, ki močno otežuje načrtovanje. Vemo, da bo moralo biti leto 1989, kar zadeva poslovanje, za Alpino prelomno. Glavno vodilo pri izdelavi plana za leto 1989 je bilo v iskanju rešitev iz slabega finančnega položaja. Sprejeta so bila naslednja izhodišča: — izboljšati produktivnost za vsaj 5 % — opustiti vse modele, ki ne prinašajo vsaj nekaj akumulacije — slediti strukturi prodaje po trgih, ki je določena s planom — zmanjšati režijske stroške za 10 % — voditi politiko selektivnega zaposlovanja in izboljšati strokovno raven dela — izboljšati obrat zalog TOZD Proizvodnja za 30 % in z ugodnejšimi plačilnimi pogoji doseči, da se bo čas od nabave materiala do prejema plačila za končne izdelke skrajšal za 60 dni — poleg navedenih in z njimi povezanih nalog doseči realno rast osebnih dohodkov. Vsi se moramo zavedati, da iz položaja, v katerem smo, nikakor ne bomo izplavali z dosedanjim delom. Le če se bomo strogo držali smernic za poslovanje v naslednjem letu, nam bo leta 1989 uspelo izboljšati razmere. Hkrati pa bo vsako odstopanje od začrtanega, v negativnem smislu, pomenilo velik korak nazaj in povsem verjetno tudi izgubo. Brez kakršnih koli številk lahko torej rečemo, da je za vse to edino možno v naslednjem letu le delo, z več prizadevanja, angažiranja za kvaliteto in brez spregledovanja še tako drobnih napak. Tanja Mohorič КПКО USTVnRinfflO Фт Inovacije pR70.1AVt A, BR7UJAVr A. HR/OJAVt A VSEM DLLAVCEM. VbLM UtLAVCtM. VStfl predlagaj kaj k orislneya stop Pred kratkim se je sestala komisija za inovacije in razpravljala o inovacijah treh avtorjev: Petra Mlinarja, Leopolda Gabrijela in Vilija Kogovška. Peter Mlinar je uredil črpalko za črpanje mazuta, pri Čemer |e Uporabil in preuredil črpalko, ki je bila že na zalogi. Tako ]e prihranil blizu 7 milijonov dinarjev. • "IIIK."'. v oddelku termoplastov je bilo potrebno obnoviti dotrajane stroje PLASTAL. Leopold Gabrijel je obnovil dva stroja, pri čemer je v glavnem uporabil domači material, kar pomeni prihranek deviz. Skupni prihranek za obnovo obeh strojev, s katerima so delavci zadovoljni, je 65 milijonov din. v proizvodnji je pomembna vsalta faza yili Kogovšek je izdelal tri pnevmatske stroje za zakovi-^nje, ki brezhibno delujejo. Gre za izvirne rešitve, kar je pilo upoštevano tudi pri nagradi. Skupen prihranek je zna-115 milijonov din. Srečno iz prodajalne Logatec Prodajalna v Logatcu je začela poslovati sredi decembra 1973. leta. Prostori so bili takrat v redu; zaposleni sva bili Marija Košir — poslovodja in Olga Molk — prodajalka. Promet je počasi naraščal in leta 1978 se je zaposlila še vajenka Cilka Treven. Sedaj nas je pet: Cilka Treven, Ivica Lukančič, Heli Dolenc, Olga Molk in Jana Šinkovec, katero nadomešča Lavra Moži-na. Z ozirom na promet, je postajala prodajalna vedno tesnejša in delali smo v težkih pogojih. Od 15. 12. 1982 delamo v lastnih in lepo obnovljenih prostorih in prodajamo tudi športno opremo. Lokacija je ugodna, saj smo ob glavni cesti, v centru Logatca, z urejenim parkirnim prostorom. Zato imamo dosti obiska mimoidočih ter kupcev iz daljnih in bližnjih krajev. To se vidi tudi po prometu, saj smo z 48. mesta v začetku prišli na 35. mesto po prometu. Z ozirom na stanje, ki je nastalo, je naša največja skrb, da ob istem ali boljšem prometu, zmanjšamo zalogo in tako izboljšamo koeficient obračanja. V letošnjem letu imamo plan realizacije 19.500 parov, v znesku 680.000.000,— din. Trudimo se, da bi plan dosegli. Mogoče se bi dalo stanje izboljšati z dobro izbiro športnega programa, saj v Logatcu in tudi v bližnji okolici ni take prodajalne. Seveda je marsikaj odvisno od dobre izbire blaga in uslug, kakor tudi od kupne moči potrošnikov. Tovariško Vas pozdravljamo in Vam želimo srečno in uspešno Novo leto 1989! Olga Molk RAZGOVOR Zn UREDRIKOVO fflIZO na temo REFORMA IN NAŠE DELO V razgovoru so sodelovali: Mišo CEPLAK — vodja splošno-organizacijskega sektorja, Boris MARKELJ — vodja sektorja komerciale športne obutve in Aleš DOLENC — direktor TOZD Prodaja. Razgovor je vodil Neiko PODOBNIK, zapiske je uredila Anuška KAVČIČ. Delo — življenje: Kako ocenjujete naše razmere v luči gospodarske in družbene reforme? Mišo CEPLAK: Pripravlja se resnično precej novosti na področju zakonodaje, vendar je še precej stvari nedorečenih. Kljub temu bo v kratkem sprejetih več novih zakonov in šele takrat bomo vedeli, kako ravnati naprej. Menim, da kakšnih posebnih ugodnosti naši delovni organizaciji te spremembe ne bodo prinesle. Nekaj novosti je na področju organiziranosti delovne organizacije oz. podjetja, kot bo po novem v zakonu o podjetjih, gre tudi za racionalizacijo na področju samouprave. Novost, o kateri se bomo morali dogovarjati, je v tem, da tozdi niso več obvezna oblika, čeprav trenutno ne razmišljamo o tem, da bi jih ukinili. Postali bodo le nekakšne delovne enote. Izdelati bo treba natančen načrt samoupravne organiziranosti, saj nam zakon o podjetjih omogoča, da imamo samo skupni delavski svet; hkrati pa se postavlja vprašanje smisla delavskih svetov TOZD in DSSS, ker bodo lahko odločali le o internih zadevah. Druga racionalizacija se nanaša na komisije in odbore, ki jih imamo sedaj zelo veliko in po novem bi lahko delo večine teh odborov in komisij prevzel delavski svet, vendar zagotovo ne v celoti. Nekaj komisij in odborov na ravni delovne organizacije bomo še imeli, vendar ne v tako velikem obsegu kot doslej. Poleg delavskega sveta je obvezni organ, ki ga navaja zakon edino samoupravna delavska kontrola. Naslednje področje poenostavitev so samoupravni akti. Zakon kot obvezni