Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak torek, Četrtek In soboto. Cena posamezni Številki Din. ->'50. ... - . - - - ------------------------------------------------------------------------------------------------------- ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRlJ^ vvBRT. V ,v 4Jr*dnJftvo |n upravrrfStvo Je v Ljubljani, Gradtfiče 8tev. 17/1. — Dopisi se nt vrjtajo — ŠUv. pri fekovt* uradu v Ljubija«! 11.953. — fet«v. telefona 551. NaroCulna za ozemlje SMSi tetno 0 40’—, za pol leta D 30*—. za četrt leta D 15'—-, meseSoo D 5’—, ta l«oie*nslvo D 90*—. — Plača In toil se v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 2. maja 1922. ŠTEV. 52. Sijajna manifestacijo slov. trgovstva v Celju. Občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug v Celju.) Ob mnogoštevilni udeležbi delegatov vseh krajevnih gremijev in zadrug iz Slovenije se je vršil v soboto v sejni dvorani celjske posojilnice tretji redni občni zbor Zveze gremijev. Navzočih je bilo 60 delegatov, ki »o zastopali 13 gremijev in 7 trgovskih zadrug iz vseh krajev Slovenije. Trgovsko in obrtno zbornico je zastopal dr. J. Ples, oddelek ministrstva trgovine in industrije zadružni komisar J. Založnik, okrajno glavarstvo v Celju dr. Senekovič, trg. društvo Merkur pa tajnik J. Delacorda. Zborovanje je otvoril s krasnim programnim govorom Zvezni načelnik Iv. Jelačin ml., iz katerega povzemamo sledeče glavne momente: Velecenjeni zborovalci! Konštatiram sklepčnost ter otvar-jam današnji občni zuor. Predno preidemo na dnevni red, dovolite, da pozdravim gospoda zadružnega komisarja Založnika kot zastopnika ministrstva trgovine in industrije ter g. dr. Plesa kot zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki sta s svojo navzočnostjo počastila naše zborovanje. Pravtako pa najprisrčne-je pozdravljam vse ostale gg. udeležence delegati posameznih trgovskih gremijev, ld ste v tako velikem številu prihiteli na naš letni zbor. Vaša udeležba mi priča, da sledite z zanimanjem našemu organizatomemu delu in da hočete tudi na dašanjem zborovanju živahno sodelovati ter se' udeleževati debate pri posameznih točkah dnevnega reda. Delo, ki ga ima naša Zveza do danes za seboj, ni bilo lahko in hvaležno, a strašili se nismo nobenih ovir in krepko smo stopali dalje po začrtani poti našega programa. Reči moram, da mi je v veliko zadoščenje, da se je že večina podeželnih gremijev izpopolnila v svoji lokalni organizaciji in da se je močno dvignila stanovska zavest in naš trgovski ponos. Ce morda vsi gremiji še ne delujejo tako, kot si to vsi želimo, tedaj smemo vendar pričakovati, da se bo tudi v onih redkih okrajih, kjer vlada sedaj še mrtvilo, z našo vztrajno spodbudo vendarle započelo s stanovskim organizatornim delom. Naj-prisrčneje se zahvaljujem v svojem imenu in imenu odbora Zveze vsem gospodom, ki so požrtvovalno sodelovali in nas podpirali pri našem delu tekom zadnjega leta, v zadoščenje za njih trud pa naj jim bodo lepi uspehi, ki smo jih dosegli, tekom delovanja zadnjega leta, o katerem bo podrobneje poročal naš agilni tajnik g. Mohorič. Če morda nismo še dosegi vsega, po čemur stremimo, tedaj vendar ne klonimo glave in hočemo pogumno stopati naprej. Imamo zavest, da se borimo za pravično stvar slovenskega trgovstva, ki hoče zavze- mati v našem gospodarskem življenju in v naši državi ono mesto, ki mu po njegovi važnosti po vsej pravici pripada. Hočemo in zahtevamo od slovenske javnosti, da se spoštuje in priznava ugled in ono dobro ime našega legitimnega trgovstva, ki ga je od nekdaj uživalo med našim narodom in katerega dobrega imena si ne bo pustilo po krivici blatiti od niko-ga* Šli bomo preko praznih političnih fraz tudi v bodoče za pozitivnim delom, ker smo trdno uverjeni, da mora prej ali slej priti do vresniče-nja naših zdravih gospodarskih načel in da bodo tudi vsi naši nasprotniki, ki danes zavestno ali nezavestno nasprotujejo našim prizadevanjem, konečno gledali pred seboj gola dejstva, da so se stvari, tikajoče se gospodarskih vprašanj, morale vendar razviti tako, kot smo to mi trgovci že davno imeli pred očmi. Pravilno reševanje naših gospodarskih teženj ne bo v korist le nam, temveč ravno tako vse mostalim stanovom, s katerimi hočemo živeti v slogi in mini. Nikdar nismo sejali sovraštva do drugih stanov, katerim privoščimo najboljšo eksistenco, ki jo dopuščajo razmere, odločno pa bomo branili lastne življenjske interese in ne bomo dopuščali, da bi se nam rezal kruh pravice s političnim demagošt-vom. Zavedamo se važnih nalog produktivnih stanov, zavedamo se, da hočemo tudi nadalje slediti samo za pozitivnim delom, ki bo končno prineslo nam vsem zaželjenih uspehov. Poživljam vas torej, velecenjeni gospodje tovariši, da krepko sodelujete še nadalje pri našem stanovskem delu, da se tesno oklepate naše stanovske organizacije ter se ne strašite žrtev na zamudi časa. kajti naše skupno delo bo donašalo koristi tako vsakemu posamezniku kot nam vsem. Trdno sem uverjen, da bomo še doživeli čase, ko bomo s ponosom gledali nazaj na dolga leta težke borbe za interese našega trgovstva in da bodo naša pametna gospodarska gesla praznovala nekoč svoje zmagoslavje, ker bo morala konečno zmagati pravica nad krivico, in pozitivno produktivno delo nad praznimi poli-tčnimi frazami. Kličem vam torej: najprisrčneje dobro došli in po tej poti vstrajno naprej! V imenu trgovske zbornice je pozdravil zborovalce dr. J. Ples, ki je v svojem nagovoru povdarjal zasluge Zveze za razvoj in napredek trgovce organizacije v najtežjih povojnih dobah, ko je sila razmer primorala trgovstvo, da se je vzbudilo iz mrtvila in letargije, v kateri je živelo poprej in se močno oklenilo svojih stanovskih organizacij. Naloga trgovstva je, stremiti za tem, da polagoma odstrani vse ovire, ki otežkočujejo napredek gospodarstva, da uredi razmere s sosednimi državami, na katere smo v našem poslovnem prometu navezani. Dalje Je urediti celo vrsto notranjih vprašanj gospodarske zakonodaje, pri katerem mora Zveza sodelovati in uveljaviti svoje interese. Zveza je dokazala, da se te dolžnosti v polni meri zaveda in jamči s tem, da bo pričeto delo nadaljevala, ne samo za zboljšanje materijelnega položaja trgovstva, marveč tudi za povzdigo stanovske časti, in uspešen razvoj slovenske trgovine in gospodarstva cele države. Za oddelek ministrstva trgovine in industrije je pozdravil zbor g. komisar J. Založnik, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da si je Zveza izbrala letos Celje za kraj zborovanja. Pov-darja važnost popolne dograditve stanovske in strokovne organizacije in želi Zvezi pri tem delu kakor tudi v Ikospeševanju gospodarske iniciativnosti najboljšega uspeha. Po pozdravnih nagovorih je podal tajnikf Zveze gremijev J. Mohorič obširno poročilo o strokovno-organiza-cijskem delovanju, kakor tudi o vseh važnejših akcijah Zveze v preteklem poslovnem letu. Poročilo prinašamo v celoti na drugem mestu. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal Zvezi blagajnik g. Jurij Verov-šek posnamemo, da so znašali dohodki Zveze v letu 1921 na vpisnini 634 kron in na členskih prispevkih 78 tisoč 52 kron, drugi dohodki pa 39 tisoč 694 kron 73 vin. Premoženjsko stanje izkazuje koncem 1921. leta 54.884 kron 45 vin. Terjatve na še ne plačani članarini znašajo 49.600 kron. Zato poživlja blagajnik vse navzoče delegate naj pri svojih gre-mijih vplivajo na to, da storijo gremiji napram Zvezi svojo dolžnost in ji z rednim pošiljanjem prispevkov omogočijo razvoj poslovanja. Dosedaj Zveza ni mogla uresničiti celega strokovnega programa. Proračun za leto 1922 izkazuje 250.000 kron izdatkov, od česar pripade 10.000 kron na vzdrževanje pisarne, 80.000 kron za potne stroške, dalje za inventar, strokovne konzu-lente, knjige itd. 70.000 kron. — Od preračunanih izdatkov je 175.115 K 55 vinarjev nepokritih in jih je treba kriti potom Zvezne doklade. Po poročilu in na predlog revizorjev, ki ga je podal g. zvezni pod-načelnik Fran Zebal, je bil podeljen odboru absolutorij. Nato se je razvila debata o proračunu, v katero so posegli delegatje gg. Sire iz Kranja, Pe-tovar iz Ivanjkovcev, Fiirsager iz Radovljice, Polak iz Ormoža, Kobe in Turk iz Novega mesta ter V. Weixl iz Maribora. Sprejet je bil kompromisni predlog, da se za leto 1922 zviša Zvezna doklada od 5 na 10 dinarjev za neprotokolirane tvrdke in od 10 na 20 dinarjev za protokolirane tvrdke. Zvezno načelstvo se pooblašča, da skliče izredni občni zbor v svrho izpremembe pravil itn predpriprav za odmero Zvezne doklade v odstotkih čiste pridobnine. ki pa ne smejo presegati 10%. Nadalje se je obravnavalo vpra-štnje stanoskega glasila. Gremij Kamnik je stavil predlog, da se pri Tr- govskem listu nastavi potovalni poročevalec, ki naj bi se udeleževal vseh gremijalnih in zadružnih občnih zborov in važnejših sej. Po daljši debati, v katero so posegli g. Jelačin, Sire, Stermecki, Petovar, Polak, Frece in Menard ter Strgar, se je pooblastilo predsedstvo, da napravi v tem oziru anketo, Zveza pa se bo s svoje strani po svojem tajniku udeleževala vseh važnejših prireditev krajevnih organizacij, posebno po deželi. O vprašanju trgovske bolniške blagajne je v imenu ravnateljstva podal obsežen pregled g. tajnik Delacorda, ki je pojasnil tudi stališče uprave glede željene izpremembe pravil, ki se bo izvršla na prihodnjem občnem zboru. Predlagane re-zolucije glede samostojne bolniške blagajne, kakor tudi glede nezgodnega zavarovanja trgovstva, so bile enoglasno sprejeta Zvezni načelnik g. Jelačin referi-ra potem o vprašanju pobiranja Zveznih prispevkov potom davčnih uradov, dalje o kurznih diferencah na kompenzacijsko pogodbo z avstrijsko republiko in o kreditih za trgovsko šolstvo in trgovsko akademijo. 