LISTJE IN CVETJE



Zakai?                                     Torej ne preostaja drugega nič kot Dri-
znati moramo, da je Stvarnik sam podelil pri
21. Zakai zapustijo ptice  selilke v     ustvarjenju to lastnost njih naravi, da se jim
jeseni naSe kraje in se preselijo v južne     v določenern Casu vzbudi želja po selitvi, ki
pokrajine?   Jesensko   potovanje  selilk  in     pa ni v nikakršni zvezi s kakim preudarkom
njih  pomladna   povrnitev  je  nekaj izredno     alj s prosto odlofitvijo,   raarveč le del one
irnenitnega v naravi.  Prav poscbno se nam     naravne sile, ki se imenuje  nagon.  S tem
vsil uje vprašatije: zakaj pač to? — Mnogi,     se tudi uravnava ravnotežje v naravi, kcr se
ki  mislijo boli površno,  so kar hitro odgo-     ukonCavajo razni škodljivci, ki bi se brez tc
vorili. misleč, da so temeljito rešili to vpra-     redne  selitvc  prevcč pomnožili pri nas po-
šanje, čcš:  ptice selilke vedo,  da si tu po-     leti,  na jugu pa takrat, ko je pri nas zima.
zimi ne bodo mogle poiskati potrebne hra-                                  _____
n e.  Toda večina  selilk se že napravlja na
DOtovanje,  ko je  pri nas  še dovolj  hrane.    ModrOSt  V  prcgovorih,  domačih
Drugi zopet trdijo: zato se preselijo v gor-                               .     .   ...
kejše kraje,  ker vedo, da bo v naših krajih                             '" tlljin.
hud  mraz pozimi, in ker ne marajo zmrzo-                             H H   fH H   ,
vati.  Pa  kako bi  mogle živalce to vedeti,                             nua  inuao.j
ko   mnoge že odpotujejo, ko je pri nas Se           Hudo je treba z dobrim premagati.
ugodno iri prijetno vreme?                                      Nič ni tako hudo, da bi ne bilo kaj do-
To dvojno trditev izpodbije izkušnja pri     brega zraven.
onih pticah selilkah, ki so zaprte v kletkah.           Hudo za enega, dobro za drugega.
Ko se približa čas selitve, postanejo te ži~           Hudo se pise na katnen, dobro na pcsek.
valce  silno nerairne in se poizkušajo z vso           Kaj hudega izgubiti je velik dobiček.
silo oprostiti, da bi se tudi pridružile svojim           Dosti hudcga stori,   kdor  ne stori nič
sestricam, ki se odpravljajo na jug. Ko bi te     dobrega.
ptice  res kaj vedcle o prihodtiosti, bi mo-           Hudega  se bolj spominjamo nego dn-
rale paL najprej vedeti to,  da bodo prezi-     brega.
mile v gorki sobi in da jim bodo dajali do-           Kdor hudo dela, pa dobrega pričakuje^
bri ljudje dovolj hrane kakor doslej.                 samega sebe vara.
176
Ne pcCaj se s hujšim od sebe,
Kdor hudo dela, se izogiblje luCi.
Naglo hud, naglo dober.
Nikoli ni bilo tako hudo, da bi ne bilo zopet dobro.
Kdor se od hudega poslovi, je dobro pot ubral.
Reka: To je hujše kot hudo.
Ni tako hudo, kot se vidi.
Hudoben.
Nihče ni naenkrat hudoben.
Nihče ni tako hudoben, da bi nc storil nič dobrega.
Lepše je biti pobožen pa ubožen, nego hudoben pa premožen.
Od hudobnih ljudi ne pričakuj dobrega sveta.
Pri hudobnih Ijudeh gre vse na smeh.
Bog ne potrebuje spletene šibe, raarveč hudobnega Cloveka, da nas ž hpm tepc.
Hudobija.
Hudobije se kmalu priuči. Hudobija jc po vseh hišah na prodaj. Hudobija se sama kaznuje. — Hudobija sama brani, da se ne ohrani.
Hudobnež.
Marsikateri hudobncž v svoji sreCi vi-soko prilezc, zato da globočje pade.
Hudobneža pomiluj, kadar se mu naj-bolje godi.
Hudobnež izpremeni kraj, a ne izpre-raeni sebc.
Hudobnež se boji svoie lastne sence <luči).
Hudobnež je najhudobncjši takrat, ko se dela pobožnega.
Hudobnež nima večjega sovražnika kot samcga sebe.
Kar se s hudobneži prične, ne more imeti dobrega konca.
Mcd hudobneži živeti je pravo pro-gn8nstvo.
Hvala.
Boljše, hvalo zaslužiti, kot hvaljen biti.
Th hvale vreden ni, ki si )o najbolj želi.
Svoja hvala, cena mala. — Svoja hvala se po blatu (pod mizo) valja. — Lastna hvala je sumljiva. — Kdor svojo hvalo kupujc, jo vselej predrago pJačuje. — Kdor si svoje hvale prosi, je laccn zaniCevanja.
Hvala enega modreca je boljša nego de-setih norcev.
Velika hvala ni vselej vclika Cast.
Glasna hvala in tajna graja je (prijatelju) sladka kakor med.
Nezaslužena hvala je zaničevanje.
Huala k dobremu priganja (bodri).
Hvalo si je lahko pridbbiti, še laže grajo
Hvala ne prihaja \z sovražnih ust.
Pogostna hvala je pridnosti slana.
Vsak rad sliši svojo hvalo. — Vsak rajši sliši hvalo ncgo grajo.
Hvala vzgaja umetnike.
Hvala ne nasiti nikogar. — Hvala ne napravi kosila.
Hvala vgC izda nego graja.
Hvala moža poguba.
Hek: Ta hvala je sumljiva.
Novi listi in knjige.
Družba s v. Mohoria nam je lctos podarila tc-le knjige: 1. Koledar za 1. 1917. (Daljši opis svetovne vojske.) — 2. Podobe iz narave. Spisal Franc Pengov. (Jako znamenita knjiga, ki se bo \z njc Citatelj ve-liko naučil, zlasti prav ceniti čudovito skrb Stvarnika za vsako, tudi najmanjšo stvar. Da bi bilo pripovedovanje bolj mikavno, na-vaja večkrat g. pisatelj razne stvari govoreče po Cloveško, — za resnobne razprave, tako se zdi, še prevečkrat.) — 3. Zgodovina slo-venskega naroda. 6. zvezek. Spisal dr. Josip Grudcn. (To temeljito delo je tem zanimivejše, čitn bolj se pomika v novejši Cas.) — 4. Svetloba in senca. Povest. (Slo-vcnskih Vcčernic 70. zvezek.) Spisal dr. Fr. Detcla. — 5. fllfonz Ligvorjan: Bes-nice za večnost. (Molitvenik.)
Zemljepisna uganka.
(PribbCi) J. E. BogomiJ.J
Po sredi dobiš ime tebi dobro znane države.
Šaljivo vprašanje.
Dokler iščeš, je nekaj; ko pa najdeš, je ne-
halo biti,  kar je  bilo  takrat,  ko si  iskal.
Kaj je to?
(Rcšitev in imena rešiiccv V prihodnji Stevilki.)
nVrtec" izhaja 1. dn6 vsakega mescca in stanc s prilogo vred za vse leto 5"20 K za pol leta 2-60 K. — UredniStvo in upravništvo Pred škofijo št. 9 v Ljubljani.
Izdaja drnštvo ,,PripravBiSkl dom".   -   Urejuje Hnt, Kržit  —  Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.