samoupravni akt predvideva le statut; obdrža- ti pa bi morali še pravilnik o delovnih razmerjih in o osebnih dohodkih. O vsem ostalem pa lahko odloča delavski svet podjetja. Z referendumom se sprejema le statut DO, oz. akti, za katere to določimo v statutu. Po novi zakonodaji so možne razne oblike podjetij in pri nas bi lahko razmišljali o mešanem podjetju (kjer je možna soudeležba tako domačih, kot tujih oseb — npr. obveznice, delnice, mogoče sčasoma tudi sovlaganje tujih partnerjev). Delo — življenje: Kako pa je na področju kadrov; ali se tu predvidevajo kakšne spremembe? Mišo CEPLAK: Tudi na tem področju prinaša zakon o podjetjih nekaj novosti, predvsem v tem, da dobijo poslovodni delavci večja pooblastila in pristojnosti pri odločanju glede kadrov; po drugi strani pa zakon o delovnih razmerjih, ki je že bil sprejet, na tem področju ni prinesel nobenih bistvenih novosti. Delo — življenje: Uvaja se nova kategorija, to je »dobiček«; kaj to pomeni pri nagrajevanju? Mišo CEPLAK: Menim, da dohodek tudi dose-daj ni bil neka realna osnova za ocenjevanje uspešnosti ali neuspešnosti. V bodoče bo kategorijo »dobička« treba upoštevati v tem sistemu, vendar stvari na tem področju še niso jasne. Novost je tudi ta, da bo obvezen le polletni in letni obračun poslovanja in delegati naj bi se obvezno sestajali na zborih delavcev le dvakrat letno: pri sprejemanju osnov plana in pri obravnavi zaključnega računa. Na eni strani so torej dana večja pooblastila poslovodnim delavcem in strokovnim službam, na drugi strani pa je dana možnost, da se zavrne poslovno poročilo in delavci glasujejo o zaupnici vodstvu. Kar zadeva razporejanje delavcev s posebnimi pooblastili, naj bi v bodoče imel večjo vlogo glavni direktor. Delavski svet pa odloča o širših, temeljnih zadevah, kot npr. sprejemanje planov, ukrepi poslovanja, skratka o vseh najvažnejših nalogah poslovanja podjetja. Zato bodo morali biti delegati res sposobni, s poznavanjem interesov in problemov delovne organizacije, na drugi strani pa bodo morali ustrezno sodelovati s svojo delegatsko bazo. Mislim, da pri tem nikakor ne gre za krčenje samouprave, saj bo ostala vloga delavskega sveta prav tako pomembna, nekatere pristojnosti se bodo še povečale. Paziti bomo tudi morali, da se informiranost ljudi ne bi zmanjšala in da bi samoupravne delovne skupine še naprej ostale, ponekod pa jih bo treba še okrepiti. ALES DOLENC: Reformni ukrepi težijo k tržnim odnosom. Pri tem se poskušajo urediti nekatere značilnosti, npr. lastninsko vprašanje. Druga stvar pa je obstoj trga kapitala in trga delovne sile, z vsemi značilnostmi, kot so v razvitem svetu. Kot tretje, je pomemben politični dejavnik demokracije in uveljavljanje različnih interesov. To prav tako ni doseženo. Sama reforma bistvenih problemov ne rešuje, pomeni pa korak na poti k temu oz. je nek kompromis med zahtevami po dejanskem tržnem gospodarstvu in med tem, kar je sedaj. Menim, da za Alpino te stvari niti niso tako pomembne. Mogoče nam bo to pomagalo, da se bomo znotraj lažje dogovarjali in organizirali, da bo vse skupaj bolj racionalno. Mislim, da je še prezgodaj govoriti, kaj nam bo to prineslo. Probleme, ki jih imamo, moramo reševati sami in iskati možnosti za čimhitrejše prilagajanje pogojem gospodarjenja, ki se tako hitro spreminjajo. Prilagaja pa se lahko le tisti, ki je na to pripravljen in sposoben. Boris MARKELJ: Lahko povem, da si z »zunanjimi« zadevami sploh ne belim glave. Osnovno izhodišče zame je; »politika naj ustvarja klimo, ekonomija in stroka pa naj ustvarjajo razmere«. Moti me namreč to, da ugledni strokovnjaki in ekonomisti trdijo o isti stvari različno. Mislim pa, da slovenskim politikom, kot tudi tistim na gospodarski zbornici, lahko zaupamo, zato se s tem ne ukvarjam posebno. Kar zadeva Alpino, smo bili z večjim deležem izvoza vseskozi vpeti v svetovno tržno ekonomijo in tržne odnose. Za razliko od naših konkurentov smo v Alpini veliko bolj omejeni pri preskrbi z materialom; plačevati moramo uvozne carine in druge dajatve, bili smo ves čas prikrajšani, saj ni bilo realnega tečaja dinarja. Torej, Alpina je tržna firma in je nobena zadeva, ki bo poudarjala tržno usmerjenost, ne more prizadeti. Delo — življenje: Kaj pomeni za Alpino leto 1992, ko bo nastala evropska skupnost, gledano s komercialnega področja? Boris MARKELJ: Leto 1992 je leto združevanja Evrope. To je zelo pomembno. Vemo da bo Evropa takrat nastopila kot največji svetovni trg in takrat bomo tisti, ki bomo izven tega, prišli v izredno težek položaj. Namreč priti v Evropsko gospodarsko skupnost, pomeni velik premik na področju uvoznih carin in drugih možnosti. Kako na to gledamo v Alpini? V ZRN imamo firmo, v Italiji kooperacijo in če bo kazalo, da Jugoslavija ne bo mogla vstopiti v Evropsko gospodarsko skupnost, bomo skušali to urediti tako da bo proizvodnja predelovala blago znotraj EGS zaradi trgovanja z deželami EGS. Delo — življenje: Kaj konkretno predlagate na vašem področju? Boris MARKELJ: Računamo, da bomo dobivali kvalitetne in tekoče informacije iz gospodarske zbornice za pravočasno ukrepanje. Kljub temu pa bo potrebno pospešeno iskati nove poti za izvoz v evropsko gospodarsko skupnost. Gre za okvirna (strateška) vprašanja, za katere nam v vsakodnevnem delu zmanjka časa, ker se ukvarjamo z raznimi drugimi zadevami, kako preživeti ob zunanjih pogojih, ki se kar naprej spreminjajo. Iz vseh teh težav pa lahko pridemo samo, če bo vsak na svojem delovnem mestu naredil vse potrebno. To usmeritev smo že dokazali lani pri zalogah, letos tudi na področju razvoja