0 poročilu se razvije živahna debata, katere so se udeležili gg. Weixl, Ster-mecki, Ellinger, Verovšek, Delacorda in Frece. H koncu opozarja g. L. Petovar zborovalce na važnost volitev pridobninskih komisij, ki se imajo izvršiti konoem meseca maja. Pri zaključku občnega zbora izreka g. K. Elsbacher Zveznemu načelstvu, kakor tudi tajništvu za neumorno delovanje in požrtvovalen trud v prospeh organizacije v imenu vseh delegatov najtoplejšo zahvalo. Po občnem zboru se je vršil v velik dvorani Narodnega doma prijateljski sestanek udeležencev trgovsk. shoda z vojaškim koncertom. Narodne dame in celjsko trgovstvo je pripravilo s svojo požrtvovalnostjo vsem gostom izredno prijetno iznenadenje in nepričakovan užitek. Na sestanku se je razvila nadvse prisrčna zabar va in ostane krasen večer vsem udeležencem gotovo v najlepšem spominu. Tretji vseslovenski trgovski shod. V nedeljo dopoldan se je vršil v, Narodnem domu v Celju ob mnogo-brojni udeležbi trgovski shod. Shoda se je udeležilo nad 300 zastopnikov vseh trgovskih organizacij iz cele Slovenije. Ministrstvo trgovine in industrije je zastopal g. komisar dr. Pfeifer, mesto Celje župan dr. Hra-šovec, trgovsko zbornico dr. Ples, obrtno-zadružno nadzomištvo komisar J. Založnik, finančno upravo nacJ-svetnik dr. Sedlar in okrajno glavarstvo dr. Senekovič. Shod je otvoril v menu celjskega gremija njegov načelnik in podpredsednik Zveze g. R. Stermecki i izbra- nim pozdravnim govorom, v katerem je izrazil svoje veselje, da pozdravlja vse slovensko trgovstvo, zbrano na zborovanju v Celju, da se posvetuje o programu svojih stremljenj in pozitivnega dela. Trgovstvo zelo trpi pod neurejenostjo gospodarskih razmer v naši državi in pod neurejeno gospodarsko politiko, ki mu zelo 'otežkocuje poslovanje. Trgovec mora dandanes nositi napram odjemalcem odij radi draginje in ni čuda, da je bil trgovec primoran braniti se proti tem napadom. Ako danes trgovstvo kritizira, je namen te kritike zboljšati in sanirati razmere in sebi olajšati stališče. Na predlog otvoritelja je bil izvoljen za predsednika zborovanja Zvezni načelnik J. Jelačin, ki je v svojem uvodnem govoru naglašal težavnost boja trgovskega stanu za pridobitev onega ugleda, ki ga je užival pred vojno. Vse se je koncentriralo proti trgovstvu in zato nam bo le smotreno organizacijsko delo moglo pripomoči, da ponovno uveljavimo svojo ekonomsko važnost za gospodarski napredek in dokažemo potrebo našega stanu. Spominjam se bridke izgube primorskih kolegov, ki so pripadli Italiji. Oni so bili poprej s svojo žilavostjo in agilnostjo vzor in ponos slovenskega trgovstva. Izguba nepozabnega Primorja je prizadejala naši trgovini nezaceljivo rano. Želi, da se skoraj uredi vprašanje našega izhoda na morje, da bo mogel trgovec vršiti svoje poslovanje pijonirja naše kulture in našega napredka. — Predlaga, da shodod odpošlje udano-stno brzojavko Nj. Veličanstvu kralju Alexandru. Predlog se sprejme z burnim odobaravanjem. Župan dr. Hrašovec izraža shodu pozdrav mesta Celja. Opisuje čase, ko se je moral slovenski trgovec v Celju še'skrivati, ko so dva ali trije trgovci tam začeli z neznatnimi sredstvi trgovino. Po vojni pa se je naše slovensko trgovstvo razvilo v močno organizacijo, ki ma kljub vsem težavam, ki jih mora nositi sedanja generacija kot dedščino vojne, pogum lotiti se dela in boja, da pospešimo našo gospodarsko obnovo. V imenu trgovske zbornice je pozdravil Bhod dr. Ples, ki je ugotovil, da smo vkljub četrtemu povojnem letu in kljub velikemu naporu še .daleč od normalnih razmer. Samoumevno trpi pod to splošno svetovno krizo najbolj trgovina, ki naleti povsod na ovire. Vlada dela vsemogoče eksperimente z naredbami, ne da bi mogla na bistvu stvari kaj spremeniti. — Mnogo naših nad, ki smo jih gojili po prevratu, se ni uresničilo in danes še nimamo lastne luke. Valutna kriza spravlja vse trgovsko kalkuliranje v negotovost. Poleg drugih nalog ima naše trgovstvo stremiti tudi za gospodarsko osamosvojitvijo, za zboljšanje organizacij« stikov za izmeno blaga. Današnji shod priča, da tvori naše trgovstvo že močno organizacijo, ki bo v stanju zadostiti vsem težkim nalogam bodočnosti. Po pozdravnih govorih je predsednik J. Jelačin podal splošen gospodarski referat in poročilo o uspehih stremljenj Zveze gremijev v minulem letu. Njegov govor priobčujemo v celoti na drugem mestu. Njegovemu poročilu so sledili govori gosp. ravnatelja Zadružne zveze v Celju, Janka Lesničarja o problemu sanacije naše valute, dalje tajnika J .Mohoriča o aktualnih prometnih vprašanjih in ravnatelja trgovske šole F. Marinšeka o organizaciji trgovskih zvez. Referate priobčimo kot samostojne članke. Po govorih poročevalcev so bile enoglasno sprejete na predlog predsednika resolucije, ki zadevajo najaktualnejša gospodarska vprašanja. Nato je prečital predsednik iz trgovinskega glasnika poročilo o protestnem zborovanju srbijanskih trgovcev v Beogradu, ki neizprosno kritizira finančno in gospodarsko politiko vlade. Članek prinašamo v prevodu na drugem^ mestu v informacijo naših čitateljev. Predsednik 'omenja, da je iz tega razvidno, da naše protestno zborovanje v Sloveniji ni bila nikaka neutemeljena ali prezpovodna manifestacija, marveč da so se take prireditve pojavile pod pritiskom razmer spontano po celi državi in da srbijanski trgovci v mnogem oziru celo ostreje bičajo neusmerjenost vladanja kot mi. V prosti debati, ki se je razvila po oficijelnem delu shoda, je delegat Frece iz Brežic poročal o slabih poštnih razmerah na Bizeljskem, o veri-ženju z nahrbtniki in o obrtni šoli v Brežicah s prošnjo, naj bi Zveza v navedenih zadevah posredovala pri merodajnih oblastih. Dalje je g. Lovšin iz Ljubljane predlagal po daljšem utemeljevanju resolucijo, da naj se zveza Slovenije z morjem izvrši v zmislu Horvat-Klodičevega projekta, ki najbolj odgovarja interesom celokupnosti. Shod je predlagano resolucijo soglasno sprejel. Predsednik gre-mija v Ptuju, Fran Čuček je na to v daljših izvajanjih kritiziral sistem izvoza za »zdravo valuto*, s čemur onemogočujemo vsak popravek domače valute. Ogorčeno je ugotovil, da se naši jugoslovanski zastopniki na Češkem niso pobrigali za to, da bi se bil naši državi dovolil primeren kontingent uvoza vina, na katerega izvozu smo zelo interesirani. Pritoževal se je, da železniška in poštna uprava pušča po celo leto nerešene reklamacijske zadeve in da je potrebna na-redba, da se to delo pospeši. Opozarja zborovalce na važnost, da dobi trgovski stan primerna zastopstva v samoupravnih skupščinah. Konečno je odbornik ljubljanskega gremija, Uran, z vso vehemenco bičal postopanje oblastev po protidraginjskem zakonu v popolnoma malenkostnih zadevah. Nato je bil shod zaključen. Popoldan so udeleženci shoda ogledali naprave državne cinkarne in kemične tovarne, kjer sta rudarski svetnik Baebler in inž. Krulc obiskovalcem iz prijaznosti podrobno razkazala in obrazložila vse tovarniške naprave in proces obratovanja. Rezolucije shoda sprejete na III. Vseslovenske* trg. shodu v Celjn, d&e 30. aprila 1922. 1. V Zvezi stanovsko organizirano trgovstvo cele Slovenije ponavlja in se izreka solidarno z resolucijami, ki so bile sprejete na I. in II. Vseslovenskem trgovskem shodu v Ljubljani in v Mariboru ter na protestnem zborovanju dne 3. aprila v Ljubljani in zahteva, v kolikor se ji še ni ugodilo, ponovno njih čimprejšnjo izvršitev. 2. Zahteva, da se da trgovstvu pri zgradbi gospodarske in socijalne zakonodaje možnost in priliko aktivnega sodelovanja v strokovnih sosvetih, in protestira proti zavlačevanju oži-votvorenja sosvetov in proti izdajanju naredb in zakonov brez zaslišanja stanovskih organizacij, kar mora neminovno voditi k nesporazumi jenju in k protestom. 3. Zahteva, da ministrstva, posebno pa finanč. ministrstvo in ministr. trgov, in industr. nemudoma objavijo rezultate revizije začasnih zakonov in naredb, katere je zakonodajni odbor dokončal 28. decembra 1921, ki pa še doslej niso bili objavljeni. Zavlačevanje publikacije povzroča pravno nesigumost, ker se mnogo od zakonodajnega odbora ukinjenih zakonov še vedno izvršuje. Na ta način izgublja revizija zakona ves pomen in važnost. Za bodoče zahtevamo, da se ne smejo ponavljati več slučaji, da se izdajajo carinske, finančne in druge gospodarske naredbe, ne da bi se jih pravilno objavilo, ker se s tem krši določbe Ustave. 4. Zahteva v imenu vseh prido-dobitnih slojev v Sloveniji, da se iz zunanjega posojila, ki se namerava najeti za zgradbo železniških zvez in pristanišč, brezpogojno tudi določi kredit, ki je potreben za zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem. V Sloveniji je bil vsled mej, ki jih je določila rapalska pogodba, odvzet dostop v urejena pristanišča, s katerimi so nas vezale dobre železniške zveze. Brez izhoda na morjie po lastnem ozemlju, je vsak gospodarski napredek in razvoj naše industrijske podjetnosti v agrarno pasivni Slove- * niji nemogoč, in bi bila trgovina kakor tudi vse gospodarsko življenje obsojeno brez te zveze na hiranje in počasno propadanje. 5. Zahteva takojšnjo izvršitev železniških zgradb, ki so predvidene v notranjem 1% investicijskem posojilu in protestira proti zavlačevanju izvršitve teh del, ki prinaša naši državi in gospodarstvu veliko škode in sicer železnice Murska Sobota, Ljutomer—Ormož, dalje zgradba železniških delavnic in inšpektorata v Ljubljani. 6. Se izreka proti j>održavljenju privatnih železnic, dokler ni izvedena popolna reorganizacija državne železniške službe in vspostavljen red v administraciji na državnih železnicah. 7. Zahteva v svrho sanacije prometnih razmer odpravo dodatnih dobavnih rokov na železnicah, ki pov-zročujejo korupcijo, in onemogočuje-jo vnovčenje domačih pridelkov in hitre ter točne izmenjave blaga. 8. Zahteva čimprejšnjo izvedbo volitev v trgovsko in obrtniško zbornico v zmislu predloženega volilnega reda. 9. Zahteva, da se krediti za strokovno vzgojo gospodarskega naraščaja potrebam gospodarske osamosvojitve in napredka primerno priredijo. Povdarja važnost teh institucij in vzgoje za gospodarsko podjetnost v državi, da ne postanejo naša prirod-na bogastva in naše gospodarske prilike domena tujčevega- izkoriščeva-nja. Zahteva določitev za zgradbo trgovske akademije potrebnega kredita in regulacije honoriranja nadur. 10. Najodločneje protestira pr*ti uvedbi nezgodnega zavarovanja za trgovske obrate po načrtu, ki ga je zamislilo ministrstvo za socijalno politiko. Svari proti forairanju socijalno političnih novotarij, ki ne odgovarja-ja potrebam dejanskih razmer v naši državi, in težko bremenijo podjetnost ter pomenijo indirektno obdačenje celokupnega trgovstva. 11. Zahteva, da se obdrži za pripadnike trgovskega stanu že 86 let obstoječa samostojna trgovska bolniška blagajna v Ljubljani, in kar najodločneje protestira proti vsakršnemu poizkusu centralizacije te Važne institucije v okrajne bobiiške blagajne. Trgovska bolniška blagajna v Ljubljani odgovarja: vsem predpisom in določbam zakona o zavarovanju delavcev zoper bolezni in nezgode, in zato ni nobenega utemeljenega gospodarskega razloga za uki-njenje te naprave. 12. Protestira proti določbam zakona o'stanovanjih, ki zahteva, da morajo vsi trgovci, ki imajo nad 60 tisoč dinarjev letnih dohodkov, graditi nove stavbe, ker pomeni to odtegnitev kapitalij, ki so za trgovsko poslovanje nujno potrebni, iz prometa. Notorično je dejstvo, da trpi danes trgovsko poslovanje vsled nestalnosti valutnih razmer, in da je navezano v veliki meri se posluževati bančnega kredita. Zato bi mu absolutno ne bilo mogoče zadostiti zahtevam stanovanjskega zakona. 13. Zahteva neodkladno izplačilo 20%nih odtegljajev ob priliki markiranja kronskih novčanic. Ta denar je vsled narastle draginje in splošnega pomanjkanja gotovine nujno potreben, zato se mora takoj pričeti z izplačevanjem deloma v gotovini, deloma pa v državnih zadolžnican, ki bi imele pravico lombardiranja pri Narodni banki. 14. Zahteva, da se nemudoma odredi, da med carinskim poslovanjem počiva vsako računanje ležarine ali stojnine, ker morajo trgovci, vsled zamudnega poslovanja carinarnic, ki zadržujejo uvozno blago po več dni, predno ga zacarinijo, brez lastne krivde in v veliko škodo interesov trgovcev, kakor tudi konsumentov, plačevati ležarino v zlatu, ki mnogokrat preseže ceno blaga samega. 15. Končno zahteva, da se podružnica Narodne banke uredi tako, da bo mogoče hitro poslovanje v zmislu devizne naredbe, ker dosedanje zadrževanje rešitev povzroča trgovstvu velike škode. Celje, dne 30. aprila 1922. Delovanje Zveze gre-mfjev v poslov. 1.1921. (Poročilo tajnika I. Mohoriča.) 1. Organizacija. Najnujnejša naloga Zveze v preteklem letu je bila, da izpopolni stanovsko organizacijo trgovstva v zmislu sklepov občnega zbora Zveze gremijev v Mariboru. Zveza je izvršitvi teh sklepov posvetila vso svojo pažnjo in se ji je posrečilo, da je gremijalna organizacija tekom leta znatno napredovala. Tako se je ustanovil meseca maja gremij za Prekmurje s sedežem v Murski Soboti in gremij za sodni okraj Ormož s sedežem v Ormožu. Dalje so se obstoječe trgovske zadruge v Slovenjgradcu, Šoštanju in Marembergu ter trgovstvo iz bivšega koroškega dela Slovenije združile v gremij za pol. okraj Slovenjgradec in Prevalje s sedežem v Slovenjgrad-gradcu. Enako so se združile trgovske zadruge v Brežicah, Sevnici in Kozjem v mesecu avgustu in septembru v gremij za pol. okraj Brežice s sedežem v Brežicah. Po izpraznitvi Logatca in Planine se je razširil delokrog gremija za politični okraj Logatec na izpraznjene kraje in je njemu pripadla tudi Ži-rovska dolina, katero je prevzel od gremija v Kranju. Vprašanje združitve trgovstva za pol. okraj Celje-oko-lica se je vleklo skoro celo leto in je konečno dozorelo tako daleč, da se je sedaj po definitivni razdelitvi celjskega okrožja med mariborsko in ljubljansko oblast danes vršil tu v Celju ustanovni občni zbor gremija za Celje-okolico, v katerem se združijo Zadruga trgovcev za celjsko okolico s sedežem v Žalcu, trg. zadr. v Gomjemgradu in v Mozirju ter trgovstvo in skupne obrtne zadruge prostih obrtov na Vranskem. Pri tej akciji je Zvezo podpiral obrtnozadružni nadzornik v Celju g. Ignac Založnik in se mu Zveza pri tej priliki oddol-žuje, izrekajoč mu za podporo in naklonjenost najtoplejšo zahvalo. Nasprotno pa se je Zveza brezuspešno trudila, da bi ustanovila gremij trgovcev za črnomaljski politični okraj. Vse prizadevanje in dolgotrajna korespondenca niso vsled nezavednosti trgovstva v tem okraju in vsled naravnost nepojmljivih nasprot-stev med Črnomljem in Metliko imele do sedaj pozitivnega uspeha. Tako je trgovstvo edino v tem okraju bivše Kranjske organizirano še skupno z obrtniki v kolektivnih zadrugah. Enako so bila tudi vsa do sedaj poskušena sredstva zaman, da bi se doseglo reorganizacijo trgovstva v Rogaškem sodnem okraju in v sodnem okraju Šmarje pri Jelšah. Niti posredovanju ministrstva trgovine in industrije se ni posrečilo, da bi se dosegla združitev kolektivnih zadrug in ustanovitev samostojnih trgovskih zadrug v imenovanih okrajih, ker so bili trgovci na vseh dosedanjih občnih zborih vedno preglasovani od mnogo številnejših obrtnikov. Razen teh dveh organizatornih vprašanj bi bilo želeti, da se tudi trgovstvo v političnem okraju Maribor okolica, združi v enoten gremij medtem, ki je dosedaj organizirano v za-drugiah po sodnih okrajih. Enako bi bilo žeieti tudi za politične okraje ptujska okolica. Na ta način bi bilo vse trgovstvo organizirano v samostojnih močnih stanovskih organizacijah in bi se moglo še -bolj ^enotno kot doslej uveljavljati pri reševanju javnih gospodarskih vprašanj. Lansko jesen je Zveza pokrenila posebno obširno akcijo, da razčisti razmerje trgovskih organizacij napram drugim kolektivnim stanovskim organizacijam odnosno zadrugam za posamezne stroke trgovinskih obrtov, ki so obstojale poleg obligatornih organizacij v nekaterih političnih okrajih. Na podlagi uradnih seznamov strokovnih zadrug smo ugotovili, da jle obstojala v Ljubljani poleg gremija še zadruga trgovcev s premogom in kurivom, dalje v mariborski okolici zadruga lesnih trgovcev, v Št. Lorencu poleg trgovske zadruge, dalje zadruga kramarjev in branjevcev v Mariboru poleg trgov- skega gremija, potem kolektivne zadruge štirih različnih skupin, v ka-terin po bili udruženi tudi trgovci v Katigon in v Ljutomeru, dalje nekateri' zadruge, iz katerih naslova ni bil razviden pravi obseg v političnem okraju Celje-okolica, Krško itd. Zveza je za podporo naprosila pri tej akciji tudi odd. ministrstva trg. in industrije v Ljubljani, ki je izdal