produkta na smučarskem programu. Nadaljevati bomo morali še na področju boljšega planiranja in kontrole nad materialnimi tokovi in stroški. Aleš DOLENC: Za domače tržišče lahko rečem, da veljajo vse zakonitosti svetovnega trga in da je v našem jugoslovanskem prostoru še precej več »nizkih udarcev«. Trenutno lahko rečem, da imamo resnično večje možnosti na Zahodu, ko je tečaj postal realnejši, kot pa na domačem tržišču, ki je vedno šibkejše in nam ne prinaša več željenega dohodka. Mnogi naši konkurenti so že zašli v nepremagljive težave in tudi sami smo se srečali z dejstvom, da prodaja obutve, poseb- Reforma in naše delo RAZGOVOR ZA UREDAIKOVO MIZO • no dražje, slabo teče. Cene so bile postavljene realno, vendar kljub temu ugotavljamo, da nam jih trg ne prizna. Trg je precej deformiran in ko ugotavljamo, na kakšen način bi pospešili na-prodajo, lahko ugotovimo, da Je to le precejšnje znižanje cen, kar pa tudi ni realno. Menim, da nam ne kaže obupovati. Zmanjšati bomo morali količine, postaviti realne cene, ki jih bo tržišče sprejelo in poskrbeti za dobro reklamo. Zaenkrat to velja predvsem za Hodni program, kajti na športnem programu smo še vedno nionopolisti in potrebe so še vedno velike. Za modno, lahko obu-^ev pa bomo morali poiskati na-oaljne možnosti prodaje in razmišljamo, da bi prodajali na debelo tudi tovrstno ubutev. Boris MARKEIJ: Lansko leto smo naredili kar ep korak naprej na področju za-[og, saj smo jih uspeli precej znižati. Za naprej načrtujemo še °olj kvalitetno spremljanje, od naročil potreb, prihoda materia-'pv, načinov uvoza, da bi imeli ®ini manj stroškov pri plačeva-Nu uvoznih carin in davščin za Materiale. Tudi blago naj bi bilo cim krajši čas v skladišču. , Trgu se bomo morali prilaga-jeti, vemo, da je konec velikih Serij; mogoče bodo večje serije 'e še pri vzhodnem izvozu, na drugih trgih pa ne. Naša mož-Most je še v začasnem uvozu, ki bi ga tudi še povečevali. Prav tako se bomo prizadevali več blagovnih kreditov, skratka, poceniti bi morali naše Poslovanje za najmanj 10 do Vedno bolj razmišljamo o enem trgu; vsak trg je danes zahteven in na vsakem trgu moramo nekaj dobiti. Povsod zahtevajo kvaliteto, ne samo na Zahodu, temveč tudi na Vzhodu in na domačem tržišču. Imeti bomo morali racionalen, kvaliteten, inovativen in cenovno zanimiv produkt, ki ga bo sprejelo tako zahodno tržišče, kjer so tržne zakonitosti najbolj krute, domače tržišče, kjer so razmere nekoliko ugodnejše, predvsem za športno obutev. Na Vzhodu so se prav tako začeli obračati proti Zahodu in se tržno orientirajo. Aleš DOLKNC: Ko se bo naš trg odprl, se bo za nas proizvajalce zaprl. Zapiranje trga pa pomeni, da ne moreš več delati tistega, kar bi hotel, temveč kar trg rabi. Osnova za dobro prodajo je dober izdelek in pri tem moramo znotraj MPM vztrajati. V pogojih ko je velika inflacija, najbolje zasluži tisti, ki prej proda blago kot ga plača. Zavedamo se, da trenutno tudi niso časi za investicije in bomo lahko zadovoljni, če bomo vzdrževali in obnavljali to, kar imamo. Ker bodo sredstva za investicije zelo omejena, bi morali razmišljati tudi o tem, da bi pritegnili kapital zasebnikov. Boris MARKELJ: Vedeti moramo tudi to, da se delež Alpina obutve v MPM znižuje in to je vsekakor zaskrbljujoče, zaloge se višajo. Če bomo hoteli obdržati delež obutve, nam bo grosistična prodaja pri tem v pomoč pri ohranjanju in doseganju količin, ki jih je ma- loprodajna mreža nekoč že prodala. Mislim tudi, da bo zlasti na področju financiranja potrebna močna koordinacija na ravni Alpine. Za zaključek bi rekel še tole: V tovarni smo dokazali, da z dobro voljo lahko in znamo narediti marsikaj. Pomembno je, da vsak dela dobro in pomete najprej pred svojim pragom, da pomaga sodelavcu. Vzpostaviti je treba take odnose, da bomo vsi kot eno; s tem bomo lažje prebrodili težave. Vedeti moramo, da organizacijo tvorijo ljudje. Naj bo organizacija še tako dobra, če ne bo ljudi, dovolj sposobnih in prizadevnih, podjetje ne bo uspevalo. Aleš DOLENC: To, kako bomo uredili in poskrbeli za dobro sodelovanje in informiranje še naprej, je odvisno predvsem od nas samih. Tozdi so nas resnično nekoliko razcepili in predv.sem ni bilo čutiti prave odgovornosti, kajti če vsi za vse odgovarjamo, je težko govoriti o odgovornosti. Alpina mora imeti uspešno MPM, ki bo sposobna čim bolje prodajati in če bo uspešna, bomo več imeli vsi, tako trgovci, ki so plačani po prometu, in prav je tako, kakor tudi ostali. Mišo СЕР1ЛК: Najpomembnejši cilj pri vsem tem je vsekakor dober rezultat. Tržišče nas bo prisililo, da bomo bolj gledali na stroške, zmanjševali režijo . .. Tudi samoupravna organiziranost bi morala biti taka, da bi bili čimbolj učinkoviti. Časi so takšni, da bodo bolj uspešne lahko manjše delovne organizacije, ki so bolj prilagodljive. Veliko vlogo pri vsem tem imajo seveda ljudje in ustrezna kadrovska zasedba. Ugotavljamo namreč, da imamo zelo malo usposobljenih strokovnjakov in ljudi z višjo in visoko izobrazbo in to je eden izmed glavnih problemov Alpine. Opozoril bi še na nekaj: preveč hočemo zaslužiti le s fizičnim delom; vemo pa, da to ne prinaša več pravega dohodka. Zaslužili bomo predvsem s trgovino in z glavo. Ce bomo hoteli pridobiti strokovnjake, jih bomo morali tudi dobro plačati, pa čeprav bo to »skregano« z našimi merili o nagrajevnaju, oz. bo treba te možnosti upoštevati v sistemu nagrajevanja. Nujna stvar, ki bi jo omenil, je, da dorečemo dolgoročno strategijo delovne organizacije. To je osnovno. ZAKUUCEK: Zares, programe usmeritve moramo imeti naprej. Potem pa moramo