odlok, du sme v enem poltičnem ali sodnem okraju obstojati samo ena organizacija trgovskega stanu in, da se morajo zadruge, ki obsegajo posamezne stroke, združiti s krajevno trgovska organizacijo, pri katerih lahko tvori.o posebno sekcijo. Uspeh te akcije je bil, da se je trgovstvo v radgonskem in ljutomerskem okraju združilo v lastno organizacijo in .osnovalo gremij za politični okraj Ljutomer, s sedežem v Gornji Radgoni. Odobritev pravil novega gremija, kakor tudi združitev zadrug z gremiji je v teku. K ustanovitvi strokovnih skupin pri Zvezi, kakor je bilo že lansko leto nameravano, do sedaj ni prišlo, ker je ravno veletrgovina pokazala pri največjih gremijih, kakor n. pr. v Ljubljani, popolno nerazumevanje za važnost strokovne grupacije našega trgovstva. Nujno potrebno bi bilo, da bi se vsaj nekatere glavne skupine združile v strokovne grupe, kakor n. pr. lesna trgovina, trgovina z živino, z deželnimi pridelki, s kolonijal-nira blagom in z manufakturo. Strokovne skupine bi tudi mnogo olajšale poslovanje Zveze in bi njih predlogi imeli pri prometnih in trgovskih oblasi h gotovo največji uspeh. Zveza je tekom preteklega leta navezala stike s sorodnimi organizacijami v Oehoslovaški ter postopala v vseh akcijah principijelnega značar ja in splošnega interesa vedno sporazumno s stanovskimi organizacijami trgovstva v ostalih pokrajinah naše države. V posebno živahnem stiku je stala z Udruženjem trgovaca in in-dustrijalaca v Novem Sadu in s Save-zom trgovaca v Zagrebu- Od prvotno zamišljenega programa se vsled nezadostnih finančnih sredstev letos še ni mogla organizirati reklamacijska, carinsko, davčno in kreditno-informativna služba, ki bi bila v eminentno praktičnem interesu vsega zveznega članstva. Zato bi bilo želeti, da se za tekoče leto uresniči ta program, kukor tudi, da se zboljšajo gremijalne pisarne po deželi, katerih organizacija je danes tudi še zelo nezadostna. Nujno potrebno je tudi, da vse gremijalne pisarne dobijo stalne moči za vodenje stanovske evidence in za reševanje vedno rastočih trgovL idh agend, ker je ravno vsled pomanjkanja stalnih pisa-ren, tudi delovanje. Zveze zelo otež-kočeno. f II. Važnejše akcije Zveze. Zvezna pisarna je z vso pažnjo zasledovala vse dtog xlke na polju na-redbe in zakonodaje in vse gospodarske pojave ter iz njii\ črpala program svojega delovanja. Tako je v svrho pregleda o stanju našega strokovnega in trgovskega nadaljevalnega šolstva nabrala potom pismene ankete obsežno gradivo1, ki služi za podlago, da se izdela načjrt o potrebnih reformah odnosno dopolnitvah zavodov za strokovno vzgojo našega) naraščaja. Zveza se je v Dem oziru obrnila tudi na predsedstva pokrajinske uprave, na ministrstvo rza trgovino in industr. ter poverjeništvo za prosveto, da bi se v učni profjram vpeljali nekateri predmeti, ki s< > za praktično vsakdanjo potrebo iirj ovca izredno važni, in da bi se šofia' ke knjige tudi že za splošno ljudi* o izobrazbo priredile z obširno gosp odarsko vsebino, da bi se na ta načii i razširil smisel za gospodarska vprašanja v najširše kroge. — / Dalje se /je Zveza ob priliki sej širšega odbpi a obširno bavila s preciziranjem stališča slovenskega trgovstva v vprašanju iVjednačenja obrtne zakonodaje. V tein oziru je priredila tudi pismeno anketo po gremijih, ki pa ni prinesla pričakovanega uspeha. Izmed anket, katerih se je udeležila Zveza, so bile najvažnejše anketa /a revizijo zakonu o po- bijanju draginje in zai sestavo pravilnika za sedaj veljavni protidraginj-ski zakon, dalje anketa glede nedeljskega počitka, glede poravnave dolgov in terjatev v čehoslovaškili kronah, glede ureditve prometa s soljo, glade priredbe izvršilnih naredb pri predpisovanju davkov, mnogoštevilnih posvetovanj za prireditev vzorčnega velesejma v Ljubljani, dalje proti davku na vojne dobičke za leto 1920, ankete glede povišanja gostaš-čine in raznih drugih anket, ki jih je priredila trgovska in obrtniška zbor-nca v Ljubljani, dalje zborovanje v Celju, Ormožu in Slov. Bistrici, na Bledu in v Novem Sadu. Na polju prometnih vprašanj je Zveza živahno sledila akciji za zgradbo železniške Zveze Slovenije z morjem po lastnem ozemlju, v katerem vprašanju se je bila raizvila ljuta borba med lokalnimi inetresenti za različne trase, dalje se je energično in opetovano zavzemala za obnovitev tranzitnega prometa na progi Maribor—Špilje—Radgona, kar se ji je tudi po neumornem prizadevanju ko-nečno pred dvema mesecema posrečilo. Nasprotno pa je ostalo vse prizadevanje za obnovitev prekmurske železniške zveze iz Murske Sobote v Hodoš dosedaj brezuspešno. Energično se je Zvezai zavzela za likvidacijo dodatnih dobavnih rokov, intervenirala opetovano pri železnišk. upravah zaradi dostavljanja vagonov, za-računjavanja stojnin, za vpeljavo III. razreda pri brzovlakih, za zastopstvo v tarifnem komiteju pri generalnem ravnateljstvu južne železnice na Dunaju, zaradi omejitve prometa za otvoritev mednarodnega kosovnega prometa, za izboljšanje poštno paketne službe, proti linearnemu povišanju telefonskih pristojbin, -za vzpostavitev vozno poštnih zvez po deželi, kakor so obstojale pred vojno in za zgradbo železniških zvez in zavodov, ki so bili predvideni v investicijskem programu državnih železnic, dalje za razne car i n sk o-pr om etn e zadeve, valutni promet, prepoved uvoza itd. Mnogo dela je posvetila Zveza organizaciji stikov za izpopolnitev našega stanovskega glasila »Trgovskega lista« in sicer za ustanovitev stalne rubrike o trgovsko-sodni praksi in o strokovni prosveti, dalje za razširjenje poročevalce službe o delovanju Zvezi sorodnih organizacij v naši kraljevini in v inozemstvu. Zveza je z lastno inicijativo posredovala tudi za spremembo pravil trgovskega bolniškega društva v Ljubljani in se s svojimi spomenicami zavzemala za nadaljni obstoj te prevažne institucije, dalje je podala energičen protest proti vpeljavi nezgodnega zavarovanja za trgovske obrate in proti napačni uporabi in tolmačenju določb o osemurnem delavniku za trgovske obrate. Zveza se je na različnih mestih zavzemala za čimprejšnjo publikacijo rezultatov revizije zakonov, ker se nahajajo med tem gradivom za trgovstvo zelo važni predpisi in določbe. Na vlogo Zveze je zakonodajni odbor sporočil, da so bili vsi zakoni naredbe poslani pristojnim ministrstvom v svrho publikacije, nakar je Zveza ponovno zaprosila ministrstva, da se rezultati čimpreje objavijo. Zveza je potom pismene ankete nabirala tudi gradivo o organizacijah in poslovanju zadružništva, da bi se moglo braniti trgovske interese proti eventualnim zlorabam zadružne ideje in organizacije na škodo trgovstva. Vendar so podatki, ki so jih poslale krajevne organizacije, zelo netočni in pomanjkljivi. Dalje je priredila Zveza pismeno anketo o vprašanju vpeljave dinarske valute v trgovinah, ki pa doslej ni vodila k enotnemu rezultatu. Nadaljnje pismene ankete so se tikale dohajanja neligitimnih inozemskih trgovcev z blagom v naša mesta, dalje obnove pouka na nadaljevalnih šolah, uradnih ur pri poštah in raznih načinov izigravanja predpisov Obrtnega reda. Izmed ostalih akcij je omeniti spomenico Zveze glede vrnitve čekovnih vlog čekovnemu uradu od strani poštne uprave in pričetka ob-restovanja čekovnih vlog. Akcija je imela po posredovanju poljedelskega ministra gosp. J. Puclja zadovoljiv uspeh in se gosp. ministru tem potom v imenu Zveze najtopleje zahvaljujemo. Spomenica Zveze glede obračuna terjatev našega trgovstva proti bivšemu erarju pa je ostalo dosedaj nerešeno na nemalo škodo prizadetih trgovskih krogov. Zveza je prva pokrenila tudi akcijo za čimprejšnjo ustanovitev pridobitnega sveta v Beogradu v zmislu določb člena 44 Ustave, uvidevajoč, da najbolj trpimo vsled tega, ker pri raznih političnih bojih in nasprot-stvih ostajajo naša gospodarska vprašanja nerešena. Že lansko leto se je potegovala Zveza za članstvo v onem privrednom savetu, ki ga je bil pro-vizorno ustanovil trgovinski minister dr. Ninčič. Tozadevni prošnji Zveze se ni ugodilo. Zveza se je potegovala tudi za to, da se važnih trgovskih pogodb z Avstrijo glede obmejnega prometa ne sklepa brez zaslišanja poznavalcev krajevnih razmer naših krajevnih organizacij. Tudi ta prošnja še dosedaj ni biLa vpoštevaim V najrazličnejših zadevah obrtnega reda je Zveza opetovano posredovala med včlanjenimi gremiji in raznimi obrtnimi in drugimi upravnimi oblastmi. Pritožbe so se tikale samolastnega postopanja posameznih organov javne uprave, revizije obrtnih listov, obrtne policije, protokola-cije trgovskih tvrdk, zlorab sejmarst-va in branjarije, omejitve krošnjar-stva, vprašanja učencev pri zadružnih podjetjih, izvrševanja obrti po inozemcih itd. V vseh teh zadevah je oddolek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani stremljenja Zveze vedno