imeti znanje In pa denar, da lahko kaj uresničimo. Pred vrati je iskanje odgovorov na vsa tri vprašanja. Ce bomo dobili uresničljive rešitve, bomo napravili prvi korak k učinkovitosti, poslovni uspešnosti in s tem tudi k boljši življenjski ravni. Res delavski sindikati , 2e dlje časa ugotavljamo, da sindikati ne odigravajo tiste Prave vloge svobodnega delavskega sindikata, ki naj bi ga 'niel. Več ali manj se ukvarja z obrobnimi vprašanji s področja ^ociale in caplja za družbenim •"azvojem. Letos so slovenski sindikati očitno sklenili, da postanejo res organizacija delavcev, ki bodo svojo vlogo iskali v Ustvarjanju takih pogojev dela 'n poslovanja, ki bodo zagotavljali boljši položaj delavcev. Decembra je našo delovno organizacijo obiskal predsednik ■občinskega sveta zveze sindikatov Škofja Loka Sandi Bartol. Uvodoma je Sandi Bartol oce-"^jeval trenutne politične in gospodarske razmere. Položaj delovnih organizacij 'n s tem delavcev se je zlasti v Zadnjem obdobju zelo poslabšal, zlasti še po majskih ukrepih. Standard delavcev je močno prizadet, zato bo sindikat več pozornosti posvetil prav prizadevanju, da se življenjska raven iz-boljša. Tako naj bi sindikat postal samostojna organizacija — od »državnega« sindikata — sindikat delavcev. Za to pa bo po- trebna tudi notranja kadrovska prenova na vseh ravneh. Težišče dela sindikata naj bo v sindikalnih skupinah, okrepile naj bi se tudi strokovne službe na republiški ravni. Sindikat si bo prizadeval tudi za razbremenitev gospodarstva, da bi se čim več sredstev namenilo za razširjeno reprodukcijo. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da so naši izdelki 2,5 krat bolj obremenjeni kot izdelki v Evropski gospodarski skupnosti. Zakonodaja, socialna zaščita, pritiski na drugačno ekonomsko politiko, realno ceno delovne sile, čim večja svoboda delovnih organizacij itd., bodo nadaljnje usmeritve. Med konkretnimi ukrepi bo sindikat uvedel spet sindikalno listo, ki smo jo pred leti zaradi družbenih dogovorov opustili. V tem okviru bomo med drugim zahtevali, da je najnižji osebni dohodek za normalni delovni učinek delavca najmanj 540.000 dinarjev. V razpravi se je glavni direktor Bojan Starman zavzel za uvajanje gospodarskih pogojev, ki bodo omogočili normalno in stabilno gospodarjenje. Znotraj tovarne bodo morala imeti prednost kvalitetna dela na vseh področjih, z osebnimi dohodki bomo skušali slediti podražitvam, pri čemer bomo dosledno sledili načelu nagrajevanja po rezultatih dela. Prisotni pa so opozorili na notranjo problematiko Alpine, ki se tudi prepočasi rešuje in menili, da bi morali že kaj v resnici narediti, ne le govoriti . . . Zanimiva je bila tudi misel, če bi v tovarni uvedli obveznice, da bi, na primer, delavci del osebnih dohodkov puščali v tovarni za produktivne naložbe. Nejko Podobnik Pred novim letom nas je obiskal Sandi Bartol, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov (drugI z desne) KAKO UmORMfflO Na področju programske opreme je bil dokončan projekt obdelave naročil in zaloge gotovih izdelkov, ki je bil razdeljen v več etap. Celotna obdelava ima naslednje cilje; — izboljšati pregled nad naročili kupcev — omogočiti pregled zasedenosti montaž z naročili kupcev, — omogočiti lansiranje tudi takšnih proizvodnih nalogov, ki niso pokriti z naročili kupcev in se ti nalogi pokrijejo z naročili šele naknadno — naročila kupcev pripraviti v taki obliki, da bo omogočena povezava z obdelavami proizvodnje. Ti podatki bodo torej služili tudi kot vhodni podatek za obdelave izračunov materialnih potreb, planiranje proizvodnje, spremljanje proizvodnje in direktnih stroškov — omogočiti ob prihodu obutve iz proizvodnje v skladišče GP takojšnje pakiranje oziroma, v posebnih primerih zgolj rezervacijo za kupca — omogočiti direktno povezavo z materialnim knjigovodstvom in saldakonti kupcev — podatke urediti tako, da bo kasneje omogočena izdelava programske opreme za analizo uspešnosti poslovanja po artiklih, naročilih, grupah, podgru-pah, montažah in prodajnih poteh. — omogočiti, da se vse to opravi s čimmanj dela, vendar ne na račun točnosti podatkov Pri proizvodnem informacijskem podsistemu, ki smo ga razdelili na pet delov, smo dokončali tretjega. Tako so sedaj v uporabi: — vodenje zalog materiala, — vodenje podatkov o končnih izdelkih (podatki o strukturi in tehnološkem postopku), — planiranje materialnih potreb. Narejene so bile še druge nove obdelave, med katerimi bi omenil obdelavo meničnega poslovanja. Na prodajnem področju imamo letos v načrtu obdelavo gro-sistične prodaje in analize prodaje, kot nadgradnjo prej omenjenega projekta in drugih podatkov na računalniku, ki bodo služile v podporo poslovnemu odločanju. Pri proizvodnem informacijskem podsistemu bomo sodelovali z Birojem za industrijski inženiring pri načrtovanju krmiljenja proizvodnje in zalog in kasnejši konkretni uporabi tega pri preostalih dveh delih (segmentih), to je spremljanje proizvodnje in planiranja ter termini-ranja zmogljivosti. V okviru možnosti, ki so v zadnjem času vse slabše, bomo posodabljali strojno opremo. Še bolj kot to pa je tudi na našem področju pomembno usposabljanje, motivacija, samozavest in pripravljenost prevzeti odgovornost. Zoran Kopač П - 4" h 1 "МГгЛ • Čeprav na zunaj ni videti, je v istih strojih, ki jim streže Doroteja, dvakrat več spomina in tudi hitrejši je Aktualni intervju Imamo že pravo informacijsko mrežo V službi za organizacijo in informatiko smo v preteklem letu povečali zmogljivost strojne opreme. Razširili smo spomin centralne procesne enote s 4 MB (megabajtov) na 8 MB in s tem hitrost ter število možnih priključkov za terminale in druge enote, z 32 na 96. Dokupili smo enaindvajset terminalov in štiri matrične tiskalnike. Pod pridobitev strojne opreme lahko štejemo tudi dva nova osebna računalnika PS/2 in povezavi teh na glavni sistem. S tem povečanjem smo lahko vse obdelave s starega sistema prenesli na novega, starega pa prodali. Skupaj je sedaj na sistem priključenih 52 terminalov, 8 matičnih tiskalnikov in dva osebna računalnika. Sovjetska zveza je obetavno tržišče Pred kratkim je vodja komerciale športne obutve Boris Markelj obiskal Sovjetsko zvezo. Delo življenje: Kakšen je bil namen obiska? Boris Markelj; Slo je za dokončno sklepanje posla, po katerem bomo izdelali 30.000 parov smučarskih čevljev, v vrednosti 3 milijone dolarjev. Gre za »špico« naše obutve in kar je najbolj pomembno, izdelavo obutve izven običajne sezone, saj moramo čevlje izdelati do konca marca. Izdelali smo že prvih 5000 parov, v delu je naslednja količina. Delo življenje: Je v zvezi s tem kaj težav? Boris Markelj: Seveda bi bilo lažje, če bi za posel izvedeli junija in ne novembra. Toda treba se je hitro prilagoditi. Delo življenje: Kako pa sicer ocenjujete sovjetsko tržišče? Boris Markelj: To tržišče je za razliko od zahodnega tržišča nekoliko drugačno. Zahtevajo prav tako kakovost, problem pa je v tem. da ni zagotovljena kontinuiteta sodelovanja. Posel se sklene le, če imajo zagotovljena sredstva. Gre pač za klirinško tržišče. Delo življenje: Kakšne perspektive vidite sicer na tem tržišču za nas? Boris Markelj: Mislim, da ima Jugoslavija nekaj prednosti pred ponudniki z zahodnega tržišča. V zvezi s tem bi omenil tovarno v Ta-linu, kjer imamo možnost vzpostaviti poslovno-tehnično sodelovanje pri izdelavi smučarskih čevljev. Tu bi prišla morda v poštev tudi predaja naših izkušenj, tehnologije, znanja, poznavanje modnih tokov. Delo življenje: Vidite v težnji po zmanjševanju vrednosti klirinškega dolarja kaj težav? Boris Markelj: Seveda nam to lahko da misliti. Vendar bo treba razmere upoštevati in se prilagoditi. Nejko Podobnik Ni problem delati celo vse sobote, če je le delo dobro organizirano; težje je, če bi morali delati zato, ker med tednom ne bi poskrbeli za dovolj dela. (iz šivalnice) Prizadevali si bomo za tako poslovanje, da se bomo tudi po zaslužku delavcev lahko primerjali s konkurenčnimi firmami. (s srečanja z upokojenci) Delo na normi ali v režiji naj bo ob isti grupi in enakem prispevku delavca tudi enako plačano. (iz Gorenje vasi) Zveza komunistov naj postane organizacija družbenega gibanja, namesto da bi ostala partija oblasti. Namesto klasičnega političnega delovanja se bo lotila projektnega načina dela. (s sveta ZK KS) Če bi bilo delo v tovarni tako organizirano kot je bilo praznovanje dedka Mraza, bi bilo vse drntgače. (dedek Mraz) vnzno I« Dfl vemo k Strufrni žiri festivala dodeljuje: Predsednik žirija: Predsednik SEPJ: S«v«a udniženjs ekonomskih propagandiata |ugo8lavije Bronacanu ideju OD TU *## m Tom 30 let iuda v Žireh z vadbe žirovskih judoistov Lani je bilo delo Judo kluba Žiri dokaj razgibano. Po daljšem času je ekipa Alpine spet tekmovala v II. slovenski ligi. Startali smo kot novinci. Pokazalo se je, da bi dosegli mnogo boljše rezultate, če bi imeli nekaj več boljših tekmovalcev. Ne- kateri klubi so namreč svoje vrste ojačali s sposojenimi tekmovalci. Preostane nam usposabljanje, zato sta se poleti dva naša trenerja udeležila trenerskega seminarja v Strunjanu, in sicer Milan Jereb in Branko Tušek. Ocenjujemo, da je bil seminar v organizaciji Judo zveze Slovenije zelo koristen, zlasti še zato, ker je bil program obogaten s treningi in pridobitvami teoretičnega znanja. Za zaključek je lahko vsak, ki je uspešno opravil trening in predavanja, opravljal izpite za pasove. To je višji rang poznavanja juda. Tako je Branko Tušek postal mojstrski kandidat, oziroma je opravil izpit za rjavi pas. Milan Jereb pa je postal mojster juda, torej nosilec črnega pasu, kar je lep uspeh za oba člana našega kluba. Nekateri klubi imajo dosti več strokovnega kadra, zato moramo tudi mi posvetiti več pozornosti strokovnosti, kar je temeljni pogoj za napredek celotne ekipe. Tekmovanja so potekala vse leto. Pionirji so sodelovali predvsem na tekmah po pasovih in dosegajo solidne rezultate. Tako si nabirajo izkušnje, ob temeljitem delu pa bodo postali lahko dobri tekmovalci in se bodo lahko vključili v ekipo. Presenetila nas je edina članica in tekmovalka Tončka Vehar, z drugim mestom v Sloveniji med mladinkami. Tako si je po Matjažu Žaklju, Milanu Jerebu in Branetu Tušku, ki so kot predstavniki našega kluba nekoč že zastopali Slovenijo na državnem prvenstvu za mladince, pridobila pravico sodelovati na tekmovanju. Skoda, da zaradi prometne nesreče ni mogla nastopiti. Svojo kvaliteto pa je dokazala na mednarodnem tekmovanju za pokal Nagaoka v Ljubljani v začetku decembra. Zasedla je tretje mesto. Teden dni pozneje je odpotovala v Sarajevo, kot ojačanje ženske ekipe Jesenic. Svojo nasprotnico je premagala brez težav. Pričelo se je tudi ekipno prvenstvo v zimski sezoni. Tudi v tej sezoni bo Alpina nastopila v II. slovenski ligi, v kateri je dvanajst klubov. Alpina je v I. klubu gostila v Žireh Reko in SŽS Maribor. Mariborčane smo premagali 50:10. Z Reko pa smo izgubili 40:10. Najboljši pri Alpini je bil Edi Padovac. Veliko sta pokazala tudi Tone Krvina in Matej Gregurovič. Zanimivo, da je Alpina lani premagala Reko, toda sedanjo ekipo sestavljajo povsem drugi tekmovalci. Torej so dobili tekmovalce iz drugih klubov. Naš