z veliko naklonjenostjo podpiral, zakar mu tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo. S tem pa vsekakor še ni izčrpano poslovno poročilo o delovanju Zveze, ki se je napram lanskemu letu znatno .razvilo in povečalo. Že sedanje delo presega moči in sredstva, ki stoje pisarni na razpolago, in razvoj ter uresničenje bodočega programa je odvisno od žrtev in razumevanja, ki jih bo dal trgovski stan svoji stanovski organizaciji. Naš gospodarski položaj in program. (Govor načelnika Zveze, I. Jelačina.) Lanskoletni shod smo zapuščali z nado in prepričanjem, da smo prestali vrhunec povojne gospodarske krize in, da se bodo razmere obrnile na bolje. To pričakovanje nag je bridko razočaralo in lanska jesen nam je prinesla novo aktualno poslovno krizo, ki je zahtevala od našega trgovstva velikih žrtev. Te krize naše trgovstvo do sedaj še ni pretrpelo, žalibog pa je ravno v najtežji situaciji namesto podpore, naletelo na popolno nerazumevanje naših stremljenj in neuvaževanja dejanskega gospodarskega položaja v vladnih krogih, kar je naše odnošaje, posebno v zadnjem času zelo poostrilo. Za konsolidacijo gospodarskih razmer v naši državi je najvažnejše, da nami je Vidov dan prinesel Ustavo in, da je bila s tem zaključena doba provizorijev, ki nam je vsak dan prinesel nove naredbe, uredbe, začasne zakone, ki so se spreminjale v kratkih presledkih ter zanašale v gospodarsko delo podjetnika negotovost in nestalnost. Takoj, ko so bile znane določbe vladnega ustavnega načrta je Zveza z vsemi gremiji odločno nastopila proti § 29 Ustave, ki predvideva neutemeljen« favoriziranje zadružništva. Določba je bila kljub našim protestom sprejeta v Ustavo. Od sprejetja Ustave se suče vse javno delo okrog vprašanj izvršitve Ustave, posebno okrog vprašanj administrativne organizacije raznih panog javne uprave, kakor tudi okrog socialnopolitičnih reform, katere se upeljuje z nezdravo naglico v naše še neustaleno gospodarsko življenje. — Pogrešamo pa pri tem izvršitev onega, ki je za gospodarske kroge, ki so fanatiki produktivnega dela in gospodarskega razvoja ter napredka, naj- važnejše, to je osnovanje gospodarskega sveta. Važno delo je bila revizija začasno i zakonodaje, ki jo je izvršil zakonodajni odbor tekom lanskega leta. Med revizijskim materi-jalom se je nahajalo mnogo za trgovstvo važnih povojnih naredb. — O izidu revizije sedaj še nimamo uradnih poročil, dasi je Zveza opetovano urgirala pri zakonodajnem odboru. Boj za definitiven proračun še vedno ni izvojeivan deloma radi nepopustljivosti strank, deloma radi neurejene uprave. To je vodilo k temu, da se že leto dni gospodari z dvainaj-stinskimi provizoriji v okviru proračuna za leto 1920/21, kar nam je prineslo tudi davek na vojne dobičke za leto 1920. Naše trgovsko poslovanje v preteklem letu 1921 se je razvijalo v znaku padajoče valutne vrednosti, ki je zavzelo posebno koncem leta kritične dimenzije. Vlada je poskusila za zajezitev padca valute vrsto sredstev, izdelala je novo uvozno carinsko tarifo, zvišala agio pri uvozu, olajšala izvoz, uvedla najstrožjo kontrolo in centralizacijo deviznega prometa, prepovedala je uvoz luksuznega blaga ter talko spravila ves kup-čijski promet v precejšen zastoj. Beograjski trgovci so v dobri nadi zboljšanja naše valute forsirali zakon o odložitvi trgovskih plačil v inozemstvu, s čemur pa se naše trgovstvom moglo popolnoma strinjati. Predpogoj celega moratomega projekta je bil, da se valuta zboljša, kar pa se a samimi niaredbami o regulaciji prometa ne da doseči. Naš izvoz je napredoval od 600 leta 1919. na 1300 leta 1920 in na 2400 milijonov leta 1921, torej s trikratno v zadnjih treh letih. Izvozilo pa bi se bilo lahko še mnogo več blaga, ako bi bil promet urejen. — Kljub temu pa izvoz še ni dosegel vrednosti uvoza, kar tudi vpliva na razvrednostitev našega denarja. Pripomniti meram, da se je v zadnjih dveh letih ogromno denarja pri na« investiralo, da pa se te investicije še niso mogle uveljaviti v naši trgovinski bilanci. Največji delež na naši zunanji trgovini ima kljub podražitvi cen Avstrija, za njo pa Italija. Promet z Nemčijo vedno raste in bo po uveljavljenju trgovske pogodbe brez-dvomno postal še večji. Trgovina s Češko pa pada radi izrednega porasta češke krone. Naš uvoz kaže v predmetih m količinah veliko stabilnost, medtem, ko izvoz svojo sliko od leta do leta po konjunkturah izpreminja. Izvoz lesa, v katerega smo po prevratu stavili toliko nade, je radi velike povojne stavbene krize kljub odpravi izvozne carine padel, medtem pa je izvoz mesa, po katerem vlada največje povpraševanje, zelo narastel. Izvoz žalibog ni niti v prometnem, niti v kupČijskem oziru dovolj organiziran, tudi nima naša zunanja trgovina v naših konzulatih in priviligiranih agencijah, ki nikakor ne služjo v tej obliki našemu državnemu ugledu, nikake izdatnejše podpore. Zadnji, čas opažamo veliko zanimanje in pritok tujcev v našo državo, posebno v Slovenijo, ki se skušajo tu naseliti ali otvoriti svoje podružnice, skladišča, ter ustvariti novo konkurenco domači trgovini. So pa poleg njih še elementi1, ki na vse mogoiSe načine izigravajo interese domačih trgovcev in proti katerim dosedaj obrtne oblasti ne nastopajo dovolj energično. Zveza posveča tem vprašanjem največjo pažnjo in računa na podporo gremijev, da bo mogla uspešno braniti interese domačinov. Izmed važnejših krajevnih dohodkov poročevalnega leta je predvsem omeniti dopolnitev trgovske in obrtniške zbornice s člani z bivše Štajerske in njeno reformo v tri samostojne sekcije. Zveza je posredovala za dopolnitev zastopnikov trgovske sekcije in se ji je konečno po daljšem trudu posrečilo doseči v tem oziru sporazum. Glavna naloga sedanjega članstva, namreč pripraviti volitve v zbornico, je že rešena, ker je bil volilni red že v decembru 1921 izdelan in predloženi vladi v Odobrenje. Lep in moralno važen uspeh za našo trgovino v Sloveniji je bila pri- reditev prvega jugoslovenskega velesejma v Ljubljani, katerega namen je bil, da se odjemalec spozna s svojimi dobavitelji in se navežejo novi stiki i/, vseh pokrajin naše države. Važna je bila tudi izvršitev volitev v cenilne komisije, ki so bile leta 1919 brez povoda od finančne delegacije ukinjene. Obnovitev teh komisij je bila skrajno nujna, ker se je daven« praksai razcvetela v fantastične izrodke. Trgovstvo ima sedaj voljena zastopstva iz lastnih vrst, katerim lahko zaupa svoj finančni položaj, da doseže primarno ocenitev in odmero davkov. iVkiogo borbe je posvetila, Zveza zakonu o pobijanju draginje, katerega pretiravana praksa se je bila zadnje mesece bujno razcvetla. Zakonite določbe Be je nat tako neumesten način uporabljalo in vse te prakse je bilo krivo predvsem ministrstvo za socijalno politiko, ki ni pravočasno izdalo pravilnika o izvrševanju zakona in naše upravne oblasti, ki so si samolastno in proti določbam zakona dovolile preiskavo trgovskih lokalov. Zveza se je mnogo trudila, da bi spričo novega zakona o zavarovanju vzdržala samostojno bolniško zavarovanje trgovskega stanu. V ta namen so se sporazumno z bolniškim in podpornim društvom na občnem zboru 24. novembra1 p. 1. izpremenila, ki so bila tudi v januarju t. 1. odobrena. Zadeva pa s tem še ni končana in bo treba še dolgega boja, da se obdrži samostojnost in se ne bo dekletirala likvidacija, kakor je mogoča po pirvem začasnem zakonu. V zunanji trgovski politiki ne moremo zaznamovati bistvenega napredka. K novi trgovski pogodbi z Itali jo radi neizvršitve rapalsko pogodbe iz političnih vzrokov ni prišlo. Veljavnost začasnih pogodb z Avstrijo in Češko je bila podaljšana. Pripravlja pa se revizija v tem zmislu, da bi se obseg pogodbe razširil tudi glede obrtnopravne reciprocitete, kar je za naš trgovski stami izredno važnega pomena. Trgovska! pogodba 'z Nemčijo je od naše strani sprejeta in kakor poroča ministrstvo za trgovino, se čaka samo še na ratifikacijo z nemške strani. Z Madžarsko in Poljsko se nahajamo še v bpezpogodbenein stanju. Likvidacijska vprafiauja so še po večini neurejena. Opetovana pogajanja z Avstrijo za obračun starih dolgov in terjatev so se razbila in je bilo na zadnjem sestanku ponudeno za staro avstrijsko krono le še pol jugoslovanske krone. Ker se je to odklonilo, smo v nevarnosti, da bomo sploh izšli praznih rok. Rimska konferenca je imela, kakor ste čitali v časopisih, le toliko uspeha, da se zdaj pogajamo direktno z Italijani. — Žalibog pri nabiranju gradiva naš urad za izvršitev mednarodnih pogodb ni bil vedno na višini. V notranjosti imamo še celo vrsto nerešenih vprašanj. Začelo se je ko-nečno s študijo izjednačenja diavkov, kakor smo vedno na naših shodih v resolucijah zahtevali. V železniškem prometu se obrača namesto na bolje vse na slabeje, kar naše trgovsko poslovanje najbolj ovira. NaSe trgovsko ministrstvo je v mnogem oziru v trgovskih vprašanjih prepustilo finančnemu ministrstvu in socijalni politiki kompetenco, česar ne moremo odobravati. Pričakujemo v bodoče pri naši najvišji instanci upravne oblasti več razumevanja in izdatnejše podpore. • Stanovska zavest pronica vedno globlje v naših najširših vrstah in dosegli smo celo to, kar smo v pretek-lih letih najbolj pogrešali, da nastopa trgovstvo cele države v važnih vprašanjih složno in enotno. To dejstvo, ki dobiva vedno konkretnejše oblike, da namreč nas trgovce cele države vežejo ista stremljenja in isti interesi, bo našlo najbrže v kratkem času svoj izraz v enotni organizaciji. Občevanje pokrajinskih zvez trgovstva postaja posebno v zadnjem času čim živahnejše, ter se v vseh vpraša-, njih solidarno postopa. A da bi bila ta zavest, ki smo jo že izrazili na prvem trgovskem shodu leta 1920., potem bi bil tudi današnji naš položaj in bi gotovo ne bilo prišlo k raz- ličnim naredbam, ki jih je vlada tako lahko izdala preko nas in proti nam. Uvidevajoč glavne ovire sedanje uprave je Zveza tekom preteklega leta opetovano poskusila svojo srečo in p odnesla cel niz predlogov za zboljšanje razmer, ki pa niso bili vedno upoštevani. Naš stalež je bil vso dobo izredno potrpežljiv, ker je poznal težave, s katerimi se je borila prometna in finančna uprava. Vendar izgubljamo potrpežljivost, ker vidimo, da pomanjkuje v odločilnih političnih krogih razumevanje seda-njega gospodarskega položaja. To nerazpoložen je, ki je moralo nastati v naših vrstah, se je posebno zadnji čas zelo poojstrilo, ko se je vsled velikega porastka cen zopet začelo uprizarjati hajke na trgovce. Vsiljen nam je bil boji in v samoobrambi smo morali javnosti pojasniti svoj položaj. — Zveza hoče pričeto delo udejstvi-tve svojega programa nadaljevati, zvesta svojemu, v pravilih začrtanemu programu prosvetnega dela med trgovstvom in vršiti širok program gospodarske inicijative v organizaciji pridobitne podjetnosti in obrambe stanovskih interesov in pravic. V tem oziru je dolžnost gremijev, posebno na deželi, da v svojem krajevnem delokrogu razvijejo živahno delavnost in podpirajo s podrobnim delom stremljenja Zveze. Na tem važnem delu vam kličem »Dobrodošli in otvarjiam tretji trgovski shod. Problem sanacije naše valute. (Poročilo ravnatelja Jan. Lesničarja.) O valutnem problemu in njegovi rešitvi se pri nas razmeroma veliko govori in piše. Ni čuda, saj to najvažnejše vprašanje naše državne politike in našega celokupnega narodnega gospodarstva sega globoko v življenje vsakega posameznika. Pri nekoliko krtičnem pregledu valutnih govorov in člankov pa se navadno pokaže ali strankarsko ali čisto stanovsko-politično kopito. Vsak si prizadeva, da bi na kak način rešil samega sebe in nima nobene besede sožalja za druzega, ki se že potaplja. Posledica je lo splošne nizke gospodarske naobrazbe pri nas in tako pride do žalostnega dejstva, da manjka skupnega dela in skupne inicijative vseh političnih strank in vseh stanov za ozdravljenje naše valute. Kakor se navadno površne in enostranske naše politične stranke pri presoji valutnega vprašanja doma, tako so v splošnem glede te stvari sterilne tudi v parlamentu. Vlada konečno ne more drugače, kakor da odloča in ukrepa po svoje, brez pravih direktiv iz naroda — in posledica je nesmotreno kolebanje raznih naredb od največjega radikalizma do najtrdovratnej-šega konservatizma. Tako kolebanje vzbuja doma nezaupanje in odpor, v inozemstvu pa nam jemlje kredit in ugled. K temu naši oficijozi še prav radi deklamirajo o našem neizmernem in neizčrpnem narodnem bogastvu. Kaj si naj misli povprečni naš človek, ko posluša te deklamacije, dočim pa sam vsled nesmotrene naše valutne politike strada in zmrzuje? Inozemski, literarno naobražen človek pa se spomni ob tej priliki, kakor je enkrat prav dobro zapisal »Jugoslovanski Lloyd«, da je naša državna uprava s svojo valutno politiko prav podobna Buridanovemit oslu, ki je poleg polnih jasli gladno poginil. Nočem biti hudoben in ne bom vsled tega izvajal nadaljnjih sklepov. Kaj je bankovec? Ničesar druzega kakor nakaznica za gotovo blago. Običajno smo mislili pri tem vedno na zlato ali srebro v državni banki. Ker si zamenjal lahko vsak čas bankovec za suho zlato, si bil uverjen o polnovrednosti bankovca, ki je imel tako imenitno kritje. »Iz tega« pravi dr. Uratnik v »Naših Zapiskih« čisto pravilno, sklepa marsikdo, da nam ne manjka (za sanacijo valute) ničesar druzega kakor zlatga kritja (za našo moneto). -Samo da bi mogli zbrati v zakladnicah »Narodne banke« primern zlati zaklad, pa bi bilo valutno vprašanje rešeno. V resnici pa ni tako. Že v miru je bilo (popolno) zlato kritje le zato mogoče, ker je stalo za zlatim kritjem veliko važnejše blagovno kritje. Ker so bile cene ustaljene in se je dalo kupiti na trgu za vsak papir določeno količino blaga, se je izmenjaval papir naravnost za blago in le v zelo izrednih slučajih pri bankah za suho zlato. Zato so lahko vzdrževale takrat majhne količine zlata valutne kurze trajno v ravnovesju. Pravo kritje pa ni bilo toliko zlato, kakor blago, ki se je dalo za denar kupiti. Danes pa stoji za denarnim gospodarstvom porušeno ravnovesje v državnem in narodnem gospodarstvu, razven tega porušen mednarodni kredit. Resničnost teh trditev dokazuje zgodovina boja za jugoslovansko novčano edinico, katere še vedno nimamo. Ob nastanku naše narodne države smo imeli v Srbiji in Mace-doniji naglo se povračujoč dinar, v takozvanih prečanskih krajih pa stari bankovec avstro-ogrske banke. Stari dinar je imel dozdevno boljše kritje, saj ga je skril kovinski zaklad Narodne banke in gotovi depoji francoskih frankov, ki se še danes vračunavajo v metalno podlago, kakor jo izkazuje Narodna banka. Austro-ogrska krona pa ni imela po pripovedovanju naših politikov in nacijo-nalnih ekonomov nobenega kritja. To pa ni bilo res. Imela je izdatno blagovno kritje — in razmerje, v katero se jo je bilo spravilo s slabo fundiranim takratnim dinarjem, ni bilo niti politično pametno, hiti gospodarski opravičljivo. Od razmerja 1 : 2.5 spočetka se je konečno krono potisnilo v razmerje 1 : 4. 0 kurznih diferencah med krono in dinarjem v domačem prometu, postopku žigosanja, markiranja in famoznem odtegljaju 20% ne bom tukaj obširno govoril, stvar je žalibože še preveč znana in razburljiva. Posledica tega »opasnega sistema napačnih ali polovičarskih odredb« je bila vzporedno s padanjem našega kurza v inozemstvu nesigumost in nezaupanje doma. Ta posledica je za vsakega, ki ljubi našo državo in ji od srca želi napredka, najbolj občutljiva in — bridka. Osobito za prečanske kraje je še mnogo zadev, ki konečno direktno ali indirektno vplivajo na stanje valute, nerešenih. Krivda vlade glede teh zadev obstoji v tem, da se ne more ali noče užveti v nje. Po ujedi-njenju so postale naše pokrajine sestavni del kraljevstva ne le s svojim premoženjem, temveč tudi s svojimi bremeni. Vprašanje restituira-nja že omenjenega 20% odbitka, povrnitve vojnih posojil, ki so veljala pod staro državo za zakonito pupi-lamo varne papirje, vprašanje naših depojev v inozemstvu ni samo vprašanje nas Prečanov, temveč je državno vprašanje in jaz mislim, da imamo polno pravico zahtevati od države ugodno rešitev tega vprašanja. Saj je menda uvidela naša finančna uprava, da je neureditev teh vprašanj težko oškodovala podpisovanje železniškega investicijskega posojila Ker sem že pri tej stvari, bi se rad dotaknil skrajno nerodnega in težavnega postopanja pri izplačilu obresti in bonov iz leta 1919. Odredilo se je, da se izplačujejo obresti in boni samo pri blagajni finančnega ravnateljstva v Ljubljani. To povzroča pota in stroške, neglede na to, da se obresti >niso nikoli ob zapadlosti izplačevale. Ljudje vidijo, da država ni točna pri svojih plačilih in zgubi-vfijo zaupanje do naših državnih papirjev in do naše monete. Take malenkostne pogreške in nerodnosti bi se že lahko zdavnaj odpravilo, saj se je finančno upravo ponovno na nje opozorilo. Ne — pri investicijskem posojilu je znova upeljan cel šimelj glede izplačevanja kuponov. Samo, da se delajo strankam sitnosti, po pisarnah pa se preliva črnilo v potokih! Pri redukciji uradništva bi se moralo predvsem misliti na prodajo birokratskega šimlja. Gospodu finančnemu ministru zagotavljamo, da ga ne bomo prav nič pogrešali. Nekaterniki si mnogo obetajo o ravnokar zborujoči konferenci v Genovi za sanacijo srednjeevropskih valut. Te dni pa je predaval bivši minister dr. Josip Fort v češkem društvu za nacijonalno-ekonomična vprašanja v Pragi o valutnih zadevah in je izrecno povdarjal, da se bodo sicer v Genovi dognali gotovi principi, po katerih se naj te zadeve rešujejo, ozdraviti pa mora svojo valuto vsaka država