klub vzgaja tekmovalce sam ali pa Žirovci trenirajo v drugih klubih. Tone Mlakar Nogometaši Alpine zelo uspešni Potem, ko so v pomladanskem delu tekmovanja igralci članske ekipe nogometnega kluba Alpina odlično zaključili tekmovanje brez poraza in tremi neodločenimi tekmami in s tem izpolnili pogoje za vključitev v A skupino enotne Gorenjske lige, so več kot uspešno zaključili tudi jesenski del prvenstva. Priborili so si odličen izhodiščni položaj za nadaljevanje v drugem delu prvenstva, hkrati pa tudi priložnost, da si zagotovijo največji uspeh v zgodovini tekmovanja kluba. Vsa leta do sedaj in tudi v letošnjem letu uspešno tekmujejo tudi z ekipo mladincev in pionirjev. V letošnji sezoni seje po dvanajstih letih ponovno formirala enotna članska gorenjska liga, v kateri nastopa v boljši A ligi 12 klubov, v B ligi pa tekmuje ostalih 11 ekip. Nogometaši Alpine so v enajstih prvenstvenih kolih zabeležili 7 zmag, od tega 4 v goste h in 3 doma, trikrat so z nasprotniki remizirali, doživeli pa so en sam poraz — na domačem igrišču proti vodeči ekipi Brito-fa. Pogljemo si rezultate Alpine in pa lestvico po prvem delu prvenstva: Rezultati Alpine po kolih 1. kolo LTH : Alpina 0:0 2. kolo Alpina : Britof 1:3 3. kolo Lesce : Alpina 0:1 4. kolo Alpina^'ržič 1:1 5. kolo Polet: Alpina 1:4 6. kolo Alpina : Kokrica 7:4 7. kolo Mavčiče : Alpina 3:3 8. kolo Alpina : Bitnje 2:0 9. kolo Visoko : Alpina 0:4 10. kolo Alpina : Zorica 2:0 11. kolo Primskovo : Alpina 0:4 Lestvica 1. Britof 2. Alpina 3. LTH 4. Tržič 5. Visoko Točke 20 ( + 27) 17 ( + 17) 16 ( + 12) 14 (+12) 14 ( + 6) itd. verjetno tudi odločilni nasprotniki. Tudi poleg tekem je treba misliti še na marsikaj, med temi opravili je tudi vzdrževanje nogometnega igrišča. Urediti bo treba slačilnice, tuše, sanitarije in igrišča ... Za izpolnitev minimalnih pogojev za tekmovanja je potrebno do jeseni 1989 postaviti tudi zaščitno ograjo ob igrišču in povečati prostore v slačilnici, da bodo dobili prostor sodniki in delegati. Pri tem člani nogometnega kluba ne pozabljamo na tiste, ki so z denarnimi sredstvi omogočili uspešno tekmovanje vseh ekip in delovanje kluba. Franci Mlinar Ekipa nogometnega kluba Alpine 10 Zadetke za Alpino so dosegli: Janez Novak 8, Tomaž Vehar 7, Robert Križnar 6, Bogdan Krvina 4, Srečko Gaber 3 in Franci Mlinar 1 gol; Igrali pa so še: Boris Mlakar (vratar), Marko Mlinar, Lojze Klemenčič, Ivo Kavčič, Marko Kavčič, Jure Oblak, Branko Kržišnik, Drago in Marko Kramperšek, Bojan Gantar, Miha Treven, Niko Gantar in Pavel Kavčič. Pred spomladanskim delom prvenstva imajo nogometaši Alpine še veliko obvezo, saj so ostali, kot najboljša ekipa iz občine Škof j a Loka, v igri za prvo mesto, ki prinaša tudi možnost napredovanja. Na drugi del prvenstva se bo torej treba dobro pripraviti, že v prvih treh kolih čakajo nogometaše trije težki. OD TU ТАШ ж pozAmmo Soba з - mesto v prejšnjem sestavku smo obravnavali gradove na Skofje-'ošfcem, danes pa si oglejmo ^3odovinsko urbanistični razvoj Škofje Loke. S svojo tlorisno, prostorsko in ^edutno podobo in zaradi boga-dediščine je Skofja Loka med Najbolje ohranjenimi in pomembnimi primeri urbanističnega in arhitekturnega razvoja slovenskih mest. Razvijati se je Načela konec 12. in v začetku 13. stoletja v naravnem središču ^eisinškega loškega ozemlja. Kot trg se omenja leta 1248, kot mesto leta 1274. Zavarovana z obema Sarama, poljansko in Selško, in izrastki •^škega hribovja, kjer je na 'iranolju stal Zgornji stolp, dodajanje na njem je bilo mogoče Opazovati s Starega gradu pod ^'^ibnikom in kjer so na tretji te-^4si tik nad mestom škofje dali Postaviti Škofjeloški grad, je bi-že naravno utrjena. Obrambno sposobnost mesta je še pove-<^evalo mestno obzidje, ki je porezalo stavbne gmote mesta v ^^loto, mesto pa z gradom, kjer bt mescant v pnmeru nevamo- našli vamo zatočišče. Obe-lem je bila Skofja Loka povezalo z ostalim svetom po važni tovorni poti, ki je tod mimo pote-iz Ljubljanske kotline prek °beh dolin tako v Beneško Slo-^enijo (Čedad) in Italijo kot v J^esta v slovenskem Primorju '""st, Milje, Koper, Izola, Piran). Tloris mesta se je prilagodil Pravokotni obliki terasastega (Grena. V smeri sever-jug ga prepletata Mestni in Spodnji trg in V^sta ožjih in krajših ulic in pre-Najprej je bil zgrajen testni trg ali Plac. Tu so se naselili podjetni domačini in tudi Jjyci, ki so se ukvarjali z novo ^^iavnostjo — obrtjo in trgovino. Da je bil grajen po določenem urbanističnem načrtu, iz-PHčuje oblika rogovilastega raz-ccpa, v katerega prehaja Mestni '''9 tako na južni strani prek "grabna« kot na severni, kjer se pri Homanovi hiši razcepi v dve manjši ulici, od katerih ena vo-"i po Kamnitnem mostu i.: mesta, druga pa na Spodnji trg. Ta-oblika rogovilastega razcepa ^ pri nas redka, medtem ko jo arugod v Evropi srečamo izvedeno v različnih variantah. Tudi oblika Mestnega trga sa-niega govori o načrtni urbanistični ureditvi. Mestni trg kot tr-^ni prostor nima več oblike razširjene ceste, kakršno imajo trgi mesta, zasnovana v vzhodno-^Ipskem prostoru pred letom I^OO, temveč ima obliko pravo-'^otnika; njegova pravilnost pa Seveda odvisna od oblikoval-nosti tal. Proti jugu se trg lija-oži, dokler v bližini ne-'^danjih Poljanskih vrat ne dose- že običajne cestne širine. Te lijakaste vpadne ceste, ki jih srečamo tudi v nekaterih drugih mestih pri nas in na Koroškem, so sočasno s pravokotnim tržnim prostorom. Dokaz je podobna oblika stavbnih zemljišč, ki se ne razlikujejo od parcel, razporejenih okrog tržnega pravo-kotnika. Po drugi strani pa so lijakaste vpadnice imele pomembno vlogo pri obrambi (for-tifikacija) mesta, posebej pri postavitvi mestnih vrat, saj so predstavljale njihov organski zaključek. Posamezni predeli so bili gotovo obzidani že pred letom 1314, ko se mestno obzidje prvič omenja. Gradnja obzidja je sledila ustanovitvi mesta, ko je vladar podelil naselbino pravico do sejma in sejemskega miru, mestnemu gospodu, ki je izločil del ozemlja za to novo naselbino trgovcev in obrtnikov, pa pravico na sejmih pobirati tržnino. Zato je moralo biti blago, ki se je prodajalo v mestu, vamo. V prizadevanjih škofa Konrada III. (1314—1322) doseže fortifika-cija svoj vrh. Vendar se po mnenju dr. Ceneta Avguština obrambni posegi tega mestnega gospoda nanašajo na utrditev starega naselbinskega jedra, t. j. Mestnega trga, medtem, ko naj bi za časa škofa Bertolda, med leti 1397 in 1401, utrdili Spodnji trg, ki se v virih prvi omenja šele konec 14. stoletja. Kot v drugih mestih, so razbremenilni »novi trgi«, »spodnji trgi« ali »spodnja mesta«, tako kot Lontrg v škofji Loki, nastajali dosti kasneje kot matične naselbine in so bili zato tudi kasneje utrjeni. Težišče obrambe mesta je bilo vseskozi na Škofjeloškem gradu, ki je neposredno varoval severozahodni mestni predel, zato ta tudi ni bil posebej utrjen. Spodnji trg dokazuje živahno urbanistično in kolonizacijsko dejavnost Škofje Loke v zgodnejši razvojni fazi. V tloris mesta vnaša t.i. paralelni sistem komunikacij, ki je poznan tudi v drugih slovenskih mestih, npr. v Kranju, vendar se je tam razvil iz t.i. gospodarskih poti mnogo kasneje. V talni črti se Lontrg še bolj kot Mestni trg prilagaja obliko-vitosti terena. Zemljiške parcele, ki se navezujejo na obrobje ceste, s svojo podobno obliko, tako kot na Mestnem trgu, dokazujejo srednjeveško, načrtovano in kolonizacijsko poreklo. Se nadaljuje Mira Kalan kustos pedagog (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije: 131 opomba št. 2; opomba st. 1, štr. 6 Za asfaltom tudi telefoni Prebivalci v krajevni skupnosti Ledine, ki leži na planoti med Idrijo in Žirmi se zavedajo, da brez denarnega samoprispevka in lastnega dela ne bodo ušli zaostalosti. Če so hoteli vse vasi v krajevni skupnosti, kot so Ledine, Mrzli vrh, Pečnik, Razpotje, Govejk, Dolenji in Gorenji Vrsnik, Žirovnica, Krnice, Korita in Idršek povezati s svetom, so morali posodobiti vse krajevne poti in ceste. Tako lahko avtobusi vozijo delavce in šolarje v Idrijo in Žiri. Veliko imajo načrtov, toda vsega naenkrat ne morejo. Potem, ko so asfaltirali cesto do Mrzlega vrha, so začeli pripravljati gradnjo telefonskega omrežja. Za 32 km telefonskih vodov so že kupili kable in valjanec, pa tudi drogove so že postavili. Manjkajo samo še odcepni A drogovi. Telefonsko centralo nameravajo postaviti v Zadružnem domu na Govejku, kjer je sedaj javna govorilnica, ki pa je največkrat v okvari, pa tudi ne čuti se kaj prida zanimanja za njeno vzdrževanje. Centrala bo priključena na pošto v Spodnji Idriji. Pri delu so že dvakrat priskočili na pomoč vojaki kranjske vojašnice Franceta Prešerna. Prav tako so pomagale nekatere idrijske delovne organizacije. Vsak kandidat je že plačal 145 starih milijonov: dogovorili so se, da bodo opravili po 50 delovnih ur, izkopali po 7 jam in obelili telefonske drogove. Po novem letu se bodo krajani zbrali in se pogovorili o nadaljnem delu in prispevku, saj bo treba kupiti še telefonsko centralo in še marsikaj. Računajo, da bodo imeli telefone vsaj do leta 1990. Ivan Reven Gasilsko društvo Vrsnik Leta 1Q65 so vaščani Vrsnika, ki so bili včlanjeni v gasilsko društvo Ledine, začeli razmišljati, da bi tudi v svoji vasi ustanovili gasilsko enoto. Oddaljenost od Ledin je namreč že tolikšna in morebitni požar ne bi bil zadosti hitro omejen. Zato so si želeli gasilci opremo pri roki, v sami vasi. Leta 1974 se jim je želja uresničila, ko so zbrali dovolj članov za gasilski vod. Matično društvo jih je pri tej nameri podprlo materialno in moralno. Gasilski vod se je razvijal in leta 1981 prerasel v društvo; sedaj imajo že 77 članov, gasilcev in gasilk. V vasi deluje tudi industrijska gasilska desetina v obratu Iskra, ki pa je povečini sestavljena iz žensk, ki so obenem članice gasilskih društev Ledine in Vrsnik. Gorenji Vrsnik ima še kapni-ce, ki postanejo v sušnem obdobju prazne, zato morajo pogosto priskočiti na pomoč gasilci z vodo. Dolenji Vrsnik pa je v zadnjih letih zgradil nov vodovod, ker prejšnji ni več ustrezal, pri tem niso pozabili na gasilsko varnost in preventivo. 1986 leta so prevzeli staro vaško mlekarno, ki je delovala še v prejšnjem stoletju, a je zaradi naše zgrešene kmetijske politike že pred tridesetimi leti prenehala z delom. Vaščan, član društva jim je podaril še nekaj zemljišča okrog stavbe. Pri prenosu lastništva so sicer imeli velike težave pri upravnih organih občine Idrije, prav tako tudi z vso ostalo dokumentacijo za prenovo in gradnjo gasilskega objekta. Še dobro, da jim je šla pri tem zelo na roko Kmetijska zadruga Idrija, medtem, ko se Jim je občina pošteno zamerila. Sele letos so po vseh mukah pričeli z gradnjo gasilskega doma. Skoraj vse so napravili sami, od priprave lesa, ki so ga darovali vaščani, do mletja peska, zidanja. 