sama. Ob tej priliki je predložil dr. Fort tudi valutni sanacijski načrt, čegar jedro se strinja s predložečimi resolucijami v Genovi. Načrt obsega dve perijodi: pripravljalno in izvršilno. V pripravljalni perijodi je treba izvršiti sledeče: a) skrbeti za ravnovesje v proračunu, b) pospeševati z vsemi sredstvi domačo produkcijo, tako, da je ista zmožna za konkurenco z inozemstvom, c) dovoliti neomejeno in neovirano trgovino, skrbeti za varnost imetja in svobodo dela ter za javni red in mir sploh, d) skrbeti za stabiliteto kurza državnega denarja in nabavo deviznih rezerv, e) porabiti dohodek iz premoženjske odaje za sukcesivno nabavo zlatega ali sploh bančnega kritja za novčanice. Nas zanima pred vsem tu obširnejše obrazložena pripravljalna peri-joda, da vidimo, koliko smo že v naši državi v tem oziru storili. Že meseca novembra 1921 je bil predložen državni proračun za leto 1922, ne da bi bil doslej rešen. Ako si predstavljamo državo kot veliko gospodarstvo, ki mora biti dobro in v redu vodeno, napravlja to zavlačevanje neprijeten utis. Upoštevamo težavne razmere v našem parlamentu in uvi-devamo, da je tam žalibože več kričačev kakor delavcev, mnenja smo pa vendar, da je rešitev državnega proračuna prvo in najvažnejše vprašanje, zlasti še, ker to silno vpliva na kurze našega denarja doma in v inozemstvu. Jaz trdim, da vozimo bolje, ako nosimo trda bremena, razume se, da vsi skupaj in vsi enako kakor pa da cincamo iz ozirov na demagogijo z leve in desne in ne spravimo državnega gospodarstva nikoli v reden kolotek. Pripomniti pa moramo, da spada k rednemu gospodarstvu ne samo reden proračun, temveč tudi obračun. Istega pa se nam žalibog — vsaj široki ja vnosi i ne — doslej še ni predložilo za nobeno proračunsko leto naše nove države. Mi smo samo videli, da se je končalo prejšnje neprestano zadolževanje pri Narodni banki — kar radi kot lep uspeh finančne uprave pri-poznaino, — podrobnosti pa nismo zvedeli, dasi bi morda omajale marsikateri dvom in nudile predvsem jasno sliko našega državnega gospodarstva. Poglavje o skrbi države za zvišanje domače produkcije in s tem za zvišanje naše plačilne bilance na-pram inozemstvu, spada bolj v referat mojega naslednika, kajti to vprašanje je v naši agrarni državi, ki bode morala iz sto raznih razlogov čakati še precej let na domačo indu-strijelno produkcijo v vseh panogah, predvsem vprašanje prometa. Omenim tukaj le, da mnogi domači strokovnjaki dvomijo nad pravilnostjo številk v oficijelnih poročilih naše izvozne statistike. Pravijo namreč, da se pri nas kar pavšalno ceni vrednost izvoženega blaga po cenah na domačem trgu, ne pa po faktično doseženih cenah na inozemskih tržiščih. Kako je s to zadevo, ne morem prav soditi. Slišal sem samo šaljivca, ki je trdil, da te podatke zbira in sešteva v generalni direkciji carine neki manipulant. Upajmo,^ da je to samo šala, kajti uspehi nasegu izvo-za so tako dalekoseznegu pomena za naše kurze v inozemstvu, da zasluži statistika o njih vso pažnjo in skrb ne samo carinikov, temveč cele vlade. t Zadnje leto so se neprestano ponavljale pritožbe, da naša finančna uprava ali nič ne stori za porast ali vsaj stabiliteto naših kurzov v inozemstvu, predvsem v Zurichu. Izza vojne sem si je prilastil Ziirich privilegij, da diktira kurze za vse nasledstvene države in za celo srednjo Evropo. Iz naših bančnih krogov se sliši, da nimamo mi na tem trgu nobene izdatne kontrole. Zastopata nas tam dve malenkostni, trdi se celo, da pod italijanskim vplivom stoječi >bankarski radnji« ,ki ste še povrh močno interesirani na našem eks-portu. Kam to meri, se lahko presodi na efektu izvoza nase živine v Italijo. Na borzah v Nemčiji naš denar menda sploh ne notira, kdo kontrolira naše notacije in zasleduje trg v Trstu, na Dunaju in v Pragi, mi ni znano. Čutimo samo vsi, da tu ni dela in da je potrebna hitra, pa prav hitro po češkem vzorcu temeljita reme-dura. Moja kratka izvajanja ne morejo tvoriti celotne slike o našem valutnem problemu in njegovi sanaciji. Zato je želeti, da se o njih razvije čim obširnejša debata. Ako 3. vseslovenski trgovski shod v Celju ko-ličkaj doprinese k razčiščenju tega težavnega vprašanja, je izvrstno dovršil svojo nalogo. O aktualnih prometnih vprašanjih. (Referat tajnika I. Mohoriča.) Sredi lanskega leta je bil storjen prvi korak in prvi poizkus za izboljšanje našega prometa in za zgradbo nekaterih nujnih železniških zvez s sredstvi notranjega posojila. Do tedaj si je skušala vlada vedno pomagati le s tekočimi dohodki, ki pa niti za vzdrževanje obrata niso zadoščali. Po dolgih pogajanjih s finančnimi krogi je vlada najela prvo notranje 7 odstotno investicijsko posojilo. 2a-libog so se od takrat pa do sedaj gospodarske razmere v naši državi tako bistveno izpremenile, da ta vsota niti od daleč ni zadostovala niti za popravo in obnovitev že obstoječih železniških prog, kaj šele *a zgradbo novih železniških zvez, za katere niti načrti v podrobnostih še niso bili gotovi. Ker so denarni zavodi precej pozno oddali subskribirane odnosno jamčene denarne zneske vladi na razpolago, se je stvar tako zavlekla, da od celega programa, ki je bil izdelan že julija meseca lanskega leta, dosedaj še ni ničesar uresničenega. Slovenija je na prvem investicijskem pragramu, kar se tiče stavb, partici-pirala s tremi postojankami, in sicer: 1. Zgradba prekmurske železnice Murska Sobota—Ljutomer-Ormož; 2. zgradba državnih železniških delavnic v Ljubljani, in 3. zgradba inšpektorata v Ljubljani. Razen tega se je imel znaten del porabiti tudi za izmenjavo pragov, za popravila vagonov in za pojačanje železniške proge na vseh progah državnih železnic. Iz programa je izostala le važna kratka železniška zveza Rogatec— Krapina, kar je tembolj čudno, ko je njeno zgradbo zahtevalo vojaštvo. Ker se je bil medtem materijal in delavske mezde vsled padca valute ogromno podražile, je bila naravna posledica, da krediti, ki so bili določeni lansko leto, pri sedanjih razmerah niso več zadostovali. S tem se je uresničenje nameravanih del zopet zavleklo in tako moramo danes ugotoviti, da po preteku skoro enega leta tozadevna dela še nisb definitivno oddana. Medtem pa je krik v časopisju nad vedno rastočim propadanjem obstoječih železnic, ki ga je računanje ' z nezadostnimi dvanajstinskimi krediti le še povečalo, nastal tako močan, da je bila konečno i vlada prisiljena poleg raznih neplodnih osebnih bojev, se začeti stvameje pečati z rešitvijo prometnega vprašanja. Eks-poze železniškega ministra o vzrokih naše prometne mizerije in cela polemika, ki je temu sledila je znana, in jo ne bom ponavljal. Njen praktičen efekt je bil ta, da se je konečno vendarle spoznalo, da je za obnovo starih prog na ozemlju bivše monarhije, ki so bile med vojno popolnoma zanemarjene, celo lanskoletno investicijsko posojilo nezadostno, in da je treba novega posojila v znesku 1 milijarde dinarjev, da se popravijo stare proge in vozni park. Baš sedaj se vršijo priprave za to novo notranje loterijsko posojilo. Ako se posreči njegova realizacija, je upati, da bomo z voznim parkom in železniškim materijalom, ki smo ga že prejeli in ga imamo še dobiti iz Nemčije na račun reparacij, ako se ga bode primemo izkoristilo in enakomerno porazdelilo na celo omrežje naše države, pri primerni reorganizaciji železniške administrativne službe, obnovili naš promet, da bo mogoče izkoristiti naravno bogastvo naše države in vnovčiti naše kmetijske pridelke in industrijske produkte pod ugodnejšimi pogoji in v večjem obsegu kakor v preteklih treh letih. Vendar je do tja pot še precej dolga, ker opažamo še vedno, da ministrstvo saobračaja predlogu gospodarskih korporacij glede obnovitve prometa ne posveča one pažnje, ki bi bila za ureditev naših gospodarskih razmer potrebna. Tako smo se morali nad leto dni boriti za obnovitev tranzitnega prometa Iz Maribora preko Spilj v Ljutomer in še danes kljub vsem urgencam stoji promet na progi Murska Sobota—Hodoš. Tudi obnovitev prometa z Madžarsko se je zavlekla radi popolnoma neutemeljenega nagajanja vojaške posadke v Kotoribi za cele mesece v nemalo škodo vseh interesiranih krogov. Kljub temu pa moramo objektivno priznati, da je bil storjen vsaj začetek v vzpostavitvi mednarodnih železniških zvez s tem, da se je uredil direktni blagovni promet s Cehoslo-vaško v tranzitu preko Avstrije in preko Madžarske in da se je odprl tudi mednarodni kosovni promet za Avstrijo, Cehoslovaško in Italijo. Treba bi bilo, da se na tem začetku z vso vztrajnostjo in podvojeno energijo nadaljuje, ter čimpreje organizirajo tudi mednarodne tarifne zveze. Državni železniški upravi zamer-jamo predvsem to, da preveč forsira osebni promet, medtem ko razvoju blagovnega prometa ne posveča zadostne pažnje. Tako se še do danes ni