980 starih milijonov je za gradnjo namenila SIS za požarno varnost pri občini Idrija. Dom 10x11 metrov bo imel spodaj garažo z orodjarno, zgoraj pa majhno dvorano in klubske prostore s sanitarijami. Ivan Reven »DELO-ŽIVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana Dolenc, Nada Govekar, Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj TO JE Ш KRnj Tudi letos bo manjkalo denarja v letu 1988 smo v krajevni skupnosti najprej največ denarja namenili za vračilo kreditov in plačilo obresti izvajalcu izgradnje pločnikov. To se je vleklo tja do poletja. Lahko rečem, da je bilo sredstev iz samoprispevka premalo in da je bil potreben še dodaten denar iz rednega programa krajevne skupnosti. Potem je prišlo na vrsto asfaltiranje nekaterih cest in ulic v krajevni skupnosti, kar še nismo zaključili. Regulacija Sore je bila naslednja dejavnost in lahko povem, da je dogovorjeno, da bomo prihodnje leto regulirali Osojnico. Potrebno bo tudi dodatno dogovarjanje, da bi z regulacijo Sore nadaljevali še v naslednjih letih, vsaj na spodnjem delu. Kot kaže, manjka denarja in nam grozi, da bodo z regulacijo prenehali. Blagovnica je pod streho Napredovali smo tudi pri pridobivanju pitne vode. Izvir za šolo je dober, še posebno ugodno pa je zaradi neposredne vključitve v zbiralnik pod Klanom, kar investicijo poceni. V letu 1989 nas čaka prav tako veliko dela. Nadaljevali bomo z izgradnjo pločnikov, torej referendumskim programom. Pri tem računamo delno tudi na sofinanciranje OSKIS (občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti). Temu bodo podrejena vsa ostala dela. Po regulaciji Sore načrtujemo priprave na kasnejšo gradnjo obvoznice. V zvezi s tem je treba pregledati vse načrte in jih primerno uskladiti. Lokalne ceste bodo seveda tudi letos na vrsti. Naj ob tem omenim cesto na Breznico, ki naj bi jo asfaltirali ob izrednem delovnem in materialnem prispevku vaščanov in ob pomoči sredstev SLO občine. Omenim naj tudi dokončanje Ceste Juriš-nega bataljona in ceste proti Le-dinici — iz industrijske cone. V letu 1989 je v planu OSKIS rezerviranih nekaj sredstev za urejanje ceste skozi Ledinico. Kar zadeva telefonijo, vemo da je vozliščna centrala sedaj zgrajena, potegniti bo treba še t lavni kabel od Gorenje vasi do irov, sofinancirati pa bomo morali tudi novo telefonsko centralo na novi pošti v poslovni hiši. Leto 1989 bo tudi iskanje novih telefonskih naročnikov, da bi lahko z novim gradbenim odborom poskrbeli tudi za te interesente, tako, da bi le ti v letu 1990 ali 1991 lahko dobili telefon. Tudi sedaj bomo upoštevali načelo solidarnosti, saj bo treba v osnovni mreži še marsikaj dograditi ali popraviti. Na področju kanalizacije kakšnih večjih del ne predvidevamo. To velja tako za omrežje. kakor tudi čistilno napravo, s čimer upravlja Tehnik iz Škofje Loke. Predvidevamo tudi pripravo vse potrebne dokumentacije za ureditev Plastuhove grape. S tem bo možno pričeti s komunalnim urejanjem novega stanovanjskega področja v letu 1990. Skratka, čaka nas veliko dela. Veliko sredstev bo prav tako potrebnih. Računamo, kot vedno doslej, na polno sodelovanje krajanov, kajti le tako lahko naredimo vse tisto, kar potrebujemo. Ob koncu še želim vsem krajanom srečno, zdravo in uspešno novo leto 1989. Franci Mlinar Zveza komunistov po novem Pred novim letom se je pod vodstvom Janeza Jana sestal svet zveze komunistov krajevne skupnosti Žiri. Sekretarji osnovnih organizacij so ugotovili, da je potrebna nova vsebina dela osnovnih organizacij, s povsem drugačnimi oblikami dela. Očitno se stvari odvijajo prepočasi, so menili, zato so se dogovorili, da bi osnovne organizacije vsaj dvakrat letno napravile analizo razmer in temu primerno naravnale svoje delo. Organiziranost se bo morala izboljšati, razmišljati bo treba o projektno programskih skupinah tako v delovnih organizacijah kakor izven njih. V te projektne skupine se bi vključevali vsi, ki poznajo določeno problematiko, ne glede na to ali so člani zveze komunistov ali ne. Princip, kdor lahko več naredi, mora imeti večje možnosti, je treba nujno upoštevati. Torej, teze za preobrazbo zveze komunistov v organizacijo družbenega gibanja so znane; kako delo zveze komunistov uveljaviti, je sedaj vprašanje. Prav gotovo bo potrebna velika pazljivost in načrtnost, da ne bomo obstali na pol poti. Potrebni bodo odprti javni sestanki, dogovarjanje za delo, projektni način delovanja. Zveza komunistov bi na podlagi takih dogovorov lahko dajala pobude za obravnavanje določenih vprašanj in bila eden izmed enakopravnih partnerjev. N.P. Blagovnica naj bi bila junija dograjena, temu pa bo sledilo opremljanje; tako računamo, da bodo sovlagatelji uredili svoje prostore do jeseni, ko bi novo poslovno stavbo lahko odprli. Lokali, ki se bodo s tem sprostili, so last firm in le-te bodo prav gotovo želele čimbolje vnovčiti te prostore. Vprašanje je seveda, če jih bodo uspeli prodati. Mi v krajevni skupnosti na to nimamo kakšnega vpliva. Dajemo lahko le soglasje za dejavnosti, ki se želijo odpreti. Na vsak način pa bomo vztrajali, da bomo v Žireh dobili nove, koristne dejavnosti. V zvezi z lokalom pri Primožiču so že interesenti, za restavracijo in za čipkarski muzej — prodajalno. O tem se bo treba še pogovoriti. Naj povem, da smo se že skušali dogovoriti s stanovanjsko skupnostjo, da bi le-ta po dostopnih cenah odkupila lokal in potem bi ga lahko dobili v najem za najbolj zaželeno dejavnost. Zaenkrat so dogovori neuspešni, ker lastnik lokala zahteva polno ceno, za kar pa stanovanjska skupnost nima sredstev. Pravljično okrašena dvorana je letos pričarala pravo novoletno vzdušje. Organizatorji so s tem dokazali, da se da z malo denarja in sodelovanjem delovnih organizacij narediti veliko. Dedek Mraz, prijazne živalice iz spremstva in težko pričakovano srečanje z dedkom Mrazom in njegovimi darili, vse to večina ocenjuje ugodno. Morda bi drugič kazalo pri' praviti kaj več programa, glasbe ...