povspela tako daleč, da bi bila likvidirala dodatne dobavne roke in obnovila dopustnost deklariranja interesa na dobavi, kar je za trgovsko poslovanje predpogoj vsake kalkulacije. Vsled tega trpimo posebno pri inozemskih vagonih, ki prihajajo k nam in ki jih železniška uprava po nepotrebnem zadržuje na raznih križiščih, velike škode na odškodnine, ki jo moramo plačevati inozemskim železnicam za najemnino v frankih. Tudi nam škodujejo vedni spori in boji med državno in južnoželezniško upravo ter železniško upravo in carinsko, ki si lasti v prometnem oziru razne pravice in ne jemlje na gospodarske prilike nikakega ozira. Organizacija administrativne službe naših državnih železnic Je zelo slaba in nezadostna, in tako pri celem ogromnem milijardnem obratu še do danes nimamo nikake prometne statistike, niti računskega pregleda, še manj pa inozemskega obračuna, da o likvidacijskih vprašanjih sploh ne govorim. Za naše privatne lokalne železnice se komaj sedaj pričenja delati račune za pretekla tri poslovna leta in tudi južni železnici je vsled vedno rastočih naglih valutnih razlik obračunjavanje vedno bolj otežko-čeno. Glede investicij ji veže prometno ministrstvo roke s svojim kontrolnim odborom, in tako se cela vrsta del, ki bi se bila lahko izvršila tekom preteklih dveh let, na škodo našega gospodarskega napredka niso izvršile. Formalizem državnega računovodstva ubija vso možnost komerci-jelnega poslovanja na državnih železnicah in postaja pri današnjem gibanju materijalnih cen, vedno bolj katastrofalen. Zato je skrajni čas, da se državno železniški upravi da fin. možnost, da izvrši nujno potrebna obnovna dela, in ji ne oneraogočuje z dvanajstinskimi krediti vzdrževanje prometa. O organizaciji komercijelne službe pri državni železnici ne bom zgubljal besed. Dovolj je, če povem, da sedaj po treh letih še niso biti izdani niti osnovni tarifni predpisi in enotna razreditev blaga, in da železniški tarifni odbor, ki je bil imenovan pred dvemi leti, dosedaj ni imel niti ene seje. Vprašanje zveze Slovenije z morjem po lastnem ozemlju postaja spričo najetja velikega inozemskega investicijskega posojila, zopet zelo aktualno in zato je treba, da ne zgubljamo svojih moči v lokalnih sporih, marveč se čimpreje zedinimo na enodušno zahtevo, ki je nujni postulat našega gospodarskega obstoja in razvoja, in se odločimo za ono traso, ki v finančnem, tehničnem, strategičnem in splošno gospodarskem oziru najbolj odgovarja našim celokupnim interesom. Ako Slovenija ne dobi vsled naše needinosti zveze z morjem, bo vsa naša trgovina izdana na milost in nemilost ino-zemcev. (Dalje prihodnjič.) izvoz m uvoz. Naš izvoz lesa. Po podatkih ministrstva šum in rud se je lansko leto izvozilo iz naše države raznih lesnih pridelkov za 395,658.727 din. Od tega se je izvozilo v Italijo za 279,416.288 din. Uvoz luksuznega blaga. Generalna direkcija carin je izdala carinarnicam naredbo, da je podvržena vsa luksuzna roba, ki je dospela po 25. min. mes. obstoječim naredbam, t. j. da se vsa ta roba zapleni. ftaradno sspSoruu Tr|o«inUrad za pospeševanje obrti« v Ljubljani. 2. Kadar žele društva, zadruge zavodi in druge korporacije v svojem področju in samostojno prirediti obrtni poučni tečaj, morajo vsaj šest tednov pred pričetkom tečaja zaprositi za dovolitev pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v. Ljubljani. V prošnji je navesti obseg in smer tečaja, seznamek učnih oseb in podatke o njih strokovni kvalifikaciji. Če reflektira prireditelj na državno podporo, je dotični znesek natančno označiti in utemeljiti. 3. Ce je prošnja zadostno opremljena in utemeljena in če zadošča zahtevam obrtne naučne uprave, dovoli oddelek ministrstva za trgovino in industrijo prireditev tečaja, ter ga podpira s tem, da da prireditelju, ker je domačih učnih moči premalo, na razpolago strokovne učitelje >Urada za pospeševanje obrti« ali pa mu nakloni podporo, kolikor to dopuščajo razpoložna sredstva. 4. Brez izrečnega dovoljenja podpisanega oddelka, je vsaka prireditev tečajev, navedenih pod št. 2 nedopustna. 5. Posebna izpričevala za udeležence tečajev pod št. 2 se smejo izdajati samo, če je prireditelja za to pooblastil oddelek ministrstva za trgovino in industrijo. Podpisan načelnik oddelka dr. Marn. Zveza Trst—Konstaaca. Iz Trsta poročajo, da odpluje parnik »Galicija«, ki pripada parobrodnemu društvu >Lloyd Triestino«, dne 15. maja iz Trsta v smeri Carigrad, Odesa, Sevastopol in Novo Rosijsk. Eventuelno se bo po potrebi ustavil tudi v Vami (Bolgarija) in Konstanci (Rumunija). Tovori s« sprejemajo po tarifih Lloyda. Blago s« zavaruje proti vsem morskim nesrečam. Trtna poroditi. Tria« tene v Mariboru. Na mariborskem trgu stane ena konjska koža po 88—100 dinarjev, 1 kg goveje kože 10 din., 1 kg telečje kože 15 din., 1 kg svinjske kože do 5 din., 1 kg govejega usnja 90 in 1 kg podplatov 70 din. — Ena kokoš stane 37—45, ena raca 25 do 30, ena gos 25—45 din., 1 liter mleka stane 3—4 din., 1 kg surovega masla 40 dim, 1 jajce stane 1 din., t liter novega vina 16—14 din., 1 liter starega vina 10—12, piva 4.75, 1 kg belega kruha 6, črnega 5 din., 1 kg jabolk 7.50, 1 kg sliv posušenih 10j 1 limona do J din., 1 kg fig 16 din., 1 kg orehov 10, oluščenih 30 din., 1 liter bučnega olja sta^e 25, namiznega 25 din., 1 liter vinskega kisa 2 din., 1 kg fižola 4.5, 1 kg leče 15, 1 kg pšenične moke 7, 1 kg prosene kaše 5.5, 1 kg ješprena 5.5, 1 kg otrobov 2.25, 1 kg koruzne moke 4.5, koruznega zdroba 5.5, 1 kg pšeničnega zdroba 7.5, 1 kg ajdove moke 7.5, 1 liter kaše 6, 1 kg krompirja 1.25, 1 kg kislega zelja 4 in kisle repe 2 din. (Jene lesn. Javorjevi plohi 1. 2000 do 2600 K, jesenovi plohi I. 1800 do 2000 K, mehek les žagan 1800 do 2200 kron, hrastovi pragi 250 K, bukovi pragi 95 do 120 K, bukov les za kurjavo I. 7 do 8000 K, oglje 30.000 K, hrastov oblikovan 2 do 2500. K, II. 1800 K, hrastovi plohi za furnirje 4 do 4500 K, bukovi plohi 800 do 1000 K, bukov rezan materijal 3800 do 4500 K, sodarski les za vedra 180 do 250 K, franc, doge za 1000 komadov 50.000 K. Mednarodni transporti Antonio Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. Podružnica: Postojna (Poitni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Oprema vsake vrste blaga. Specijalna odprema živil, žive in zaklane —....■■ živine v kateri koli kraj. ------- Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. =======— Na drobno! I LN^debelal Vse vrste usuja: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 30. .TRGOVSKI DOMM Prispevke sprejema: »Trgovski dom, Ljubljana" GeadilC« 17. idil! la kontiolne trakove. Sekovne zvitke, barvo Itd. dobavlja ANION RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20 Glavna zal. pridatkov NRK. Iščem in vsakovrstnih deželnih pridelkov. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo tora Usta. Pozor trsoscl Ib posestniki JKIOdISČ! ra pes ..Doberman" ki je izboren čuvaj za dom in osebo. Cena po dogovoru. Naslov pove upravništvo Trgov, lista. Tovarna lesenih žebljev „ZORA“= Črnomelj nudi najboljše lesene ieblje za čevljarje. Izdelani so po najnovejšem Amerikan-skem načinu ter so neprekosljive vrednosti. Esence za Me to nkerje: Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos.,. Vanile, Kumnov. Sodne orome a Bratu. pinte: Malinova, jagodova, jabolčna, ei-tronova, oranžna, vanilova-aroma. Esend za kamllte to sladllee. Sadni eterl v treh razuenm koncentracijah z primesjo umetnih eterov. Sadni soki: Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z » » Oranžni » » » » Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča; Tovarna sadnih sokov, esenc Itd. Srečko Potnik, Llubljnna, Metelkova ul. 13, vis a-vls Belg. voj. KAMENIT UIHMHElI-iflLJ dobavi Komenit tovorno LaSko. Mavec - sips Portland In roman- cement nudi po najnižji ceni Kosta Novakovič veletrgovina s stavbenim materi jalom Ljubljana, Miklošičeva cesta štev 13. POZOR ! POZOR! Trgovska hiša se proda, s trgovskim pohištvom vred na jako prometnem kraju na Ptujski gori pri Ptuju.-Kupci naj se zglasijo pri tvrdki: los. Urch, veletrgovina z vinom, Ormož ob Dravi. %i y ^ ¥eletrsovfiraa \ > A. Šarabon < ) v Ljubljani ( \ priporoča / Špecerijsko blago S jr raznovrstno žganje ^ \ moko / ^ In deželne pridelke S ^ raznovrstno rudninsko ^ \ 22, vodo, / / Lastna pratarna za kavo \ >t* mlin za dlkave / x električnim obratom. \ \ Ceniki na razpolago. / / \ \A/V\AAA/ Lastnik : Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Jadranska banka - Beograd Delniška glavnica: DSn 30,000.000"—. Itazerve: Din 15,000.000"-- Podruinice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave; Jadranska. Afiliirani zavod: FARNK SAKSER STATE BANK 83 Cortland Street New York Clty. Lista.« — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani