ŠTAFETA MLADOSTI - simbol neizmerne ljubezni in spoštovanja do tovariša TITA	stran 12
NASLOV
Leto XXXIII Št. 39
Murska Sobota, 22. maja 1981
CENA 4 DIN
VESTNIK

PRED DNEVOM MLADOSTI
ponos in
LJUBEZEN
PESTER MESEC MLADOSTI — V mesecu maju — mesecu mladosti so se v vseh štirih pomurskih občinah zvrstile številne prireditve in manifestacije. V Vidoncih na Goričkem so tudi sklenili široko zastavljeno akcijo tek-
movanja osnovnih in srednjih šol Pomurja na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V aktivnost je bilo vključenih čez 14.000 učencev osnovnih in čez 3.000 dijakov srednjih šol Pomurja. Foto: Feri Maučec
Prejšnji torek so se v Radencih sestali člani izvršnega in nadzornega odbora splošnega združenja turističnega gospodarstva Jugoslavije in predstavniki gospodarskih zbornic za področje turizma iz vseh republik in pokrajin. Obravnavali so informacijo zveznega sekretariata za trg in splošne gospodarske zadeve o možnostih za podaljšanje turistične sezone v naši državi.
Predvsem so poudarili, da so možnosti za večjo izkoriščenost turističnih kapacitet in zlasti podaljšanje turistične sezone precejšnje. Po podatkih se v naši državi v juliju in avgustu realizira 47 odstotkov domačega in 58 odstotkov tujega turističnega prometa, če pa k temu dodamo še junij in september, znaša udeležba za vse štiri mesece 65 odstotkov v domačem in okrog 84 odstotkov v tujem turističnem prometu. S tega vidika je podaljšanje turistične sezone eno bistvenih vprašanj. Razpravljale! so opozorili, da
prekratka turistična sezona ni le problem turizma, temveč da ima ta problem tudi socialno obeležje. Spričo prekratke sezone se namreč vse več delavcev zaposluje sezonskp in ne stalno, kar ni zgolj naš problem, temveč se pojavlja v vseh turistično razvitih državah. Morda je razlika le v tem, da so pri nas realne možnosti za reševanje teh vprašanj in s tem zagotavljanje večje socialne varnosti turističnih delavcev.
Med ukrepi, ki bi prispevali k podaljšanju turistične sezone in boljšemu izkoriščanju obstoječih kapacitet so bili najčešče omenjeni: premaknitev letnih šolskih počitnic, upravičenost kori; ščenja dopusta v dveh delih in pobuda za znižanje davčnih obremenitev turističnim organizacijam zunaj sezone. Pri vsem tem bi morati povečati privlačnost ponudbe v turističnih mestih zunaj sezone in na ta način tudi preko turističnih agencij zagotoviti večje število gostov.
Branko Žunec
Letošnji dan mladosti g — 25. maj pričakuje in proslavlja mladi rod skupaj z vso družbo brez svojega najdražjega prijatelja, najbolj spoštovanega učitelja in voditelja, brez ljubljenega tovariša Tita, čigar . rojstni dan si je v svoji veliki ljubezni izbrala za svoj praznik. Naša srca preveva nezmanjšana bolečina, naša čustva pa ponos, ker smo ga imeli med seboj, hkrati pa obveznost in odgovornost do njega in njegovega dela do sveta, ki .. nas je navdušil z občudovanjem, množičnostjo in veličastnostjo, s katerimi je izkazal spoštovanje našemu in svojemu Titu.
Na slehernem koraku se iz dneva v dan vse bolj zavedamo, da je s Titovim delom povezano in prepleteno najbolj usodno ob-Idobje vse naše zgodovine, obdobje, kateremu je prav on vtisnil neizbrisen pečat. Vsi poznamo njegovo strmo življenjsko pot od malega šolarja iz Kumrovca, prek ujetništva v Rusiji in doživetja oktobrske revo- lucije, do zagrebškega kovinarja, ki leta 1928 postane sekretar takrat v Jugoslaviji najmočnejše zagreb-I ške partijske organizacije, do njegovih bojev proti frakcionaštvu v partiji, ki ga zaradi brezkompromisnosti leta 1937 pripeljejo na položaj organizacijskega in pozneje generalnega sekretarja naše partije. In nadalje prek njegovega zgodovinskega vodstva našega narodnoosvobodilnega boja, odločnega stališča ob prelomnici leta 1948, na njegovo pot do predsednika naše socialistične skup- nosti.
Z neomajno voljo revo-lucionarja-komunista je znal združiti naše narode v boju in delu, jim kazati pota in cilje v prihodnosti. |š V njegovi osebnosti so se združile najboljše misli in B prizadevanja, ki so jih naši narodi sanjali dolga stole-» tja in jih lahko šele s K socialističnim samoupra-
vljanjem uresničujejo z S lastnimi silami, zase in za
druge. Navdihujoč se ob I Titovi revolucionarni mi-H sli, delu in zgledu, so mladi
rodovi bili in ostali njegova I in naša opora v vsakršnem I trenutku. Z mislijo, da je
Tito pravzaprav za zmeraj
ostal med mladimi, ki jim bližnji dan mladosti ne bo I tako vesel in razigran, kot je bil zmeraj. Toda, čeprav I mladina čuti še preveč | sveže brazgotine zaradi nenadomestljive izgube tovariša Tita, bo praznik tokrat proslavila skupaj z našimi narodi in narod
nostmi, kovačnico bratstva in enotnosti vseh nas.
S štafeto mladosti ob geslu »Brez Tita pred nami, a s Titom v nas« pa delovni ljudje in občani manifestiramo svojo odločenost, da bomo dosledno izpolnjevali svoje zaobljube, da bomo upravičili Titovo zaupanje in zvesto nadaljevali poti naše revolucije. Saj Titov rojstni dan, 25. maj, praznujemo kot praznik mladosti jugoslovanske revolucije, mladosti njenega bratstva in enotnosti, mladosti in poleta naših korakov v svobodo, neodvisnost, samoupravljanje, neuvrščenost. In v vsaki štafetni palici, v vsaki predaji, v vseh štafetah skupaj je vedno prisotna zavezanost revolucionarni tradiciji naših narodov in narodnosti in poti tovariša Tita, ki je bil vedno veliki učitelj mladih generacij, njen zgled in porok za mimo in srečno ustvarjalno življenje.
V tem znamenju bodo potekale tudi letošnje prireditve ob dnevu mladosti v Pomurju. V vseh štirih občinah bomo 25. maja na svečan način sprejeli množico pionirjev v mladinske vrste, tega dne pa bodo tudi slovesne seje občinskih konferenc zveze socialistične mladine, na katerih bodo podelili priznanja najaktivnejšim in najzaslužnejšim mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem za njihov nesebični prispevek v izgradnji naše samoupravne socialistične družbe in vzgoji mladega rodu v Titovem duhu. 25. maja pa bodo sklenili tudi teden srednješolcev v Murski Soboti, ki bo prek raznih oblik sodelovanja in srečanj, kot so regijsko srečanje marksističnih krožkov, literamo-glasbeni večer mladih, pomursko srečanje klubov OZN in športna tekmovanja, še bolj poglobil stike med mladino sosednjih občin. Tudi z nekaj lokalnimi delovnimi akcijami bo pomurska mladina na delovni način proslavila letošnji praznik.
Dan mladosti pa bo mladina povsod spremenila v trajen spomin na ljubljenega tovariša Tita, tako kot ji bosta njegova pot in delo ostala trajen kažipot v nadaljnjem boju in prizadevanju za izgradnjo še lepše in srečnejše prihodnosti. Takšne, kot jo je skupaj z mladimi rodovi in zanje požrtvovalno pripravljal in si jo zamišljal tovariš Tito.
M. Jerše

Ce ne bomo sami
Moč politike samoupravne socialistične Jugoslavije je bila in je vedno tudi v tem. daje ljudi seznanjala z resnico, tudi takrat, ko ta ni bila prijetna, temveč grenka in boleča. Tudi v socializmu se poraja stotero problemov, težav in konfliktov, ki
Informacije o tem morajo biti seveda objektivne, celovite in realne, saj bi vsaka drugačna politika informiranja ne bila več sposobna odražati resničnih interesov in zahtev delovnih ljudi, to pa bi v bistvu pomenilo
direkten napad na naše socialistične samoupravne odnose. In ne nazadnje — takšna politika informiranja bi pomenila globoko nezaupanje, podcenjevanje in objektivno tudi zmanjševanje odgovornosti in pravic naših delovnih ljudi, ki izhajajo iz naše ustave in so opredeljene tudi v naših partijskih dokumentih. Če ne bomo naše javnosti odkrito informirali mi, bo to storil kdo drug, seveda tako, kot bo ustrezalo njegovim interesom — je med drugim dejal Stane Dolanc.
Poskus statističnega genocida
12. maja je bilo v sosednji Avstriji izvedeno ljudsko štetje, ki pa je, še posebej na avstrijskem Koroškem, predmet najrazličnejših komentarjev. Naši severni sosedje so še enkrat načrtno prekršili sedmi člen avstrijske državne pogodbe in mimo lahko zapišemo, da je bilo štetje vnovičen poiskus statističnega genocida nad našo manjšino.
Tokrat so se avstrijske države in deželne oblasti v svojih že skoraj stoletnih prizadevanjih, da bi z ljudskimi štetji spravili koroške Slovence na kolena, lotili, v boju proti manjšini in njenim pravicam, drugačne taktike. Pod pretvezo, da bi ugotovili številčno stanje prebivalstva, so želeli s statističnim ugotavljanjem jezika, avstrijski kot tudi širši mednarodni javnosti, prikazati izkrivljeno sliko na avstrijskem Koroškem. Za dosego cilja tudi to pot niso izbirali sredstev. Tako so bili popisni obrazci-sestavljeni izključno v nemškem jezik na obrazcu, medtem ko v jeziku ustavnopravnih manjšin, med te spada tudi slovenski jezik, besedilo ni bilo napisano.
Stališče obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, Narodnega sveta koroških Slovencev iz Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, je znano. Rezultatom štetja, kakršnikoli že bodo, že vnaprej odrekata vsako veljavnost, saj ljudsko štetje tudi tokrat, zaradi različnih vplivov in metod, ki se jih je posluževala večina, ne more nuditi objektivnih, resničnih podatkov o jezikovni pripadnosti. Zato sta obe organizaciji pozvali koroške Slovence, naj navedejo za občevalni jezik oba jezika — materinščino, v kateri občujejo doma, in nemščino, ki jo uporabljajo v družbenem življenju. Obenem pa tudi ponovno poudarjata, da številnost narodne skupnosti nikakor ne sme biti kriterij za odmerjanje manjšinskih
pravic, kar je tudi zapisano v sedmem členu.
Ljudsko štetje v Avstriji, je opravljeno in čeprav sam zakon prepoveduje objavo rezultatov —
teh še ni — v druge kot statistične namene, se ne moramo izogniti slutnji, da ga bodo naši severni sosedje tudi tokrat uporabili v
Kancler je za pogajanja
Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt, ki je včeraj prišel na uradni obisk v Washington, je pretekli teden večkrat zagrozil z odstopom. Povod za to so bila trenja v zahodnonemški socialdemokratski stranki v zvezi s sklepi NATO o oboroževanju. Schmidt trdi, da bi se pogovori med ZDA in ZSSR o razorožitvi lahko pričeli že to jesen. Bonski kancler trdi, da je v sedanji oboroževalni tekmi ogrožen »tretji svet«, kamor se je po njegovem mnenju preselila konfrontacija med Vzhodom in Zahodom. Poleg številnih nerešenih vprašanj je po mnenju kanclerja eno od osnovnih vprašanj nenehno zviševanje cen nafte, kar prizadeva vse države, vzhodne in zahodne. Schmidt meni, da je »vzhodna politika« Bonna zmanjšala napetost v odnosih med Vzhodom in Zahodom, omogočila premostiti krizo v zvezi z Berlinom in se izogniti jedrski vojni v Evropi.
Kancler je tudi povedal, da ima ZRN pol milijona vojakov pod orožjem, da pa lahko v nekaj dneh mobilizira 1,2 milijona prebivalcev. ZRN prispeva po njegovem mnenju okoli pol kopenskih sil atlantskega pakta.
Manj poljskega premoga
Rudarji na Poljskem so bili vedno »elita« delavskega razreda, saj na izkopu premoga sloni velik del domačega gospodarstva, a tudi zunanjetrgovinska bilanca Poljskeje odvisna od rudarstva. Po znanih stavkah so si rudarji priborili proste sobote, toda to pomeni, da bodo namesto predvidenih 200 milijonov ton nakopali najbrž komaj 188 milijonov ton premaga letno.
Brez povečanega izkopa premoga pa je le malo upanja za ustalitev poljskega gospodarstva. Ko je Poljska ustavila pošiljke premoga socialističnim deželam kakor tudi Japonski, Finski in drugim državam, sije presekala glavne poti preskrbe z nujno potrebnimi surovinami in uvoženim blagom.
Pred dnevi je med partijskim sekretarjem Kanio in rudarji potekal oster dialog. Rudarji so odklonili ponudbo, da bi delali ob sobotah in da bi za to dobili poseben.obrok hrane/ Rudarji so Kanii povedali, da so izključitve iz partije za člane prejšnjega partijskega vodstva preblage kazni, saj gre — kot sp rekli — za zapravljene milijarde.
INFLACIJO
Sindikatom že dolgo očitajo, najčešče in najraje upravni organi, da preveč demagoško ščitijo delavčeve osebne dohodke. Ta dialog traja že desetletja in ima pridih verovanja, da delavci nekritično snedejo dohodke s čezmerno delitvijo osebnih dohodkov. Teza, daje to v škodo gospodarnejšemu ravnanju, zagotavljanju primernejše produktivnosti in aku-mulativnosti, se je nazadnje sesula ob lanskih in letošnjih ugotovitvah, daje padec realnih osebnih dohodkov že tolikšen, da že izdatno destimulira delo, ne daje pa več nikakšnih obetov za omejevanje inflacije, za doseganje kakršnekoli stabilizacije na tej osnovi.
V bistvu gre za vprašanje, kako pravzaprav strežemo gospodarjenju in kako se varujemo pred inflacijo in drugimi negativnimi tendencami gospodarjenja v svetu in tudi pri nas?
Ko je imel, pred kakšnim mesecem, Kiro Gligorov razgovor s tujimi in domačimi novinarji, in sicer v funkciji člana odbora za sklic in pripravo tretjega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, je naletel tudi na vprašanje: kako strežemo inflaciji? Gligorov je dejal, da je v naših razmerah gospodarjenja povsem razumljivo, da inflacije ne strižemo z zategovanjem pasu, kakor to delajo drugod, zlasti na zahodu, saj je naravno, da v samoupravnem socializmu, kjer ima glavno besedo sam delavec, ne moremo gospodariti na račun življenjske ravni delavcev.
Zategovanje pasu, gospodarjenje na račun delavcev, je nemara najlažji način, saj je najlaže nekomu vzeti, da bi drugemu dal. in se mu tudi pri nas še marsikdo ne more odreči, vključno z ekonomisti, ki sicer vedo veliko o teoriji kapitala, premalo, morda pa kdo tudi nič, pa o teoriji dela. Gre pač za način odločanja: če v kakšnem okolju ohranjajo navado, da odloča nek posameznik ali neka skupina posameznikov, se pač delavci prej ali slej obrišejo za odločanje, v katerem bi lahko
Razočarani Lech Walensa
»Med tem ko občudujem vaš tehnični napredek, me spreletava srh ob ugotovitvi, ko vidim, da so ljudje pokorni strojem, namesto da bi bilo obratno.« Tako je vzkliknil voditelj poljskih neodvisnih sindikatov »Solidarnost« Lech Walensa, ko si je ogledoval na Japonskem tovarno barvnih televizorjev Matsushita.
Še pred odhodom na Japonsko, kamor je vodil sindikalno delegacijo, je svojim
gostiteljem dejal, da bi bilo lepo, če bi Poljska postala nekakšna druga Japonska.
Ob enotedenskem obisku Japonski, so dali gostitelji obisku veliko publiciteto. Tisk je pisal, da so si Poljaki prišli ogledat njihov gospodarski in socialni model družbe. Japonci ob tem seveda niso mogli prikriti ponosa. Toda Walensa jih je razočaral. Z nič preveč diplomatskim jezikom jim je povedal, kaj o njih misli. Ob koncu
Kje so vzroki?
Zakaj upada vpliv ZDA in SZ, se je pred nedavnim vprašal komentator pariškega »Jeune Afrique«. Nasploh je priznano — je zapisal, da morajo imeti oblast v rokah nacionalni politiki. V nasprotnem primeru izgubijo ugled. Američani so doživeli to izkušnjo v Vietnamu, Rusi jo zdaj doživljajo v Afganistanu. Alternativa je preprosta. Če je oblast neodvisna in če uživa zaupanje prebivalstva, ne bo dolgo dopuščala, da ji diktirajo vedenje. Če sprejme tujo dominacijo, ne bo dolgo ohranila zaupanja ljudstva. Ameriški in sovjetski sistem v teh zadnjih letih za ostali svet nista bila dovolj prepričljiva. Toda poglavitni razlog, ki pojasnjuje padec njunega vpliva, je brez dvoma odločenost ljudstev, da si vladajo sama.
obiska je na primer dejal, da je Poljakom le oolj všeč življenje na Poljskem, ki sicer nima vseh obeležij tehnično razvite družbe, je pa zato po njegovem veliko bolj človeško. Dopisniku nekega japonskega dnevnika je Walensa kar naravnost povedal, da je razočaran nad Japonsko. »Sem sem prišel, da bi se kaj naučil, vendar po tem, kar. sem videl, me sedaj skrbi prihodnost Japonske,« je dejal Walensa. Svoječasno nezaposleni električar iz Gdanska. oče šestih otrok, je Japonce vprašal, kaj bo iz njihovih otrok, ki se morajo toliko učiti in nimajo v mestih nobenega prostora za igranje. Presenečenim Japoncem je še prignal, da Japonci sicer desetkrat bolje izkoriščajo zemljo. tudi produktivnost je velika, toda kaj pomaga, če ob tem postaja človek suženj stroja.
Obisk je bil vsaj za Japonce politično motiviran, dobili pa so lekcijo, ki jo bodo stežka pozabili. Tudi Walensa, kije odprte glave, se je na obisku česa naučil.
Bejrut doživlja hude čase. Izraelsko — sirski spor ne kaže koca. Mesto je bilo pred dnevi spet tarča topniškega obstreljevanja. Vzhodni del mesta držijo v rokah kristjani, zahodni del Sirci. Na sliki: palestinski komenddosi hitijo z nosili h gorečemu avtomobilu tik za tem, ko je eksplodirala topovska granata.
MADRID — Komandosi oboroženega gibanja GRAPO (Revolucionarne antifašistične skupine 1. oktober) širijo gladovno stavko v španskih zaporih in zahtevajo status političnih zapornikov.
DUNAJ — Tretja avstrijska stranka, zastopana v parlamentu Freiheitliche Partei Oesterreichs (FP6) je slavila te dni 25-letnico obstoja. Stranka je v letih do podpisa državne pogodbe (1955) zbirala tiste Avstrijce, ki jih zaradi nacistične preteklosti ni hotela sprejeti nobena od tradicionalnih strank, ne socialistična ne ljudska ne komunistična.
BONN — Na tretjem kongresu Romov v Gottin-genu so sporočili podatek, da živi danes na svetu 14 milijonov Romov. Okoli tristo Romov iz 32 držav je dalo pobudo za ustanovitev enotne svetovne organizacije Romov.
TEHERAN — Iranske sile so znova zasedle 40 odst, ozemlja, ki ga je bil zasedel Irak ob začetku vojne septembra lani. Na neki točki fronte pa so po iranskih vesteh iranski vojaki prestopili na iraško ozemlje.
TOKIO — Izjava nekega profesorja harvardske univerze, da so ameriška letala in ladje, oborožene z jedrskim orožjem, pristajale na Japonskem in da imajo že dalj časa »ustni sporazum« o tem, je povzročila diplomatske neprijetnosti.
BANGKOK — Napetost ob kitajsko-vietnam-ski meji se nevarno zaostruje. Položaj je podoben kot v februarju 1979, tik pred oboroženim spopadom med obema državama.
SYDNEY — Neki avstralski časopis je v anketi ugotovil, da sta približno dve tretjini Avstralcev za to, da ne bi bili več pod britansko krono, temveč da bi Avstralija postala republika.
WASHINGTON — Mednarodna banka za razvoj je odobrila 34 milijonov dolarjev za posodobitev železniškega omrežja v SAP Kosovo.
Telegrami
.IN PO SVETU
STRAN 2
VESTNIK, 22. MAJA 1981
LENDAVA
O novem izvršnem svetu
Predsedstvo občinske konference SZDL Lendava je na svoji zadnji seji razpravljalo o možnih kandidatih za sestavo novega izvršnega sveta skupščine občine Lendava. Kot je znano, je dosedanjemu predsedniku izvršnega Sveta potekel mandat, s tem pa tudi članom. Po'predhodnih razpravah v kadrovskih, komisijah v družbenopolitičnih orga-
V opekarni bistveno boljše
V torek so v radgonski Opekarni, stočlanskem delovnem kolektivu, v katerem zaradi skaljenih samouprav-vih odnosov in slabe organiziranosti dela velja po sklepu vseh treh zborov SO Gornja Radgona začasni ukrep družbenega varstva od 7. januarja, sklicali tiskovno konferenco.
Poglavitni namen tega srečanja članov začasnega kolektivnega organa družbenega varstva s predstavniki sredstev množičnega obveščanja in DPO v občini, je bil informiranje javnosti o rezultatih oz. sanaciji razmer v tej delovni organizaciji. Po'infor-macijah, ki so nam jih posredovali člani začasnega kolektivnega organa, samoupravnih organov in DPO vDO, so uspeli premagati dobršen del navedenih pomanjkljivosti. To kažejo tudi poslovni rezultati,ki so za prvo tromesečje ugodni, saj so v obeh osnov-
VESTNIK naj ne manjka tudi v vašem domu
skupščine v začetku junija, Ludvik Jerebic, inženir kemije, sedaj direktor temeljne organizacije združenega dela Petrokemija delovne organizacije INA-Nafta.
Predsedstvo občinske konference je sprejelo predlog, z njim pa tudi kandidate, ki jih je predlagal mandatar. V novem izvršnem svetu naj bi bili: Nikola Gerič pod-
nih dejavnostih, izdelavi opečnih izdelkov in gramoznih agregatov, ustvarili za več kot 17 milijonov dinarjev celotnega prihodka, oz. okrog 4 in pol milijone čistega dohodka ob 21 odstotkov povečani proizvodnji. Ti rezultati so posledica izboljšanih medsebojnih odnosov, kvalitetnejše organizacije in priprave dela ter večje delovne zagnanosti delavcev.
Kljub temu pa se v Opekarni še vedno srečujejo s problemi, ki jih ne bodo premagali zlahka. Zaradi še vedno neučinkovitega načina obveščanja delavcev o dogajanju znotraj DO in neopravljenih vseh potrebnih kadrovskih sprememb, prihaja občasno med delavci še vedno do nezaupanja. Te pomanjkljivosti bodo s sprejetjem vseh potrebnih splošnih samoupravnih aktov — ti so že izdelani — in še aktivnejšo vlogo samoupravnih organov in DPO znotraj DO poskušali premostiti v najkrajšem času.
Ob razmeroma ugodnih poslovnih rezultatih, izboljšanju samoupravnih odnosov in razmer v DO Opekarna
minko. Ladislav Kiraly | (Varstroj) ter Ladislav Feher. V novem izvršnem svetu » skupščine občina Lendavaje 7 novih članov. Predsedstvo I občinske konference SZDL Lendavaje razpravljalo še o H pripravah na javno razpravo "
nasploh, pa je zaradi zastarele tehnologije in pomanjkljive surovinske baze, kar velja posebej za gramozništvo, kjer imajo obstoječe zaloge le za dva meseca normalne proizvodnje, še vedno ogrožen življenjski standard delavcev. Rešitev vidijo v eksploataciji dodatnih površin — le-te so v prostorskem planu občine — vendar moramo poudariti da bi obstoječe, pa tudi novo pridobljene površine, veljale maksimalno izkoristiti v skladu z rudarskimi načrti in ne stihijsko, kot se je doslej vse prepogostoma dogajalo.
S takšnim načinom gospodarjenja bodo delavci v DO Opekarna tudi lažje in uspešneje realizirali svoj razvojni program, ki je zasnovan predvsem na proizvodnji gramoznih agregatov. Že junija bi naj zgradili novo betonarno za izdelavo betonskih električnih drogov. Ta investicija jih bo veljala 7 milijonov dinarjev, medtem ko znaša vrednost celotnega obrata 750 milijonov dinarjev.
V. Paveo
POGOVOR Z DELEGATKO ZA 3. KONGRES SAMOUPRAVUALCEV JUGOSLAVIJE
O samoupravni praksi jasno in konkretno
Na bližnjem 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije v Beogradu bo pomursko združeno delo zastopalo 9 delegatov;-od tega štirje iz murskosoboške občine. Ena od delegatk je tudi Erika Vogrinčič, mlada delavka v TOZD Ženska oblačila tovarne oblačil in perila Mura iz Murske Sobote. Ni slučaj, da so v največjem delovnem kolektivu Pomurja za svojo delegatko izbrali prav Eriko Vogrinčič, eno najboljših mladih delavk, ki
ERIKA VOGRINČIČ — Delegatka za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije na enem izmed sestankov s svojimi sodelavci v Muri.
je zelo angažirana tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Delegatka Erika Vogrinčič se je rodila 10. januarja 1955 v Krogu, kot kvalificirana delavka pa se je izučila za šivanje ženskih oblek, kar tudi nadvse vestno opravlja v delovni organizaciji Mura. Svojo aktivnost je dokazala
Učenci osnovne šole Tišina so se prav zavzeto lotili zbiranja različnih steklenic, ki so jih 'staknili na nepravih odlagališčih, ponekod pa jih je bilo nekaj odveč tudi v shrambah: Kar tekmovali so med seboj, zato naš ne preseneča podatek; da so v kratkem času zbrali okrog deset tisoč slatinskih steklenic, ostalih pa okrog pet tisoč. Lep uspeh v enem .tednu na območju tišinske krajevne skupnosti. Na sliki: Tudi tako so prevažali navržene steklenice.
frku
že kot osnovnošolka in pozneje na centru poklicnih šol v Murski Soboti, po končanem šolanju pa se je takoj vključilav delo krajevne skupnosti Krog in tovarne Mura. Tako je v letu 1975 obiskovala mladinsko politično šolo v Tacnu, in sicer kot predstavnik konference mladih v krajevnih skupnostih. Kot mladinka opravlja več odgovornih funkcij, saj je med drugim članica centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci zveze socialistične mladine, dela v komisiji za politični sistem in volitve, kot predstavnica mladine pa je delegatka v občinski konferenci socialistične zvezeTer delegat SIS iz KS.
V delovni organizaciji Mura pa je članica sekretariata koordinacijskega sveta ZSMS, v TOZD Zenska oblačila, kjer je zaposlena, pa je predsednica osnovne organizacije zveze socialistične mladine, ki je lansko leto prejela republiško priznanje kot najboljša OO ZSMS v občini. Erika Vogrinčič je prejela tudi republiško priznanje kot najboljša mlada delavka-samoupravljalka, vseskozi pa se udejstvuje tudi na kulturnem področju.
O tej svoji aktivnosti je bolj nerada pripovedovala, čeprav je dejala, da jo za zdaj najbolj zanima mladinska problematika, ki jo občuti kot mlada delavka iz neposredne proizvodnje.
Vprašanje je naneslo glede tematike, o kateri bi naj posebej spregovorila na kongresu samoupravljalcev. »Kot delavko me zanimajo vsi problemi v proizvodnji, na^kongresu pa bi želela konkretno spregovoriti o vprašanju izvoza opreme. V lanskem letu Mura praktično ni uvozila ničesar, kar zadeva strojno opremo, za uvoz procesnega računalnika pa smo se tako rekoč borili dve leti. Tu smo padli pod udarec se
lektivne politike, pri čemer je bil meseca julija lansko leto ustavljen kompletni uvoz opreme, kar je veljalo do 31 .marca letošnjega leta. Če nam tudi letos ne bo uspelo uvoziti sodobne opreme, bo to pomenilo za naš kolektiv dokaj težko situacijo. Sreča v tem je, da Slovenija vztraja v tej smeri, po kateri bi 10 odstotkov deviznega preliva v letošnjem letu lahko avtomatično koristili za uvoz opreme. Kajti, če se ne bomo uspeli tehnološko opremljati, bo naša konkurenčna sposobnost na zunanjem trgu padla, kakor tudi na domačem trgu, saj so v drugih republikah bolj upoštevali zahteve konfekcijske industrije.«
In kaj pričakuje od 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije?
»Delavci od 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije pričakujemo, da se bo o vsakodnevni samoupravni in družbeni praksi govorilo naravnost, jasno in konret-no. Kongresne teme so tu, in sicer o naši družbenoekonomski stvarnosti, o pereči problematiki in delavskih samoupravnih hotenjih, zato jih je treba neposredno iz združenega dela prenesti na dnevni red te velike delavske tribune. Na ta način bi lahko v celoti izpolnili enotne in splošno sprejete cilje, da mora biti ta kongres delavske akcije za uresničevanje stabilizacijskih nalog in prihodnjega oetletnega razvoja.«
Tako torej delegatka za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije Erika Vogrinčič, mlada delavka iz tovarne oblačil in perila Mura, ki se nadvse dobro zaveda velike odgovornosti, ki so ji zatipali njeni sodelavci, upoštevajoč njeno prizadevnost in vestnost pri izpolnjevanju vseh nalog v njihovem kolektivu, kakor tudi v družbenopolitičnih organizacijah in drugod.	M. jerše
CENTER ZA SOCIALNO DELO
MURSKA SOBOTA
Objavlja prosta dela in haloge referenta za skrbništvo odraslih
Pogoji: — diploma višje pravne šole — dve leti delovnih izkušenj — tri mesece preizkusnega dela na ostalih delovnih mestih centra.
Prijave sprejema 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta:
CENTER ZA SOCIALNO DELO, MURSKA SOBOTA, Alija Kardoša 2.
Tehnična služba v pomoč kmetu
BRALNA ZNAČKA
Odbor za medsebojna delovna razmerja OŠ 17. oktober Beltinci objavlja dela in naloge
— učitelja glasbenega pouka in pevskega zbora,
PRU ali učitelj razrednega pouka, za nedoločen čas.
Začetek opravljanja del in nalog je 1. 9. 1981.
Prijave z dokazili pošljite na naslov:
Osnoyna šola 17,. oktober Beltinci, v 15 dneh od objave.
— Delovna organizacija Agroservis. ki popravlja vozila in opravlja servise na osebnih in tovornih vozilih in skrbi tudi za vzdrževanje kmetijske mehanizacije, je pooblaščena za opravljanje tehničnih pregledov na vozilih v soboški občini.

Delavci Agroservisa, ki je član sestavljene organizacije ABC POMURKA, so tudi letos prisluhnili željam kmetov. Tehnične preglede traktorjev, ki jih je samo v soboški občini registriranih več kot 5.000, opravljajo v vseh večjih od Murske Sobote oddaljenih krajevnih skupnosti.
Vsako soboto pregledajo od 160 — 180 traktorjev. Tehnično stanje traktorjev, ki jih je prav tako kot druga
vozila potrebno enkrat letno pregledati, je iz leta v leto boljše, kar gre pripisati številnim izobraževalnim tečajem za kmetijce, vse večjemu številu mladih kmetovalcev, ki so se šolali v poklicni šoli za kmetovalce v kmetijskem šolskem centru Rakičan, poostrenemu nadzoru organov prometne milice in dejstvu, da ima že več kot polovica vseh traktorjev novejši datum izdelave. Še pred leti je večina kmetov imela rabljene traktorje, kupljene v sosednji Avstriji, ki so jih tamkajšnji lastniki že odpisali. Ob tem, da se zboljšuje tehnično stanje vozil v Pomurju, beležijo tudi manjše število prometnih nezgod s temi za promet nevarnimi in okornimi stroji.
Boris Hegeduš
Mineva 20 let, ko se je rojevala misel o bralnih značkah. Prva bralna značka je bila podeljena v Prevaljah 21. maja 1961, ki se je jo udeležil pisatelj France Bevk.
Učenci osnovne šole Vinko Megla Odranci so tudi v tem šolskem letu tekmovali za Kranjčevo bralno značko. Na podelitev so letos povabili prekmurskega pisatelja Ferda Godino, ki se je prijazno -odzval njihovemu vabilu. Po izvirnem kulturnem programu se je med tekmovalci, člani dopisnega krožka in pisateljem razvil prijeten dialog. Vprašanj ni manjkalo. Pisateljevi odgovori na vprašanja so bili topli, iskreni, nezlagani; prav takšni
kot če bi govorila njegova dela sama; z razliko, da je bil med njimi pisatelj, ki se zelo rad vrača med.svoje ljudi, pokrajino, človek, ki je mladim radovednežem znal prikazati svoje literarno ustvarjanje tako, kot če bi se pred učenčevimi očmi vrstile slike. Veliko jih je bilo: odhod brata y Francijo, pleteni kovčki iz šibja, učiteljica Breda, Darko....
Knjiga Ko so cvetele marelice je v celoti osvojila pozornost starejših tekmovalcev.
Ob slovesu so učenci zaželeli pisatelju Ferdu Godini še veliko uspehov pri njegovem literarnem ustvarjanju z željo, da se spet srečajo.
Anton Čemi
VESTNIK, 22. MAJA 1981
STRAN 3
Za čebelarje pravijo, da so prav skrivnostni. Leteče »farmacevte« pogosto preseljujejo, seveda tja, kjer je v posameznih obdobjih največ obetov za bogato bero. Čebelarji pa morajo ob tem narediti še marsikaj drugega, to so povedali tudi v Bakovcih, kjer v gozdičku gradijo čebelarski dom. Ne samo za čebele, ampak tudi za strokovno usposabljanje starejših in mlajših.
Dela so se lotili čebelarji iz
Bakovec - tam jih je največ — iz Dokležovja, Kroga in Satahovec. Kar 30 članov, ob tem pa moramo dodati, da imajo v bakovski šoli poseben krožek s sedemnajstimi člani. Koliko bo stala gradnja, še ne vedo. Delajo, pozabljajo na stroške prevozov in gradbeni material. S skupnim in pridnim delom se da marsikaj narediti poceni tudi v stabilizacijskem obdobju.
J. Stolnik
NA ROB NEKE AKCIJE
„Crnih narokavnikov” se še ne da ugnati
Otipljivih podatkov o številu administrativnih moči in zaposlenih v družbeni režiji še ni na voljo — Celotna aktivnost za boj proti »črnim narokavnikom« je skorajda na vseh ravneh zastala
Vse kaže, da tudi na ravni republike stvari niso stekle, ugotavljajo v vseh štirih občinskih komisijah v Pomurju, saj od februarja letos, ko se je akcija za boj proti bohotenju administracije in družbene režije začela, niso iz republike — razen splošnega gradiva — prejeli nobenih drugih napotkov in usmeritev.
Edini konkreten podatek smo dobili iz Gornje Radgone. Na tamkajšnji občinski upravi je namreč zaposlenih 74 delavcev, ki pa menda
niso kos vsem opravilom in jih tedaj ni preveč, temveč kvečjemu premalo. V Murski Soboti ugotavljajo, da so organizacijsko dobro pripravljeni in da bodo akcijo najprej zastavili v samoupravnih interesnih skupnostih. Kaže, da ne brez razloga, kajti prav v teh okoljih se je v zadnjih nekaj letih administriranje najbolj razbohotilo.
V Ljutomeru so minuli ponedeljek začeli s tako imenovanim popisom administracije, čeprav tudi doslej niso držali križem rok. Imajo že namreč nekaj podatkov iz nekaterih organizacij združenega dela, vendar še ne povsem točnih in zbirnih.
V Lendavi d tovrstni aktivnosti previdno molčijo, saj
BOJ PROTI RAZRAŠČANJU ADMINISTRACIJE
LENDAVA
Hišam številke, ulicam imena
Zadnji popis prebivalstva in stanovanj je pokazal, da je pri oštevilčenju stanovanjskih hiš veliko vrzeli. Večina stanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene v zadnjih desetih letih, namreč nima številk, zmešnjava pa je tudi tam, kjer so bile stanovanjske hiše obnovljene ali dograjene. Ker zakon zahteva, da se vse stanovanjske hiše do 1. julija oštevilčijo, je občinska konferenca SZDL spodbudila v krajevnih skupnostih razpravo o tem pa tudi o poimenovanju ulic. Poimenovanje ulic bo sicer težavno, saj je to možno le v tistih naseljih, ki imajo že sedaj vsaj 10 ulic, takih pa je nedvomno v lendavski občini le nekaj. Predsedstvo občinske konference SZDL Lendava je na svoji zadnji seji razpravljalo tudi o evidentiranju možnih kandidatov za delegacije in funkcije v občini in sklenilo, da se bodo na razširjenih sejah krajevnih konferenc SZDL o tem podrobneje pogovorili, da bi v novo delegatsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti kadrovali res najbolj delavne občane. Evidentiranje možnih kandidatov se je začelo tudi v organizacijah združenega dela.
Jani D.
Delavske športne igre
Pred nedavnim so se v lendavski občini končale 6. delavske športne igre, ki sta jih organizirala komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem svetu zveze sindikatov in telesno kulturna skupnost občine Lendava, pokrovitelj iger pa je bil občinski svet zveze sindikatov. Delavci in delavke organizacij združenega dela lendavske občine so tekmovali v šestih športnih panogah, največ uspeha pa so tudi tokrat imeli delavci delovne organizacije INA-Nafta, kar dokazuje, da v tem delovnem kolektivu
so nam vedeli povedati le to, da je cela stvar preprosto zastala, drugače rečeno, organizirati so se uspeli, kaj dlje pa še niso prišli. Ce le spomnimo, da je bilo v začetku akcije dogovorjeno, naj bi — vsaj do konca aprila — zbrali okvirne podatke, kaže opozoriti na odgovornost tistih, ki so za akcijo odgovorni. Še zlasti pa se ne kaže izogniti resnemu pomisleku, namreč mar z ustanavljanjem vse mogočih odborov, komisij, pododborov in podobnega na ravni občin in večjih ozdov ne obstaja nevarnost, da zabredemo v drugo nevarnost. Da namreč sami administriramo, še preden smo se lotili boja proti administraciji?!
Branko Zunec
MURSKA SOBOTA
BRIGADIRJI TUDI LETOS
DELAVNI
Center za obveščanje in propagando ter center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti je na svoji zadnji skupni seji sprejel več sklepov o evidentiranju brigadirjev, mladi pa so se prav tako dogovorili za skupno propagandno akcijo.
Pred kratkim so dvesto dvajset brigadirjev, ki sestavljajo skupno brigado, ter vsi ostali mladi iz murskosoboške občine zasadili krampe in lopate na cestnem odseku Bokrači—Kukeč, kjer so na enodnevni delovni akciji dokazali, da jim delo ne bo pretežko niti na vseh republiških in zveznih akcijah, katerih se bodo udeležili letošnje leto. Med njimi naj omenimo republiško mladinsko delovno akcijo Ko-bansko, kjer bo štirideset naših brigadirjev sodelovalo vi. izmeni od 28. 6. do 18. 7. Prav tako štirideset brigadirjev pa se bo udeležilo zvezne MDA Kozjansko, kjer bodo mladi delali v 2. izmeni v času od 4. 7. do 1.8. Na zvezno mladinsko delovno akcijo Sava — SR Hrvatska, pa bo odšlo sedemdeset mladih v 3. izmeni v mesecu avgustu, in sicer petintrideset mladih, iz soboške občine, ki bodo skupaj z brigadirji iz Paračina sestavljali bratsko brigado. Iz vseh štirih pomurskih občin pa bodo mladi odšli tudi na mladinsko delovno akcijo na Madžarsko.
Seveda pa lahko mladi po želji sodelujejo na drugih delovnih akcijah, kjer bodo s svojimi brigadirji sodelovale ostale občinske konference v Pomurju. Mladi iz lendavske občine bodo v 2. izmeni meseca julija odšli na zvezno MDA Nova Gradiška, Ljutomerčani pa bodo delali v 3. izmeni od 19. 7. do 8. 8. na republiški MDA Brkini, prav tako pa bodo istočasno na republiški MDA Bela krajina sodelovali tudi mladi Radgončani.
Torej možnosti za sodelovanje na številnih delovnih akcijah ne manjka. Tako vsaj menijo na posameznih občinskih konferencah, kjer potekajo evidentiranje brigadirjev in vse ostale priprave na novo sezono. Pomemben del priprav je tudi propagandna akcija, zato si mladi prizadevajo, da bi na razne načine demonstrirali mladinsko prostovoljno delo, ki je ogromnega pomena za našo samoupravno družbo, ki si prizadeva, da bi sleherni izmed nas imel kar najboljši družbenoekonomski položaj. Zato mladi upajo, da se bo pravočasno in vsebinsko bogato delo, uspešno obrestovalo.
M. Skledar
' Na drugi programsko-vslitei	fab&rsi-.
ških organizacij Murska Sobota, ki j® potekate družbenih organizacij v Bahovcih, ie očšebaf ptodnc Izzvenela razprava, kjer je predsednik ZTO burska Sobota Ježe: Vild poleg številnih pozitivnih strani taborniškega žfe^snjs te dela, ki so nakazani v njihovih programih, orteai tudi kopico problemov, od katerih velja omeniti kadrovske, probiema;. finansiranja, hkrati pa tudi pravilnega vrednotenja njihovih prizadevanj in dela, ki je širšega družbenega pomena, taborniki so priznana sila, ki z drugimi nosilci poavaja sestavni de! splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V Sloveniji je 13 področnih taborov, kr jih jteborsiške. organizacije uporabljajo v svoje namene, seveda pa bodo po potrebi poskrbeli za mobiiiziranje prebivalstva, zato so taborniki skupaj z ljudsko obrambo pripravljeni organteket življenje in delo tudi v takih primerih. Zato bo potreba doseči, da bodo društva in organizacije, ki so ue^aigs Zasebnega družbenega pomena,dobite pripadajoče mestoma'' bodo še sposobnejša izkoriščati mobilizacijsko moč te vseskozi usmerjati mladega človeka, je v svoji razpravi poudarjal Geza Farkaš. Primernejši odnos je treba najti Uidi med taborniškimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in šolami ter izpostaviti potrebo po strokovnih sodelavcih, je dodal Dane Katalinič. Njegovemu mnenju pa se je s pripombo, da imajo vodstva šol premalo posluha za taborniško delo, pridružila tudi Cvetka Košak—mentorica taborniškega odreda Rdeči maki. Kljub temu da je taborniška organizacija med tistimi, kjer je najtežje delovati, pa sedemdeset mladih in drugih predstavnikov upa, da bodo z uresničevanjem bogate vsebine programov in tesnejšim medsebojnim povezovanjem in delom zapolnili še marsikatero vrzel
M. Skledar
IMP ,,PANONIJA"
KOVINSKA IN ELEKTROINDUSTRIJA
MURSKA SOBOTA
Na podlagi 7. in 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih
IMP ..PANONIJA"
Kovinska in elektroindustrija p. o. Murska Sobota, Bje-dičeva 1, komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.	Vodja razvojno-tehnološke službe,
2.	Vodja oddelka razvojno-tehnološke službe za kmetijski program,
3.	Vodja oddelka razvojno-tehnološke službe za kooperacijo,
4.	Vodja orodjarne in konstrukcije,
5.	Vodja nabavne službe,
6.	Samostojnega referenta prodaje kmetijske mehanizacije,
7.	Samostojnega referenta v knjigovodstvu,
8.	Več diplomiranih strojnih inženirjev, razvijalcev,
9.	Voznik viličarja,
10.	Snažilka upravnih prostorov.
POGOJI:
K 1. točki:
Visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih opravilih v kovinsko predelovalni industriji;
K 2. točki:
— Visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na razvojno-tehnološkem področju v kovinskopredelovalni industriji;
K 3. točki:
— Visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na razvojno-tehnološkem področju v kovinskopredelovalni industriji;
K 4. točki:
— Visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju orodjarstva v kovinskopredelovalni industriji;
K 5. točki:
— Višja ali srednja izobrazba strojne smeri ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v nabavi kovinskopredelovalne industrije;
K 6. točki:
— Višja ali srednja izobrazba strojne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju prodaje v komercialni službi;
K 7. točki:
— Srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju administrativnih nalog;
K 8. točki:
— Visoka izobrazba strojne smeri in najmanj 1 leto delovnih izkušenj v kovinskopredelovalni industriji;
K 9. točki:
— Poklicna šola — tečaj za voznjka viličarja in 1 leto delovnih izkušenj v transportu;
K 10. točki:
— Osemletka in smisel za red in čistočo.
Delovno razmerje se Sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo je 90 dni, razen pod točko 7, 60 dni, in pod točko 9 in 10, 30 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in dosedanjem delu, v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: IMP ,,PANONIJA", Kovinska in elektroindustrija, Kadrovska služba, Murska Sobota, Bjedičeva 1.
0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva po preteku razpisa.
Delo lahko nastopijo takoj po izbiri, najpozneje pa do 1. 7. 1981.
Kandidati lahko dobijo informacijo vsak delovni dan v kadrovski službi osebno ali po telefonu 21-750, int. 37. So tudi modnosti za družinsko stanovanje, če bo s kandidatom ob sklenitvi delovnega razmerja tako dogovorjeno.
STRAN 4
VESTNIK, 22. MAJA 1981
posvečajo rekreaciji delavcev veliko pozornost. Ekipe INA —Nafte so zasedle v šestih panogah petkrat prvo mesto. Tako kot vsako leto je bilo tudi na teh športnih igrah opaziti premajhno udeležbo žena, morda bo na 7. igrah boljša.	Jani D
—ra KOM PAS počitnice] ,JU JUGOSLAVIJA
105 KRAJEV, 200 OBJEKTOV, 6000 POSTELJ
NOVO! LETALSKI PAKETI: SREDNJA
‘ DALMACIJA IN ČRNA GORA
25% POPUSTA ZA IZLETE V ORGANIZACIJI
| POSLOVALNIC KOMPASA NA OBALI ČRNA GORA: EKSKLUZIVNA PRODAJA V SLOVENIJI KOMPAS
• PRIJAVE IN INFORMACIJE:
I KOMPAS. MURSKA SOBOTA. Titova 26. telefon: (069)
in ostale Kompasove poslovalnice v Jugoslaviji ter pooblaščene KREDITI! agencije	•
Kulturna obzorja
INTERVJU O INTERVJUJU
Petdeset let igranja na gledališkem odru je častitljiva obletnica, kije dosežejo samo tisti, ki so resnično z vsem srcem predani amaterizmu, tisti, kijih prežema ljubezen do dela. Julka Bezjak je dosegla ta jubilej. Ljutomerčani jo videvajo na odru ves čas povojnega delovanja dramske sekcije KUD Ivan Kavčič. In ravno ta petdesetletnica je bila povod za kratek razgovor z Julko Bezjak.
»V vlogi Nje ste zaigrali verjetno svojo najtežjo igralsko kreacijo. Ona je zahteven igralski tip, saj je prežeta z mnogo tragike in mogoče je njen tip mogoče celo rahlo negativen. Ali je mogoče kakšna povezava med njo in vami? Kako bi ravnali v podobnem primeru, če bi vas doletela podobna usoda?«
»Nekoč so me že vpašali nekaj podobnega. Takrat sem odgovorila, da sicer kakšne povezave med Njo in mano ni. Je pa dejstvo, da bi če bi me doletela podobna usoda, ravnala podobno. Saj če se spomnite je že Ona v igri dejala: Vsaka resnica ima dva obraza. Oba sta prava — pa nobeden. Resnica je zmeraj stvar dveh: tistega, ki jo posreduje, in tistega, ki verjame.«
»Vloga je za amatersko igralko skoraj prezahtevna. Skoraj, kajti vi ste dokazali, da ste kljub amaterskemu igranju uspeli prikazati lik Nje skoraj na profesionalen način. Kako pa je prišlo pravzaprav do tega lahko bi rekli celovečernega dialoga oz. monodrame?«
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Razvejana dejavnost
Ce bi iskali aktivna kultumo-umetniška društva v ljutomerski občini, bi verjetno morali med prvimi omeniti KUD Križevci pri Ljutomeru. To zajema vasi Lukavci, Boreči, Ključarovci in Iljaševci. Dejavnost je zelo razvejana, saj združuje zelo različne dejavnosti, in sicer: pevski zbor, folklorno skupino, dramsko sekcijo (z recitacijsko skupino) kino sekcijo in knjižnico. Vsaka od naštetih ima svoj odbor, ki vodi programsko politiko omenjene dejavnosti.
Pevski zbor šteje 25 članov. Razen v poletnih mesecih je v ostalih treh letnih časih aktiven in ni proslave ali prireditve, na kateri ne bi nastopali. Pomemben uspeh je bil, ko so nastopili na reviji pevskih zborov v Šentvidu. To sekcijo vodi zagnana učiteljica Betka Škriec.
Drugo najmočnejšo dejavnost pa predstavlja folklorna skupina. Razdeljena je v dve skupini: starejšo in mlajšo. Tak način dela jim zagotavlja stalen priliv že izurjenih folkloristov med starejše in s tem je zagotovljena tudi kvali-
V NEDELJO V VELIKI POLANI
Srečanje folklornih skupin
Gostje si bodo lahko ogledali tudi muzej naprednega tiska
V nedeljo, 24. maja, ob 14. uri bo v Veliki Polani neke vrste folklorni festival. Domače kulturno društvo Miško Kranjec in zveza kulturnih organizacij lendavske občine sta namreč organizator območnega srečanja folklornih skupin, nekaterih ljudskih pevcev in rokodelcev. Udeležbo na srečanju so prijavili plesalci iz Velike Polane, Crenšovec, Turnišča, Dobrovnika, Lendave. Apač, Maribora, Obreža pri Ormožu, Cirkovec, Veržeja, Lovrenca na Pohorju, Motvarjevec... Na srečanje bodo prišle ljudske pevke iz Turnišča, pevci iz Kobilja, ki bodo predstavili stare ljudske običaje, na prireditvi v Veliki Polani pa bomo videli tudi filov-skega lončarja, kako bo izdeloval razne izdelke iz gline, pa tkalca s statvami in najbrž še katerega drugega domačega obrtnika. Prireditev bo pred novo šolo. V Veliki Polani pričakujejo veliko obiskovalcev, zato se na to srečanje, ki naj bi postalo tradicionalno, vneto pripravljajo, saj se Polančani žele predstaviti ne le kot dobri organizatorji, ampak tudi kot gostitelji. Ker je poleg šole Kranjčeva hiša, v njej pa muzej naprednega tiska, bodo obiskovalci Velike Polane v nedeljo imeli priložnost, da si ogledajo tudi razstavljene predmete, ki spominjajo na nekdanje uredništvo Ljudske pravice v tem kraju, pa tudi sicer se bodo lahko pobliže spoznali z ljudmi iz Kranjčevega ,,sveta v močvirju”.
S. Sobočan
»Že dolgo smo iskali, kaj bi bilo primerno za predstavitev mojega jubileja. Stane Kralj, režiser v dramski skupini, mi je nekoč, mislim, daje od tega že dve leti, pokazal tekst Matjaža Kmecla Intervju. Takrat sem mislila, da bo zame pre-težak. Zgodilo pa se je na
sprotno. Bolj sem ga brala, bolj me je pritegoval. Kmalu sem bila trdno odločena, daje to tisto, na kar sem že dolgo čakala. Rekla pa sem si tudi, da bom za moj jubilejni nastop morala pokazati resnično petdesetletno delo. In verjemite mi, še nikoli prej nisem toliko garala, kot za to vlogo.«
»V svoji dolgoletni karieri, ste na gledališke odre postavili veliko likov. Bili ste režiserka in igralka. Kakšne vloge pa vam najbolj ležijo?«
»Verjemite mi, da imam najraje karakterne vloge. Zanimivo pa je to, da imam raje negativne tipe.«
Dušan Loparnik
teta. Tudi folkloristi nastopajo na vseh prireditvah, bili pa so tudi na Dunaju in v Srbiji, kjer so zastopali občino Ljutomer. Pri tej sekciji pa imajo stalne težave z nabavo folklorne opreme. Le-ta je zelo draga, shranjevanje pa je zahtevno in za to nimajo ustreznih prostorov. Člani se vozijo skoraj iz vseh vaši te krajevne skupnosti na vaje in kljub vožnjam so vaje redne in zelo dobro obiskane.
Posebne težave pa ima knjižnica, saj so prostori skrajno neprimerni. Kljub iskanju še do danes niso rešili problemov.
S podobnimi težavami se srečuje tudi kino sekcija. Ta sekcija je nekdaj igrala pomembno vlogo v družabnem življenju vaščanov. Število obiskovalcev pa zadnja leta vedno bolj in bolj upada. Na predstavo imajo poprečno le 40 obiskovalcev.
V dramski sekciji so v zadnjem času dejavni le recitatorji, ki se udeležujejo gostovanj in nastopov ob raznih kulturnih prireditvah. Organizirajo pa tudi razne predstave drugih gledaliških skupin.
D. L.
99Kultura"z dotrajano
Več kot tri desetletja opravlja apaški kulturni dom svoje poslanstvo. Objekt, ki je istočasno tudi kino dvorana, je plod znoja in žuljev ljudi iz tega dela radgonske občine, ko jim še ne tako dolgo nazaj ni bilo žal ne časa ne truda, da postavijo temelje za kulturni dvig podeželskega človeka, da mlajšim generacijam ustvarijo vsaj približno enake pogoje kot jih imajo njihovi vrstniki v središčih. Vse od 1948 leta, ko so ga domačini udarniško zgradili, je apaški kulturni dom center kulturnega dogajanja v vsej kotlini.
Toda danes kaže ta pomembni družbeni objekt precej klavrno sliko. Lansko neurje s točo mu ni prizaneslo. Razbita so bila okenska stekla na južni strani, več kot petsto strešnih opek se ni moglo uspešno upreti naravni nesreči. Zato je prodrla voda v zgradbo, celo do obeh kinoprojektorjev in uničila tudi ostali inventar. Posledice so vidne še danes. Ostrešje še vedno ni popravljeno, povesil se je tudi strop v dvorani. Tega pa brez širše družbene podpore domači kulturniki iz KUD Svoboda, ki sicer dom
upravljajo in ga že vrsto let redno vzdržujejo, in ostali souporabniki ne morejo sanirati. Zaenkrat te pomoči še ni. Sredstva za vzdrževanje kulturnega doma v Apačah, kot tudi ostalih podobnih objektov, bi se morala najti v fondu za amortizacijo pri gornjeradgonski občinski kul turni skupnosti. Toda zaradi že znanega materialnega položaja, v katerem se ta skupnost nahaja, jih bo potrebno poiskati kje drugje. Morda bi veljalo poskusiti
STRUŽENO POHIŠTVO
Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora.
seči v malho solidarnostnih sredstev, zbranih za sanacijo celotne apaške kotline po lanskem neurju.
Vsekakor pa s sanacijo apaškega kulturnega doma ne velja odlašati. V njem že desetletja poteka vsa kulturna dejavnost, tu vsako nedeljo prikazujejo filme, in to ne samo komercialne, temveč tudi taki s precejšnjo umetniško vsebino. Prav tako so v tej dvorani gosto
vale in še gostujejo naše znane gledališke ustanove, v tej zgradbi krajani obeležijo vsak pomembnejši dan iz naše revolucionarne preteklosti s kvalitetnimi proslavami, v dvorani past zbirajo tudi krajani, ko sprejemajo pomembne odločitve za
nadaljnji razvoj krajevne skupnosti. In ne nazadnje, kulturni dom je zibelka in zavetje ljubiteljem amaterskega. kulturnega življenja. In Apačani ne držijo križem rok, saj so namenili del sredstev iz krajevnega samoprispevka v sedanjem Srednjeročnem obdobju za njegovo vzdrževanje. Prepričani smo, da v svojih prizadevanjih ne bodo ostali osamljeni.
V. Paveo
Nedelja, 24. maja 1981
V Domu kulture v Ljutomeru bo ob 9. uri revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov občine Ljutomer.
Na prostoru pri osnovni šoli I v Murski Soboti bo ob 10. uri osrednja občinska proslava v počastitev 40-letnice ustanovitve OF in vstaje jugoslovanskih narodov. Za to priložnost pripravljajo pester kulturni program.
ZBORNIK LENDAVSKE
OBČINE
Pred dvema letoma so se v lendavski občini odločili za izdajo zbornika, ki naj bi bil nekakšen prikaz zgodovinskega, kulturnega in gospodarskega razvoja. V občini so v minulih letih sicer občasno izhajale manjše publikacije o določenih področjih, vendar pa nikoli zbornik, ki bi občino prikazal v celoti. Takšna odločitev je bila sprejeta tudi na zborih občinske skupščine, zbornik pa naj bi rabil kot dober pripomoček pri raziskovanju razvoja občine. Te dni je vse nared za tisk, zbornik pa naj bi izšel za letošnji občinski praznik. Gre seveda za dvojno izdajo, saj je občina narodnostno mešana. Tako bo del naklade, 3.000 izvodov, tiskan v madžarskem jeziku. V prvem delu bo podan celovit pregled razvoja občine, v drugem zgodovinski pregled razvoja, ki sega 2.500 let nazaj v rimsko obdobje in še obdobje pred njim vse do današnjih dni, tretji del naj bi prikazal družbenopolitični in ekonomski razvoj ter razvoj krajevne samouprave in nato pregled razvoja kulture v občini.
In ob koncu še to: Ni čudno, da prav lendavska občina spodbuja izdajo zbornika in drugih publikacij, saj ima na tem področju stoletne izkušnje. V Lendavi je namreč pred več sto leti bila tiskarna, pa tudi zgodovinskemu razvoju so vedno posvečali dokaj veliko pozornosti. Nekaj starih publikacij o zgodovini Lendave je še ohranjenih, novi zbornik pa naj bi nadaljeval to tradicijo in koristil vsem, ki ga bodo potrebovali, to pa bo obenem tudi največje darilo za letošnji občinski praznik.	Jani D.
V KAPCI KULTURNO DRUŠTVO
Na pobudo osnovne organizacije ZSMS Kapca, krajevne skupnosti in občanov so pred kratkim v tej vasi ustanovili novo kulturno društvo, ki bo nosilo ime Jožefa Atile. Želja po kulturnem delovanju v vasi je med mladimi prisotna že nekaj let, vendar je niso mogli uresničiti, saj niso imeli prostora. Z adaptacijo dvorane v stari osnovni šoli, s to so že začeli, bodo dani pogoji za delovanje, v goste pa bodo lahko povabili tudi druga društva. Pri adaptaciji dvorane pričakujejo pomoč krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti madžarske narodnosti občine Lendava, veliko pa bodo postorili s prostovoljnim delom. V programu dela, tega sedaj oblikujejo, bodo dali poseben poudarek dramski dejavnosti ter folklornem izročilu.
Jani D.
VESTNIK, 22. MAJA 1981
STRAN 5
Parižan Gilles Brandeth je na enem od banketov brez prekinitve govoril štiri ure in 19 minut. Za ta podvig bo dobil 1500 knjig, ki jih bo podaril skladu za pomoč bolnim otrokom. Prejšnji rekord je bil tri ure, zato so ga nekateri naši govorniki skoraj že dosegali.
LatllldL' Haaaž
Tel Aviv: Ariel Nuriel se je z velikimi težavami znebil svojega spremljevalca — črnega krokarja, ki mu je na prav neprijeten način izkazoval svojo naklonjenost. Uspelo mu je, da ga je po kratki poti spravil v živalski vrt, vendar se mu je to maščevalo. Že naslednji dan je priletelo na »obisk« osem krokarjevih sorodnikov, ki baje niso bili prav nič vljudni.
Tudi to se zgodi. Ko so štirje novi zakonski pari v New Delhiju zapuščali poročni urad, je začelo močno deževati, zato so se po hitrem postopku zrinili v motorne rikše, da bi na domovih čim prej nadaljevali poročno slavje. Po tej naglici sta dva ženina komaj doma ugotovila, da sta si pripeljala novoporo-čenki od drugih dveh sotrpinov. Zamenjavo so opravili po hitrem postopku, vendar vseh osem še sedaj ne ve, kako bo, ko se bo doma »zjasnilo«. Vreme včasih ponagaja ...
MISEL
Rad imam ljudi, ki imajo v srcu kaj človeškega. Tega se zavedajo, zato se me mhogi izogibajo...
D. Caster
V ZADREGI
— Ja, Pepi, že spet si zamudil v šolo!
— Tovarišica, pičila me je osa.
— Kje?
— Tega pa vam ne morem E povedati.
— Dobro, sedi!
— Ne, tovarišica. Tudi sedeti
E ne morem.
; JEZNA SOSEDA
— Smrkavec neolikani, že E spet si mi z žogo pomendral | rože. Če bi bila tvoja mati, bi te j nasekala . . .
— Sreča, da niste. Zdaj vsaj I vem, da je imel očka zelo prav, I ko se kljub nagovarjanju ni I hotel poročiti z vami.
SOTRPINA
— Zdravo prijatelj! Toliko । časa se že nisva srečala Daj, I povabi me na kavo.
— Bi te, vendar sem na psu. S Nimam niti pare.
— Jaz bi te povabil, vendar I smo včeraj zadnji denar odšteli * za volčjaka.
— Torej sva na istem: jaz na . psu, ti s psom, oba pa brez s cvenka. . .
DOLGO POTOVANJE
Dodo se je odločil za dolgo E potovanje vse tja do Pekinga. V I domači agenciji mu niso mogli | zagotoviti in obljubiti vsega, kar S je za tako »rajžo« potrebno, | drugostopenjski so ga napotili | k tretjestopenjskim, pa tudi o | vožnjah po kopnem, morju in I po zraku so ga obvestili. V jezi - jim je povedal, že tretjič, daje iz
Lakoša in da imajo agencije preveč zapleteno poslovanje. »Kako pa je bilo potem« ga je vprašal prijatelj.
— Do tja je bilo komplicirano, pred povratkom pa sem
imel v Pekingu le majhno komplikacijo. Ko sem naročil vozovnico do Lakoša ...
— Kaj je bilo?
— Nič. Vprašali so me, če gre za Gornji ali Dolnji Lakoš.
POČITNICE ZA OTROKE IZ TUJINE
Letos bo Makedonijo obiskalo veliko otrok začasno zaposlenih delavcev v tujini. Počitniče bodo preživeli v različnih krajih republike in se seznanili z njenim družbenopolitičnim in gospodarskim razvojem, kulturo in novejšo zgodovino.
TOVARNA FOSFORNE SOLI
Industrija kemičnih izdelkov v Prahovu se pripravlja na proizvodnjo fosforne soli, ki je v naši državi primanjkuje. Novo tovarno naj bi začeli graditi prihodnje leto, zato bi lahko, če ne*bo zamujanj, poskusna proizvodnja stekla že v letu 1983. Letna zmogljivost bo 5000 ton soli.
VSAK DAN POL TONE JAGOD
Na zemljiščih agrokombinata Lozar v Titovem Velesu so začeli s pobiranjem jagod. Vsak dan jih poberjo za približno pol tone, vendar se količine obranih sadežev iz dneva v dan povečujejo. Na dvanajstih hektarih jih bodo letos pridelali približno 300 ton.
IZVOZ PRAŠKA V SOVJETSKO ZVEZO
Predstavniki tovarne pralnih praškov'»Dita« iz Tuzle so podpisali pogodbo in se obvezali, da bodo letos izvozili v Sovjetsko zvezo 1000 ton pralnih praškov. Sovjetski partnerji bi kupili še večje količine, če bi jih tovarna lahko zagotovila.
BO 0000 0VEBBC
IZVOZ AZBESTNE KONFEKCIJE
Iz Mladenovca poročajo, da je delovna organizacija Jugoazbest sklenila z alžirskim partnerjem pomemben dogovor. Gre za izvoz azbestne konfekcije v vrednosti 700 tisoč dolarjev. Gre torej za dokajšen devizni priliv.
Kolektiv si prizadeva, da bi izvozne obveznosti opravil pravočasno, saj si prav s tem odpira vrata tudi na druga tržišča.
PIVA NA PRETEK
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so v industriji piva in sokov »Trebjesa« proizvedli 126.400 hektolitrov piva, torej precej več kot lani. Močno pa so povečali tudi proizvodnjo sadnih sokov.
KRONIK]
BELTINCI — 12. maja okrog 11. ure je 72-letna Terezija šemen iz Lendave pri avtobusni postaji v Beltincih nenadoma prečkala cesto, pred tem pa se ni prepričala, če to lahko varno stori. To pa je bilo usodno, saj se je prav v tem hipu pripeljal z osebnim avtom Ivan Gabor iz Lendave in pešakinjo oplazil, zato je dobila hudo telesno poškodbo.
GORNJA BISTRICA — 70-let-ni kolesar Koloman Kelenc iz Gornje Bistrice se je 13. maja peljal po regionalni cesti proti Crenšovcem. Med vožnjo je zavil na levo, ne da bi nakazal spremembo smeri. Ne preseneča torej nezgoda. Ta se je pripetila tudi zaradi tega, ker se je avtomobilist Štefan Nemec iz Gornje Bistrice odločil za prehitevanje, saj ni vedel, da bo kolesar zavijal na levo. Kolesar Kelenc se je hudo poškodoval.
VEŠČICA — V prejšnji kroniki smo pisali o prometni nesreči v Veščici pri Razkrižju. Zgodila se je, ker je 5-letni otrok nenadoma pritekel na cesto. Zapisali smo tudi, da je v življenjski nevarnosti. Poškodbe so bile resnično hude, saj je V. L. 15. maja v soboški bolnici umrl.
KROG — V 78-Ietno pešakinjo Marijo Vučak iz Kroga se je pri vaškem pokopališču zaletel otrok B. Š., ki se je peljal s kolesom v skupini sošolcev. Vse kaže, da se je nesreča zgodila zaradi tega, ker je v mladostni razigranosti spregledal pred seboj pešakinjo. Le-ta je bila hudo poškodovana.
KAPCA — V nedeljo, 17. maja, ob 23.50 uri se je na odseku regionalne ceste Kapca-Hotiza zgodila nenavadna prometna nezgoda. Pred avtobusom, ki ga je vozil 42-letni Franc Kulič iz Mačkovec, je ,.prečkal” cesto velik jelen. Očividci pravijo, da je priletel kot strela. Jelen je ob naletu treščil v
vetrobransko steklo avtobusa, ga razbil in pri tem hudo poškodoval 32-letnega Alojza Bertalaniča iz Nuskove. Prizadejal mu je tako hude rane, da je med prevozom v bolnico za posledicami umrl. Lažje poškodbe sta dobila še 32-letni Stanko Vozlič iz Razkrižja in 21-letni Franc Rešek iz Velike Polane.
BOGOJINA— Skozi vas se je 17. maja peljal z osebnim avtom Franc Ošlaj iz Kroga. Kaže, da je vozil nekoliko bolj po sredini ceste. Nasproti se je pripeljal s kolesom 12-letni J. M. iz Bogojine, zato je prišlo do oplazenja, pozneje pa je kolesar še padel, pri čemer se je hudo poškodoval.
MURSKA SOBOTA — Čez nezavarovan železniški prehod v Murski Soboti se je hotel varno prepeljati avtomobilist Štefan Žiško iz Naradnovec, vendar mu to ni uspelo, saj ni posvečal ustrezne pozornosti možnosti prihoda vlaka. Ta je res pripeljal, zadel ob Žiškov avto in ga potisnil 20 me.rov globoko v jarek. Voznik je bil lažje poškodovan, avto pa je povsem uničen. Škode je za 50 tisočakov.
RAKIČAN — Pred kratkim so v Rakičanu predali svojemu namenu olimpijsko strelišče za glina
Turnišče: cene pujskov
V četrtek, 14. maja, je bilo na turniškem sejmu pujskov — kot poroča Matija Pozderec — spet živo. Rejci so pripeljali 108 pujskov in za par zahtevali od 3.000 do 3.500 dinarjev. Ker je bilo interesentov za nakup več, kot pa prodajalcev, so vsi pujski menjali lastnika. Teden dni prej — 7. maja — je bilo na sejmu le 66 pujskov. Po vsem tem lahko zaključimo, da ponudba na turniškem tradicionalnem sejmu pujskov precej zaostaja za povpraševanjem, kar je lahko marsikateremu kmetu signal, da se bo odločil za plemenske svinje in rejo pujskov. Sklepajoč po cenah, ki kot vidite niso male, se ta dejavnost še kako izplača. (šs)
ste golobe, zdaj pa se je že zgodila nesreča. Naprava za izstreljevanje umetnih golobov (vzmet) je udarila po glavi 16-letnega A. H. iz Rakičana in mu prizadejala hudo telesno poškodbo. Pravijo, da se je naprava sama sprožila.
RENKOVCI — Štefan Časar iz Bogojine je pred bifejem v Renkovcih odložil kolo, na njem pa pustil motorno žago. Ko se je čez čas vrnil, da bi se odpeljal domov, žage ni več našel. Delavci oddelka milice iz Dobrovnika so med zbiranjem informacij o domnevnem storilcu prišli na dom 28-letnega Jakoba F. iz Dobrovnika, kjer so žago našli in jo vrnili oškodovancu.
MURSKA SOBOTA — 15. maja ob 9. uri je na podstrešju stanovanjske hiše Franca Konjeje izbruhnil požar, ki je povzročil za 50 tisočakov škode. Medtem so že ugotovili vzrok: goreti je začelo zaradi pregretja bakelitnega grla, v katerem je bila žarnica, ki je gorela dalj časa. Možnost za požar je bila toliko večja, ker je bila luč nameščata na leseni steni. Pri gašenju so se dobro izkazali gasilci iz Murske Sobote, in tako preprečili razširitev požara in s tem večjo gmotno škodo.
Š. S.
POSEBNA PROMETNA UREDITEV V ČASU PROSLAVE OB USTANOVITVI 40 OBLETNICE OF V MESTU MURSKA SOBOTA
Dne 24. 5. 1981 od 8. ure naprej bo začela veljati posebna prometna ureditev v M. Soboti v času proslave v počastitev 40-obletnice ustanovitve OF Slovenije, ki bo na prireditvenem prostoru pri osnovni šoli I, ob Štefana Kovača ulici v M. Soboti.
Obvoznice:
Promet iz smeri Rogašovec bo potekal preko ulice Mikloša Kuzmiča na Cankarjevo ulico v smer Maribor, Lendava in obratno.
Iz Hodoša bo potekal promet preko ulice Iva Lola Ribarja v smer Lendava, Maribor in obratno.
Domači udeleženci prometa bodo lahko vozili po mestu M. Sobota po Lendavski, Titovi, Cankarjevi in Kidričevi ulici.
Zaprta bo ulica Štefana Kovača v križišču Kocljeve in ulice Alija Kardoša. Promet bo potekal po Kocljevi in ulici Alija Kardoša v določene smeri.
Zaprta bo ulica Štefana Kovača v križišču Mikloša Kuzmiča in Severjeve ulice. Promet bo potekal po ulici Miklqpa Kuzmiča, za tiste udeležence, ki bodo obiskali razstavo, pa bo potekal po ulici Veljka Vlahoviča ter Aškerčevi do ulice Mikloša Kuzmiča in nato v določene smeri.
Iz avtobusov, ki bodo pripeljali udeležence proslave v M. Soboto, bodo potniki izstopili na Trgu zmage v M. Soboti in pri centru poklicnih šol. Takoj zatem bodo avtobusi odpeljali na Trstenjakovo in Tomšičevo ulico in tam parkirali. Po končani proslavi bodo avtobusi pripeljali na ulico Štefana Kovača, se porazdelili v dve koloni in pričakali potnike.
Redni avtobusi bodo odhajali z avtobusne postaje po obvoznicah po nespremenjenem voznem redu.
Parkirni prostori za udeležence proslave, ki se bodo pripeljali z motornimi vozili, so v Prešernovi ulici, ulici Štefana Kuzmiča, Kopitarjevi in ulici Prežihovega Voranca, v Kopališki, Razlagovi in ulici Alija Kardoša. Poleg tega bo možno parkirati motoma vozila tudi za Domom tehnike in na drugih manj prometnih ulicah.
Parkiranje bodo urejali delavci milice in člani narodne zaščite.	IZ PISARNE UNZ
STRAN 6
VESTNIK, 22. MAJA 1981
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
JELEN NALETEL NA AVTOBUS
ZA POSLEDICAMI UMRL 32-LETNI ALOJZ BERTALANlC IZ NUSKOVE
Boj za gnezd6 se je tokrat končal tragično. Pred dnevi so v Dolnjem Lakošu ljudje opazovali nenavaden boj med dvema štorkljama za udobno gnezdo na vrhu električnega droga. Za eno izmed teh lepih ptic se je bitka med žicami električne napeljave končala tragično. Sele ko so elektrikarji za kratek čas izklopili tok, so vaščani štorkljo lahko sneli. Letos bo gnezdo ostalo praznovali pa se bo morda vanj naselila druga štorklja. Vaščani pravijo, da se to le redko zgodi. Foto Jani D.
BO ALEKSANDER DOBIL DELO?
Prav gotovo se še spominjate vesti izpred dveh mesecev, ko smo poročali o rojstvu trojčkov — treh deklic, ki jih je v soboški porodnišnici povila Trezika Šerkezi iz Serdice pri Rogašovcih. Novinarska radovednost me je pripeljala na njihov dom. Toda tja ni bilo lahko priti, kar tako z avtom,
V SLATINSKIH VRTINAH — Ne sodi ravno v daljno preteklost čas, ko so se morali zaposleni v Radenski stiskati v tesnih in kaj malo zračnih vrtinah. Takrat je pač veljal moto: načrpati in naliti čimveč mineralne vode, delovni pogoji pa se bodo sčasoma že izboljšali. Danes je seveda povsem drugače. Vrtine so kvečjemu le še »muzejska« zanimivost, medtem ko teče večini zaposlenih delovni čas za sodobnimi stroji, s primerno zaščito, v svetlih in zračnih prostorih tovarne polnilne opreme v Boračevi. (brž)
ampak ...
»Tam, pri avtobusni postaji pustite avto in pojdite dalje peš, saj je kolnik proti Šerkezijevim nevozen,« mi je svetovala ženica, ki sem jo v Sotini pobaral za pot. Po nekaj sto metrih sem zaslišal pasji lajež, po čemer sem sklepal, da nisem daleč od naselja. Ko pa sem prišel do prve hiše in povprašal za domačijo Šerkezijevih, mi je mlajša ženska povedala, da bom moral še skozi eno »šumo«. Sam se najbrž ne bi znašel, še zašel bi kam, ko se ne bi 17-letni MarjanCener ponudil za vodiča.
Šerkezijeve hiše potem ni bilo težko najti; odkril sem jo kar sam, saj so se pred njo sušile plenice. Še nekaj korakov in že šem se pozdravil z mlado mamico Treziko. Pa ne samo z njo, ampak tudi z njeno materjo Rozalijo in še z drugimi ženskami, ki so se začele zbirati pred hišo in v hiši. Pač radovednost, kdo neki je spet pri Šerkezijevih.
»Deklice so zdrave,« mi je odvrnila mlada mamica. Tudi sam sem se prepričal, da se Daniela, Sandra in Daliborka dobro razvijajo in rastejo; sploh ni za spoznati, da so trojčki.
»Kje pa je oče — Aleksander?« je bilo moje naslednje vprašanje. »Je v službi?«
»Kje pa! Že dlje časa je prijavljen na skupnosti za zaposlovanje, ki ga je usmerila na štiri podjetja, vendar zdaj še nič ne vem, ali bo sploh dobil kje delo. Iz Platane v Murski Soboti so mu že sporočili (Trezika je pokazala pismo), da ga ne sprejmejo, ker ni prišel v ožji izbor. Le kako bomo živeli, če bodo tako ravnali še v ostalih treh podjetjih.«
Saj res, kako bodo shajali Šerkezijevi? Še preden so se rodile deklice, so že imeli fantka. Zdaj torej štirje otroci, ne Trezika in ne Aleksander — noben od njiju pa nista redno
»Deklice so zdrave in normalno rastejo,« pravi (težavam navkljub) srečna mamica Trezika Šerkezi.
zaposlena. Doslej sta si pomagala do denarja s priložnostnim delom v Avstriji, zdaj pa še tega ni več. Po drugi strani pa se Šerkezijevi s takim načinom reševanja eksistence ne morejo več zadovoljevati, kajti starši štirih otrok morajo imeti redno delo. Nujno je potrebna torej redna zaposlitev doma. Kljub temu pa je ta dan mož le šel čez mejo pogledat, ali bi se morda le dalo kaj zaslužiti za ta prehodni čas.
»Ste bili kot mlada mamica deležni pomoči?«
Trezka je pohvalila socialno skrbstvo iz Murske Sobote, kiji je prineslo darila, kupilo ji je tudi nekaj oken in vrat za hišo, pravzaprav prizidek k poslopju staršev.
»Mlada sta. zdaj pa še nepričakovano velik naraščaj, res jima je težko. Po drugi strani pa sta srečna, saj je na svetu mnogo parov, ki ne morejo imeti otrok.«
Tako je dejala Trezikina mati Rozalija in pristavila, da je mladi par nagovorila, da si je ob njeni hiši naredil stanovanje. Tako je bilo veliko ceneje kot
Foto: Š. S.
pa, če bi hišo gradil na povsem novi lokaciji.
Šerkezijevi ne skrivajo, da so romskega rodu. Le zakaj bi to počeli. Pa tudi sicer se ne oni in ne njihov zaselek na hribu pri Serdici skorajda nič ne razlikuje od ostalih pomurskih (odročnih) krajev. O kakih bajtah sploh ne moremo govoriti, kajti tam so same nove hišice, imajo elektriko, čakajo pa na priključitev vodovoda, kajti inštalacije so že narejene. Je pa spet nastopila težava, saj, kot je povedal Štefan Cener, mož z 28
leti delovne dobe, je treba nekje stakniti 100 tisoč dinarjev, ki pa jih ni ne v Sotini in ne v Serdici. Enkratna pomoč socialnega skrbstva bi bila tem hribarjem izredno pomembna. Zdaj morajo namreč po vodo daleč, tja dol v dolino. Tako je seveda tudi s Šerkezijevimi.
Poslovil sem se. Nazajgrede pa sem srečal mladega moža. In kdo neki je to, boste morda vprašali. Aleksander. Vse to, kar sem zvedel na njegovi domačiji, je seveda potrdil. Glede zaposlitve v Avstriji ni prinesel kaj prida ohrabrujočih obljub. Sicer pa ga tja ne mika več. kajti rad bi delal doma, da bi bil tako čim bliže svojim trem hčerkicam, sinku ... Tudi on je izrazil zaskrbljenost, kaj bo z njim, njegovo veliko druži-, no, če ne bo dobil redne službe.
Pot v dolino ni bila tako utrudljiva kot tedaj, ko sem se vzpenjal po pobočju. Ljudem na hribu ni treba le vode, ampak tudi cesto. Tam gor je namreč njihov stalni dom. Tu so pognali korenine, tu bijejo tudi mlada srca Šerkezijevih otrok... O tem in marsičem drugem sem razmišljal in se prepričeval, da ti ljudje niso ostali doslej brez pomoči in tudi poslej ne bodo brez nje. Naslednji dan sem brž potelefoni-ral v nekaj podjetij, kjer je Aleksander zaprosil za zaposlitev. V prvem so povedali, da ni bil sprejet, pri drugem pa je bilo veliko bolje: »Aleksandra bomo obvestili, naj v ponedeljek pride v kadrovski oddelek, kjer bo dobil dokumente za zdravstveni pregled pred redno zaposlitvijo.«
Verjemite ali ne: takega sporočila pa se človek mora razveseliti, saj je dokaz, da le nismo tako brezbrižni do človeka v stiski in mu pomagamo, če le hočemo. Seveda pa je sedaj vse odvisno od Aleksandra, če bo dobro poprijel za delo. V to pa ne dvomim, saj je v Avstriji ne le stregel zidarjem, ampak je vozil tudi valjar. Vso srečo torej, Šerkezijevi!
ŠTEFAN SOBOČAN
mišKO KRANJEC
strici somi Povedali
Stričin, Zid inski stric, človek s tolikimi imeni, naš drugi sosed na dolenjo stran vasi, ta tako samosvoj človek, s .prehitro’ govorico, da ga je vsakdo le s težavo razumel, se je staral .neopazno', ker je bil že dolgo ves osivel, in ker se je celo vedno enako oblačil. Le čedalje bolj se je odtrgoval od ljudi, še od lastnih hčera, kijih je imel že vse poročene. »Včasih.. . . nekoč, se spominjaš, Miškec? si rad prihajal k meni prebirat Kleklove knjige. Ne bereš več Klekla?«
»Se ga pogledam,« sem mu odvrnil dobrovoljno.
On pa: »Pravijo, da pišeš knjige . . . vidiš, ko bo Klekl umrl, je že tudi star, bi ti lahko nadaljeval njegovo delo, ker nekdo bo moral pisati tudi za nas kmečke, sploh za pre-ptoste ljudi.. . ne samo za gospodo, razumeš ?« In nato: »Ni lepo, da mi nisi prinesel še nobene svoje knjige, da bi si jo ogledal, jaz pa sem ti dal, da si prebral vsega Klekla.«
»Potem sem mu odnesel,Življenje'. Ogleda/ si je ovitek, platnice, odprl knjigo, rekši mi nazadnje: »Kar debela je. No — jo bom le nekoliko prebral. Ti jo bom vrnil, ko preberem.«
»Vam jo kar podarim,« sem mu rekel.
»Ne, ne.« je odmajal z glavo. »Jaz sem tebi tudi samo posojal Klekla, odnesel mi nisi nič.« — Ko je prebral, ali vsaj ko mi je vračal, mi je dejal zamišljeno:»Vse je tako kot pri nas v Poljani... moram premisliti, kje bi to bilo in kateri so ti ljudje. Ker to si.zapomni, Miškec — ljudje morajo biti vedno pravi, takšni, da človek prebere in reče veselo: Vidiš — to je pa naš Jožef, naša Bara. Tisto je pravo, Miškec ... domači .  ljudje morajo biti — kako živijo, kako se pogolčavajo, grdega pa ni treba v povest, ker življenje je včasih tudi grdo ...«
Skoraj do poslednjega trenutka se je tako rekoč že »vlačil« z zadnjimi silami po hiši, kljuboval smrti ali vsaj temu, da bi legel. Ni tarnal, ni pripovedoval, da prihaja konec, kakor daje to zgolj njegova stvar. Potem gaje le .položilo 'na posteljo. »Naš oče umirajo,« je zatarnala hči. Sosede so še zbirale k umirajočemu, njegov vnuk in moj nečak pa sta medtem že sklenila kupčijo za njegov sak, kije vsaj dvajset let visel nad parmo in ga je uporabil vsako leto le enkrat. Nečak je že prinesel sak domov in se ga veseli. Kar je pritekel vnuk tega strica, rekši mu: »Hitrp sak nazaj.. . dedek so vstali, so že zunaj.« Skrivaj sta spravila sak nazaj na staro mesto. Le za nekaj ur: stric sejeposprehodilpo vrtu, ko da se poslavlja od sleherne stvari, ker daje to pozabil prej, nato spet legel in se ni več prebudil. Ampak je napodil iz sobe vse ženske, ki so se zbrale: »Naj gredo domov delat — ne maram, da bi me živega prale.« Na stol poleg postelje je-, položil pipo, ki si jo je še bil nabasal, prižgal pa ne več.
Prišel je čas, ko se je ta naša poljanska smrt odločila, da  mi bo pobirala strice Picke drugega za drugim. Prvi pa je bil na vrsti flavtist, prekupčevalec, ki ježe dolga leta nosil v sebi
.baciluške'. Nazadnje je samo še posedal pred hišo, več v senci ko na soncu, čeprav mu je nekdo povedal, da ravno sonce najbolj uničuje te nevarne baciluške, ki človeku razjedajo pljuča. Ob slabem vremenu pa je dokončno obsedel na postelji, kjer so mu morali napraviti visoko vzglavje, da je vsaj za silo dihal, poteg postelje pa položili leseno škatljo z žagovino, kamor je kar naprej pljuval. Naročil je, naj mu prikličejo oba vratranca, očitno za slovo. Brata sta si oblekla čiste, bele srakice, odvezala pa s firnežem pomazane mizarske predpasnike. Mizarček Marko si je obul po naši navadi škornje, edino obutev, ki jo je premogel, muzikant Števan pa je premogel čevlje, ker v škornjih vendar ni mogel okoli igrat, celo poleti. — Kar po pasikah — po bližnjici — sta jo mahnila k njemu in modrovala: -Prvi od nas je na vrsti in hoče naju videti, gotovo ga bo zdaj vzelo. Da le ne bi kar pred nama umiral, smrti nimam rad." je golčal Števan. "Ponoči naj umre; med spanjem, še sam ne bo vedel za smrt. Tisto je najlepše, kaj praviš, Markec?"
"Najlepše, Števek. Zvečer še dvakrat, trikrat zagrabiš jajčeve juhe, ki je lahka. Več ne moreš . . . saj ne boš več potreboval, lepo rečeš ljudem: — Tak pa vsi zbogom. In zaj pojdite lepo spat. . . pred jutrom ne bom umrl. . .« In res domači lepo odidejo spat, zjutraj te pa najdejo k steni obrnjenega. Ker vsakdo, ki umira, se najraje obrne k steni. Najbrž zato, da ne vidi preplašenih obrazov domačih ...«
Domači so jima povedali, da že^od včeraj ne ve zase', da je bil kar naprej, v tamli', zdaj pa da se je zavedel, »ker pred, smrtjo vsakdo pride k sebi".
Našla sta ga sedečega, naslonjenega na visoko zglavje, vanju je strmel.siv, prsten, čisto upadel obraz. »Da ne bosta kadila," je rekel s slabotnim glasom. »Me bo zadušilo." Morala sta sistole primakniti čisto k postelji. »Si vesel, da bo po tvojem?" je rekel soimanjaku bratrancu. »Prvi grem. Končano je. Napravil mi boš drevo-------v tistega tvoga na maram. Markec---------------------------imam dobre suhe deske. Ampak, da ne bo pretesno. Tisto, kar si napravil zase, ti povem — premajhno ti bo, morali te bodo tlačiti vanj." Zakinkal je z glavo: »Ja, dečki — prišlo je, zdaj sem jaz na vrsti, potlej prideš na vrsto ti, Števek, zadnji pa boš ti, Markec — saj si nam nekoč tako napovedal?" Bratranca Števek in Markec, brata mizarčka, se bleda spogledujeta, kakor da je dahnil smrt vanju in je ne moreta pogoltati.
»Tisto je bila le šala,« zagrgra mizarček Marko.
»Kakšna šala pa?« odvrne flavtaš. »Ne vidiš, da umiram ? Nu — kdo naj bo potlej na vrsti, ha ?« Ne da bi čakal na odgovor, reče Števanu: »Vzemi s police trobento, zaigral mi boš . . .«
Števan zamežika, začne grgrati, iz sebe ne spravi pravega glasu, šele čez čas se sprosti v šalo: »Kajpa bi rad
— Radetzky a/i Rakoczy marš? AH pa onega, kako je Turek še/ od Kaniže ? Sotiša a/i šamarijanke ti menda ne bom igra/, saj najbrž ne kaniš odplesati v sveta nebesa ?« Toda Števan, ki se je ponavadi smeh kar usipava/ iz njega, se zdaj samo kisa, še nasmehniti se ne zmore. Rokese mu tresejo včudni grozi, kole poseže po trobenti na polici. Čeprav je umirajoči ponavadi igral flavto, je doma imel tudi trobento; pač za vsak primer.
»Najprej očenaš, Števek... lepo počasi. Ti, Markec pa se od krij, in boš molil očenaš, počasi, reč za rečjo ... kakor bo šla pesem ...«
»Očenaš naj molim,« se zgane zmedeno bratranec Marko. »Saj ga že nisem molil... bogve, kdaj sem ga zadnjič molil. Očenaš, ki si v nebesih, daj nam naš vsakdanji kruh . . . večno molimo za ta kruhek, jemo pa močnik, pozimi pa repo in zelje---— bom za repo molil, he?«
»Števek, igraj očenaš, Markec pa naj ga moli. . . naglas. JaZ ne morem golčati, v mislih bom šel za njim. Markec, ti pa moli za mlečno kašo.«
Števan pritika trobento k ustom, s prsti se igra po zaklopkah na inštrumentu, toda glasu ne spravi iz sebe, ko da se je v nečem zgubil. In se tudi je, ker znenada zaprosi umirajočega: »Ne morem, Markec.«
»Igraj, ti rečem. Saj ne umiraš ti.«
Števanu naposled trobenta le zapoje, čeprav zadržano, 'tiho. ,Očenaš’, ki ga je tolikokrat igral na gostivanjih. »Očenaš-------«zadiha flavtaš s čudno predanostjo, ujame za roko bratranca soimenjaka in jo krčevito stisne, da mu oni ne bi pobegnil. Ker mizarčka Marka je resnično navdala taka groza, da bi najraje bil pobegnil, hkrati pa z desnico, ki je prosta, tipa za pipo v žepu, ne da bi sicer hotel kaditi, pač kar tako, da se s tem rešuje pred nečim silnim, nedoumnim. »Moli, Markec .. . očenaš,« dahne flavtaš vanj. »Za repo, za močnik — za vsakdanji kruhek siromakov.«
In bratranec Marko resnično začne ob bratovi muziki, začne zmedeno, ko da išče poti v neko davnino: »Oče naš, ki si v nebesih, ’daj nam siromakom naš vsakdanji kru-hek . . .« In ker se mu tu zameša, moli po svoje dalje: »Saj . vidiš, kakšni siroteki smo, usmili se nas Pickov, tu svoga roba Marka, ki zdaj umira in kini bil slab človek. Spreglej mu grehe, ki jih je napravil kot sejmar. Tam vsi lažejo, vsi se zaklinjajo .. . živino pa je ime! rad. Lepo živino. In tudi človeka, tvoje stvorenje je imel rad. Usmili se njegove dušice, ko bo priletela pred tvoj tron, tvoje ime naj se sveti na vse veke, nam pa daj vsakdanji kruh, ki nam ga zemljica ne da dovolj, zaslužiti pa si ga nimamo ne kje ne kako —
»Zdaj pa ,Spominčice’ in ,Stari cigan’, potlej pa še kaj lepega, domačega . . . kakor smo si igrali, kadar smo se od kod vračali pa že bili na domačem polju, Števek — — kaj lepega -«.Ampak roke bratranca Marka ne izpusti iz svoje, ker sluti; da bi mu ta pobegnil, le reče mu še: »Ne znaš več moliti pravega očenaša.«
»Saj je ta tudi dober. Poglavitno je, da boga počastiš, mislim.
Števan pa preide v mužiki, kakor mu je bil naročil bratranec. Najprej pesem o spominčicah iz madžarskega halgatoja, ki pa pri nas po vseh jarkih spomladi tako raz-
VESTNIK, 22. MAJA 1981
STRAN 7
'	OBISK PRI VAS DOMA--
Deklice so zdrave
12.	MAJ - MEDNARODNI PRAZNIK MEDICINSKIH SESTER
V pomoč delovnemu človeku
Moto letošnjega praznovanja mednarodnega praznika medicinskih sester, ki je bilo 12. maja v Murski Soboti je »Vloga medicinske sestre pri usposabljanju telesno in duševno prizadetih oseb«.
Letošnjega praznovanja se je udeležilo veliko število medicinskih sester iz vseh pomurskih občin. Predsednica Društva medicinskih sester iz Pomurja Erika Žilavec je v svojem pozdravnem govoru osvetlila pomen in vlogo medicinske sestre v našem samoupravnem družbenem sistemu kakor tudi samo vlogo društva, ki dobiva iž leta v leto vse vidnejšo vlogo v našem vsakdanjem življenju. Letošnjega praznovanja se je udeležil tovariš Geza Bačič, sekretar MS ZK za Pomurje, ki je med drugim dejal: »V mednarodnem kodeksu etike medicinskih sester je med drugim zapisano: .Medicinske sestre so delovnemu človeku v pomoč, odgovorne so za ustvaritev takšnega fizičnega, psihičnega in socialnega okolja, ki pospešuje njegovo okreva-
nje ter s proučevanjem in primeri opozarjajo na pomen, ki ga ima preprečevanje bolezni. Zdravstveno pomoč nudijo posamezniku, družini in skupnosti, pri čemer sodelujejo z drugimi profili zdravstvenih delavcev. Pomagati je osnovna naloga medicinskih sester in smisel njihovega poklica.’
Med drugim je tovariš Bačič še povedal, da so pomurski delovni ljudje in občani zadovoljni z delom in poslanstvom medicinskih sester. Tako medicinske sestre kot zdravniki in vsi delavci v zdravstvu v okviru PZC, zdravilišča Radenci in Moravskih Toplic so dosegli pomembne rezultate na področju kvalitete zdravstvenih storitev, odnosa do bolnikov pa tudi na področju večje osveščenosti, zdravstvene prosvetljenosti našega prebivalstva in pri izboljšanju lastnega samoupravnega položaja.
V drugem delu praznovanja je gledališka skupina iz Murske Sobote uprizorila komedijo Samomorilci.
Nataša Varga
IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: krtačka, leopard, janičar, ul, sake, čep, kos, Acev, VA, V, sabor, Nitra, Ir, Irma, čebelar, anatema, rane, Al.
ABC POMURKA
ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKI
ZAVOD ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA
Štefan Kovača 40
PRODA NA LICITACIJI,
ki bo v četrtek, dne 28. 5. 1981, ob 10. uri na dvorišču zavoda, naslednja osnovna sredstva:
1.	traktor zetor 4511
2.	traktorsko koso
3.	samonakladalno prikolico
4.	oljni peči
Sestavil Marko Napast	Cepitev na troje (na prime rekel	Posrednik v elektrotehniki	Žulj od obutve	Glas, zvok	Vojaški sel, sluga pri častniku	Grška boginja modrosti	Domači zdravnik, padar, mazač
Pločnik							
Posoda za kemijske poizkuse							
Makedonski ljudski praznik							
Orientalsko pokrivalo				Osebni zaimek Ital, ime za Videm			
Uran		Lovec na kune Reflektor					
Drugo ime za soržico						Vrsta močnate jedi, narastek	Grško-rimski stari vek
Avtomobilska oznaka Karlovca			Inkovski vladar Francoski pisatelj				
Kandiran pomarančni olupek	-						
Vmesne pokrajine					Platina Avstrijski smučar (Hans)	k	
Vzdevek, naziv				Največji it. naftni koncem Radij			
Zdravilna rastlina za jetrne bolezni							
Arabski žrebec			Kanadski popevkar (Paul)				
Osnovna šola Puconci obvešča starše, da bo
vpis otrok
za šolsko leto 1982/83 v sredo 27. 5. 1981 in četrtek 28. 5. 1981 od 7. do 15. ure v šoli.
Vpisovali bomo otroke rojene do 1. 3. 1976 in pogojno otroke rojene do 31. 8. 1976.
Ob vpisu predložite izpisek iz rojstne matične knjige.
Prav tako obveščamo starše, da bo vpis otrok v vzgojno-varstveno enoto dne 27. 5. in 28. 5. 1981 od 7. do 15. ure v šoli.
Vpisovali bomo otroke starejše od 3 let.
miško
KRANJEC
strici so mi Povedali
košno cvetd in širijo omamni vonj, pa bodi, da ga širijo spominčice, bodi da ga širijo že usihajoči jarki. In zazdi se mizarju Števanu, da sam gre čez to naše poljansko polje, igra ospominčicah, igra o starem ciganu, ki da še živi. Gre stric Števan čez naše poljansko polje, za njim pa stopa naša močvirska smrt, tista v belem prtu s koso, da bi jo človek skoraj lahko zagrabil, če se mu ne bi v poslednjem trenutku izmuznila iz rok, kakor da bi lovil tenjo. Po bratrancu se niti ne ozre, ker se boji, da bi ob njegovi postelji zagledal smrt. Gre čez polje, kar naprej se mu zdi, da hodi po teh jarkih, polnih spominčic in igra vse mogoče pesmi. Kliče predse nekdanje čase.'»Kakor smo igrali vselej, kadar smo se vračali od kod, z gostivanja, z veselice., Le da takrat ni stopala za nami smrt." Tista smrt, ki zdaj davi njegovega bratranca flavtaša Marka. Umirajoči pa stiska bratranca Marka za roko čedalje bolj krčevito, dokler mu roka ne otrpne v krču. In mizarček Marko se niti ne upa zganiti, ko da zdajsmrtže tudi njega stiska za goltanec. Tudi njegove oči so osteklenele, telo otrpnilo, ne more se zganiti. Ujet je. Števan pa igra. Sama žalost se trga iz njegove pesmi, ta naša poljanska, močvirska nepotešljiva žalost, ki se pač nikdar ne bo izpela, tudi z mojimi strici ne bo umrla.
Igra Števan in za njim stopa naša poljanska smrt, kakor tenja ob žarkem soncu se vleče za njim, ne more se je otresti, ne more je odgnati, stopa naravnost v bratrančev dom, čeprav bi Števan rad zavil mimo njegove hiše, ker misli, da bi tako morda le še rešil bratranca. Toda noge same zavijejo naravnost k bratrancu, smrtpazanjim. In njegov brat Marko, začenja znova z .očenašem, ki naj se sveti njegovo ime, in ki naj nam da vsakdanji kruh, naj se usmili svojega ponižnega roba, Marka Picka, bratranca, naj sprejme k sebi njegovo dušico’.
Soseda je osuplo obstala pri dverih, ko je vstopila, potelj pa se pognala naprej, stresla Števana, nato Marko: »Lekajsta ponorela ? Ne vidita, da je m rte In timu še igraš, da te le ni sram!"	. _
Zdrznila sta se brata, mizarček Marko je na silo iztrgal svojo roko iz otrple bratrančeve, vstal ves omotičen, se zagledal v brata, ki je pobesil trobento in dejal, ne da bi vedel, komu se opravičuje — ženski ali mrtvemu bratrancu ali bratu: »Nutak. Šla je za mano čez polje, samo dva stopaja za mano. Mislil sem — tu pri hišah si bo premislila, med ljudi si za dne ne bo upala, ne — si ne bo upala-----«
»Kdo?" je vprašala ženska.
»I — nu, smrt, božja dekla. Pa je šla, stopila notri in ga zadušila. Nu — bratec Markec, bratranček je mrtev, pomagati mu ne moreva več, bog naj milostno sprejme njegovo dušico, midva pa pojdiva v božjem imenu."
(Nadaljevanje prihodnjič)
"Pa pojdiva v božjem imenu, ko mu zares ne moreva več pomagati."
’Kam pa zdaj, he?" je dejala soseda. "Mero mu bo treba vzeti za drevo. Potlej bo eden stopil k smrtnjaku in pokopiču, drugi pa na faro do plebanuša in zvonarja —- zvoniti mu bo treba. — Sta na srečo že kar oblečena, vama ne bo treba prej domov--------------------------------«
Ko sta potlej odhajala, kakor so jima naročale ženske, sta se, ko sta vse opravila, brez vsakršnega dogovora znašla v gostilni, kar se je tako redko zgodilo v njunem življenju, da bi namreč brata Picka zaradi žeje ali česarkoli že, stopila v gostilno, kaj popila in tudi plačala.
Sama s ta obsedela pri mizi, kar pri litru vina, pila, ker v 'njunih dušah je nastala čudna praznina, nekako suho je postalo vse, začutila sta silno žejo. Celo trčila sta.
Tedaj pa je tudi zazvonilo v cerkvi: prvi se je oglasil veliki zvon, naznanil ljudem — umrl je moški, starejši moški, za zvonom pa je novica o smrti Marka Picka hušknila po vasi.-
Brata Picka, mizarja, pa sta se spogledala, ko je za-. zvonilo, ko da je zazvonilo njima, potlej pa si kar naglas zastavila: "Nu kateri je zdaj na vrsti ..."
Števan pa je zagrgral, ko da smrt, že njega lovi za goltanec, tista poljanska smrt, pred katero je nekaj pred tem v prividih stopaLčez poljansko polje in igral, igral: »Drevo že imaš napravljeno . .. ti lahko začrvivi ali sprhni. . .«
»Ne črvi ne prhlazen ga ne bosta načela, še v zemljine, kar šele na suhem Nu — naj pa liblenibogsam odloči. Čeprav si mislim, da si naju ne želi ravno preveč že kar zdaj
EPILOG ALI MAČKA PRI MRTVAŠKEM ODRU
Sedi pri kmečki peči, s hrbtom se naslanja na rjave topje kahle. jelševi panji ji v peči počasi gorijo. Gorijo kajpa od pozne jeseni pa vse do prvih sončnih dni spomladi. Ko pa se pomladno sonce nasuje na naš sicer tesen, vendar podolgovat vrt. se iztrga iz sobe in si zunaj že najde kakšen opravek. Kar tako, iz neke 'osemdesetletne’ življenjske navade in potrebe. Le da so zdaj njene moči izčrpane, ne zmore več ničesar, vsaj nič težjega. Na srečo se ji je vrnila snaha iz Francije, ta opravi najnujnejše. Večjega dela pri hiši ni;, vsaj zdaj? na koncu zime ga še ni. Ker tu je marec, dnevi so že kar dolgi in kdaj pa kdaj se nam sonce iztrga skoz oblake, ki se umikajo na sever. Rada ima sonce, pomlad, življenje. Umika pa se pred zimo, pred hladom, pred meglo, ki jo duši.
Pri klopi ima postavljen stolček—pručko, na njem ji počivajo krtičaste noge. Pa tudi sicer laže 'zleze'na klop, če prej postavi nogo na ta stolček. Sedi pri peči tako, da lahko
skoz veliko okno vidi na kolnik, na staro 'Fujsovo ulico', kateri je prav ona nekoč prinesla ime, ki pa se je v novih okoliščinah že izgubilo. Ostalo pa je ime hiši — ime Fujs.
Njene oči so slabe; nekoč rjave, jasne, žive, so nekako zvodenele, na kolniku vidijo bolj le tenje —posameznike, kolesarie. kmečke vozove, včasih kak avtomobil, ki zdrsne mimo k trgovinam ali pa-kar skoz vas. Kdaj pa kdaj kakšna senca zavije poleg podolgovate verande proti dverim in potem stopi k njej, posedi, se pogovori z njo, ki je vedno željna in vedno pripravljena na široko besedovanje.
Na klopi poleg nje večno drema in prede maček Janči. Starikav, debelušen, len. Ali pa njej zvest? Zlepa se ne gane od nje. Kadar matije, tudi on dobi v svojo skodelico, kijepod klopjo. Včasih odide ven, da se očisti, morda nekoliko posprehodi, a že se spet vrne k njej In spet obsedi na klopi. Prvi pomladni dnevi ga že še zmešajo, gre na potep za 'ljubeznijo'. Po dveh, treh dneh se vrne pomirjen. Natanko ve; kdaj se mati odpravlja zgolj v kuhinjo — takrat bo mirnp dalje drgmal. Kadar pa se bo odpravila po vrtu ali celo na polje — kajpa, tja se bo s kom popeljala — že jz vzdignjenim repom poleg 'nje: ker tudi Janči pojde z njo po vrtu, ali pa jo bo pospremil na polje. Morda sklepa po tem, ker si mati ponavadi obleče kak moj star suknjič in se celo opaše.
Vse na njej je staro, preperelo. Ima obleko za k maši, toda v cerkev gre le še za največje praznike. Še eno dobro obleko hrani za smrt: tiste si ne oblači, kakor tudi prtov — pripravljenih za smrt — ne pregrinja na posteljo.
Nič ne pomaga, če ji kupiš blago za obleko: bo že komu to podarila. V tem starem, obnošenem, tudi zakrpanem se počuti najbolje. Njene potrebe in njene želje — vse se je skrčilo na najnujnejše, šepri hrani je ostala pri nekdanjem. Le kdaj pa kdaj si zaželi svojih povitic, kakor je vedno imenovala .potice, da bo potem pojedla samo košček, z vsem drugim pa koga obdarila.
« Ženska, ki tako poseda vso zimo pri peči, ali si včasih poišče kakšnih drobnih opravkov, je naša mati. Poslednja iz starejšega rodu Fujsov — Pickov. Nekaj drobcev naslednikov Pickov sicer še živi, so pa razkropljeni, že 'novi rod, brez izročila, tudi brez sorodniških tesnejših vezi. Od Fujsov je ostalo le še ime pri dveh hišah v tisti sončni zakotni ulici, ki se je včasih zgubljala v močvirje, v divjino. Tudi naša hiša še hrani to ime, vsaj za vaške ljudi. In ostali so Fujsov! krči, vsaj v katastru.
Sama je ostala s snaho in zdaj morda brska s spomini za preteklostjo. Dokler je bila količkaj zdrava in še pri močeh, ni in ni hotela slišati, da bi jo bil odpeljal s seboj v mesto. »Kaj bom pa tam?" mi je rekla z žalostjo. Takrat ji je bilo nekaj čez sedemdeset let. Ni in ni mogla razumeti, da bi živela odtrgana od zemlje, čepravje ni več sama obdelovala. " Bilo je očitno, da tudi ta Pickovica propada. Toda čut do zemlje je ohranila: kdaj pa kdaj se je dala z vozom zapeljati na njive. Toda to ni 'kmečka strast' niti kmečka lakota po zemlji.
STRAN 8
VESTNIK, 22. MAJA 1981
DVE ZMAGI IN DVA PORAZA
Na petem krogu zvezne lige, ki je bil v Sarajevu, Sobočani niso ponovili uspeha iz Beograda, saj so tokrat zabeležili dve zmagi ter doživeli dya tesna poraza. Kljub temu še vedno ostajajo na prvem mestu druge skupine z veliko možnosti, da to mesto obdržijo tudi po zadnjem krogu, ki bo 13. in 14. junija v Murski Soboti, ter tako ponovijo lanskoletno visoko uvrstitev — to je 6. mesto.
V srečanju z Bosno so Sobočani doživeli prvi poraz v letošnji sezoni, odločilno za izid dvoboja pa je bilo srečanje najboljših igralcev ekip Kovača in Dujakoviča, ki ga je tokrat odločil v svojo korist Dujakovič. Tesen poraz z ekipo Borova — drugi v letošnji sezoni — gre pripisati dejstvu, da je Pavič ostal brez zmage, čeprav je Kovač dosegel tri. Zmaga z ekipo Viteza je bila mnogo težja, kot je bilo pričakovati, ker je najboljši igralec Viteza Rizvanovic premagal vse tri Sobočane. Srečanje s Partizanom so Sobočani zanesljivo dobili, ko je Horvat premagal najboljšega igralca Feherja. Kljub vsemu smo lahko z igrami Sobočanov zadovoljni, precej bolje je tokrat zaigral Horvat, igralci pa so imeli naslednji score: Kovač 9:2, Horvat 6:5 in Pavič 3:7. Rezultati: SOBOTA—BOSNA 4:5 (Pavič-Stevanovič 21:11, 15:21, 14:21; Horvat-Dujakovič 13:21, 11:21; Kovač-Crkvenjaš 21:9,	22:20;
Pavič-Dujakovič 15:21, 16:21; Ko-
vač-Stevanovič 21:8, 21:14; Hor-vat-Crkvenjaš 19:21, 21:16, 22:20; Kovač-Dujakovič 18:12, 17:21; Pavič-Crkvenjaš 15:21, 21:19, 23:21; Horvat-Stevanovič 14:21, 21:19, 7:21); BOROVO 4:5 (Hor-vat-Siljevski 19:21, 22:20, 22:20; Kovač-Koljaja 21:19, 21:11; Pavič-Bošnjakovič 21:23, 25:27; Kovač-Siljevski 21:10, 21:10; Horvat-Bošnjakovič 21:18, 14:21, 14:21; Pavič-Koljaja 15:21, 10:21; Kovač-Bošnjakovič 21:8, 19:21, 21:12; Pavič-Siljevski 21:19, 19:21,25:27; Horvat-Koljaja 22:24, 15:21); VITEZ 5:3 (Pavič-Beganovič 21:12, 17:21, 21:13; Kovač-Haskič 21:10, 21:19; Horvat-Rizvanovič 10:21, 11:21; Kovač-Begano vič 21:16, 21:17; Pavič-Rizvanovič 18:21, 16:21; Horvat-Haskič 23:25, 21:18, 21:19; Kovač-Rizvanovic 21:19, 13:21, 15:21; Horvat-Bega-novič 21:14, 15:21, 21:16); PARTIZAN 5:1 (Horvat-Curguz 21:19, 21:12; Kovač-Milanovič 21:11, 21:6, Pavič-Feher 15:21, 21:17, 12:21; Kovač-Curguz 21:9, 21:18; Horvat-Feher 21:17, 21:18; Pavič-Milanovič 21:14, 21:16).
LESTVICA
SOBOTA	20	15	5	94:59 30
Bosna	20	13	7	85:59	26
Partizan	20	11	9	67:80 22
Borovo	20	10 10	71:73 20
Vitez	 20 1 19 52:98 2
M. U.
Zmagi Lendave in Mure
V 18. kolu slovenske nogometne lige sta pomurska ligaša dosegla lep uspeh. Prijetno so presenetili Lendavčani, ki so zmagali v Šmartnem z rezultatom 2:1. Strelca golov sta bila Horvat in Banotai. Mura pa je doma premagala ljubljanskega Slovana s 3:L Gore za Muro sta dosegla Slavic 2 in Ivanič. V naslednjem kolu gostuje Lendava v Celju, Mura pa igra doma s Šmartnim.
Melinci 15 7.4 4 37:26 18
Dokležovje	15	7	4	4	26:18	18
Ižakovci	15	6	3	6	31:28	15
Šalovci	15	5	4	6	26:28	14
Gahčani	15	4	4	7	29:33	12
Vrelec	15	4	2	9	23:42	10
Pušča	15	4	2	9	19:37	10
Apače	15	4	1	10	32:42	9
ROKOBORBA — DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO
ANDREJ HALAS - DRŽAVNI PRVAK
V Kragujevcu je bilo državno mladinsko prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem stilu. Tekmovanja se je udeležilo tudi pet mladincev ir soboškega Partizana. Velik uspeh je dosegel Andrej Halas, ki je zmagal v kategoriji do 75 kg. Halas je premagal vse svoje nasprotnike s tušem, hkrati pa bil proglašen za enega najboljših tekmovalcev na prvenstvu. Za nagrado je bil med tremi, ki so po končanem prvenstvu spuščali zastavo. To je prvič, da je Halas osvojil naslov državnega prvaka, čeprav je že. prejšnje leto bil zelo blizu temu naslovu, saj je dvakrat osvojil drugo mesto. V izredni formi pa je prav letošnjo sezono, da je na 28 srečanjih zmagal 27 krat in le enkrat izgubil. Halas je tako tudi med kandidati za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Oslu 19. julija letos. Soliden je bil tudi Danijel Vrbančič, vendar pa je zaradi neizkušenosti osvojil le peto mesto v kategoriji do 60 kg. Ostali pomurski tekmovalci: Jože Vrbančič, Kurbus in Nemec so ostali brez uvrstitev, medtem ko se Podlesek zaradi poškodbe tekmovanja ni udeležil.
ZMAGALA VOJVODINA, SLOVENIJA ČETRTA
.V Murski Soboti je bil 5. tradicionalni turnir mladosti v hokeju na travi, ha katerem so nastopile mlade reprezentance do 21 let iz Vojvodine, Srbije, Hrvatske in Slovenije. Največ uspeha je imela reprezentanca Vojvodine, ki je premagala vse nasprotnike in osvojila prvo mesto. Ekipa Slovenije je bila zadnja, treba pa je reči, da so za slovensko reprezentanco nastopili mlajši igralci s povprečno starostjo 16 let. Srečanja so
vodili: Naumovič iz Beograda,
Zvonar iz Zagreba, Farkaš iz Subotice in Zelko iz Murske Sobote.
Rezultati:	Slovenija—Vojvo-
dina 0:5, Hrvatska—Srbija 2:1, Vojvodina—Srbija 2:0, Hrvatska—Slovenija 6:1, Srbija—Slovenija 3:0 ii .2:1.
Vojvodina Hrvatska Srbija Slovenija
Vojvodina—Hrvatska
3 3 0 0 9:1 6
3 2 0 1 9:4 4
3 1 0 2 4:4 2
3 0 0 3 1:14 0
Judo — reg. prvenstvo ml. mladincev
MIHALIČ IN ŠEMEN REPUBLIŠKA PRVAKA
V Tacnu je bilo letošnje republiško prvenstvo v judu za mlajše mladince. Tekmovanja so se udeležili tudi pomurski judoisti in se zopet izkazali.
Najuspešnejša sta bila Tomi Mihalič v kategoriji do 53 kg in Dario Semen v kategoriji do 83 kg, oba iz Murske Sobote, kjer sta zasedla prvi mesti in republiška naslova. Izkazal seje tudi Lendavčan Dušan Varga, kije v kategoriji do 95 kg zasedel drugo mesto. Velja še omeniti peti mesti Gorazda Jureša v kategoriji do 62 kg in Stefana Tratnjeka v kategoriji do 68 kg, oba sta iz Murske Sobote. Tako bo na letošnjem državnem prvenstvu za mladince, ki bo v Prizrenu, sodelovalo kar osem pomurskih judoistov, kar je vsekakor zelo razveseljivo.
LENDAVA V KVALIFIKACIJAH
KOLESARSTVO
VELIK USPEH MLADIH UŠINČANOV
Krajevna skupnost Barje pri Ljubljani je pripravila veliko kolesarsko dirko, na kateri je sodelovalo preko 200 kolesarjev. Dirke so se udeležili tudi mladi kolesarji iz osnovne šole Tišina, ki sicer tekmujejo za KK Pomurje iz Beltinec in so dosegli izreden uspeh.
Med st. pionirji je imel ponovno največ uspeha Berden, kije premagal vse tekmece in zasedel prvo mesto. Prijetno je presenetil Bokan, ki je dosegel drugo mesto, in tako dokazal, da ponovno prihaja v formo. Med ml. pionirji je premočno zmagal Cigiit, izkazali pa so-se tudi Donša, ki je osvojil četrto, Vezjak peto in Bedek sedmo mesto.
Med mlajšimi mladinci je od Pomurcev nastopil le Titan, kije zodlično vožnjo zasedel drugo mesto in doslej svoj največji uspeh. Rezultat tudi kaže, da se vedno bolj prebija v sam vrh .slovenskih kolesarjev.
Mladi kolesarji s Tišine pa so se istega dne udeležili še kolesarskega kriterija, ki ga je pripravil KK Dinamo v Zagrebu v počastitev osvoboditve Zagreba. Tišinčani so se ponovno izkazali. Med pionirji je zopet zmagal Berden pred Bokanom. Cigiit je bil četrti, Donša šesti, Vezjak deveti, medtem ko je Bedek odstopil. Med mlajšimi mladinci je Titan zasedel peto mesto.
Z zadnjim krogom so bila končana tekmovanja v I A in IB republiški ligi, kjer so nastopale tri pomurske ekipe — Sobota, Lendava in Radgona. Z njihovimi uvrstitvami smo lahko le delno zadovoljni, saj so se Lendavčani zadnji hip rešili najhujšega — direktnega izpada iz I A lige ter si bodo poskušali obdržati status prvoligaša na kvalifikacijah s prvakoma obeh B republiških lig, kjer imajo velike možnosti za uspeh. Ista usoda čaka ekipo Radgone, da si v kvalifikacijah zagotovi mesto v B skupini republiške lige vzhod.
Četrto mesto Sobočanov je dobro, saj so dali priložnost nastopa pionirjema Kovaču in Močanu, ki sta si tako nabirala izkušnje v kvalitetnih srečanjih republiške lige. Sicer pa so imeli igrafti pomurskih ekip nasledni score — SOBOTA: Škerget 12:3, Vinčec 24:11, Močan 14:13, Kovač 18:27,
Gumilar 4:6, Kolar 6:13, Zadravec 4:19, Veren 0:3; LENDAVA: Zajtl H. 57:14, Svilan 19:13, Rosič 14:34, Zajtl B. 2:20, Šamu 0:12, Perša 0:8, Varga 0:8; RADGONA: Volf 10:4, Drozdek 22:21, Cajn-kar 17:29, Šmid 5:26, Žurman 1:3. Rezultati: SOBOTA—ILIRIJA 0:5, TRIGLAV 4:5, KEM1CAR 5:1; LENDAVA—KOČEVJE 5:4, GORIŠKA 5:1, KAJUH 1:5; RADGONA—TEMPO 2:5, POLJČANE 5:3.
KONČNA LESTVICA — I A LIGA
KEMICAR Ilirija Triglav SOBOTA Kajuh Kočevje LENDAVA Goriška
18 14 4 78:57 28
18 11 7 75:53 22
18 6 12 56:78 12
18 5 13 54:75 10
18 11 7 77:54 22
1811 770:6722
18 8 10 70:71 16
18 6 12 53:78 12
M.U.
JUDO
IX. MEMORIAL ŠTEFANA KOVAČA
V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti, v telovadnici Mure, 9. memorial Štefan Kovačaf v judu za pionirje in mladince. Na tekmovanju bo predvidoma nastopilo okrog 200 judoistov iz Ingolstadta (ZR Nemčija), Gradca (Avstrija), Kaposvara (Madžarska) ter celotne Jugoslavije. To je hkrati drugič, da je imelo tekmovanje vsejugoslovanski in mednarodni značaj.
SREČANJE SREDNJIH ŠOL
V M. Soboti je bilo tradicionalno športno srečanje srednjih šol Porabja, Paračina, Varaždina, Radkersburga in M. Sobote. Rezultati:
Atletika — 400mdekleta: 1. AgataMerkli(Szentgotthard) 1:09,4; 400 m fantje: I. Bojan Kegel (M. Sobota) 56,8 sekund; 800 m dekleta: 1. Erika Mosalits (Szentgotthard) 2:52,4; 1000 m fantje: 1. Vladimir Kukec (MŠ> 2:49.5 minute. Ekipno: M. Sobota 23, Szentgotthard 21 in Paračin 7 točk.
Namizni tenis: M. Sobota — Paračin 9:0 med fanti in med dekleti M.
Sobota—Paračin 6:3,
Odbojka ženske: Radkersburg — M. Sobota 0:2.
Košarka moški: Varaždin <- M. Sobota 20:0
Mali nogomet: M. Sobota— Radkersburg 4:1, Paračin—Varaždin 2:1, Radkersburg—Varaždin 3:8 in Paračin—M. Sobota 3.1. Vrstni red. 1. Paračin. 2. M. Sobota. 3. Varaždin, 4. Radkersburg. Profesorji — M. Sobota— Radkersburg 13:5.
Streljanje moški: Iztok Brunec (MS) 85 krogov. Dekleta. Alenka Maroša (MS) 65 krogov. Ekipno: M. Sobota 411, Varaždin 387 krogov.
Rokomet moški: Paračin—M. Sobota 20:30, ženske. M. Sobota-—Varaždin 31:3. Paračin-Varaždin 24:1, Paračin-M. Sobota 11:22. Vrstni red: M. Sobota, Paračin in Varaždin.	M ,
Šah: M. Sobota:Radkersburg 7,5:2,5.
V ORIENTACIJI ZMAGALA MURA
V okviru sindikalni športnih iger je bilo tekmovanje v orientaciji, na katerem je sodelovalao 9 ekip iz delovnih organizacij soboške občine. Na 6 km dolgi progi so udeleženci opravljali naloge na. delovnih točkah. Znanje so preverjali iz topografije, prve p . plezanja po vrvi in streljanju z MK pištolo. Tekmovanje j p • škoda le da se ga ni udeležilo še več ekip.	..	.
Rezultati: L Mura 218, 2. Panonija 184.3. OS Bogojina 153,4. Panonija II. 152,5. Konstruktor 148 točk.
TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE
Sodniška nogometna organizacija M. Sobota želi usposobiti nove nogometne sodnike, ki jih glede na razvejano nogometno tekmovanje primarijkuje. Zato organizira tečaj za nove sodnike in vabi vse, ki imajo veselje do opravljanja te naloge, da se prijavijo na tečaj, ki se bo začel 26. njaja 1981 ob 17.00 uri v prostorih doma Partizan v M. Soboti, Mladinska ulica.
ŠPORTNA REKREACIJA
PRIKAZ AKTIVNOSTI NAJMLAJŠIH
TRIM
V soboto, dne 23. maja 1981, ob 830 bodo najmlajši iz Vzgojno-varstvenega zavoda M. Sobota prikazali na igrišču Partizana v Murski Soboti aktivnosti v okviru športne značke L Na tej manifestaciji, ki je že tretja v okviru letnih mesecev in dneva mladosti, bodo prikazali kotal-kanjej obvladovanje z žogo in kolesarjenje.
Že nekaj let si v okviru VVZ prizadevajo uvajanje telesno-kulturnih aktivnosti v okviru športne značke I, ki zajema najmlajše od 5. do-7. leta. V te aktivnosti so preko odbora pri ZTKO M. Sobota zajeti vsi otroci, ki obiskujejo VVZ. Program za osvajanje športne značke L obsega osem izletov v zimskem, jesenskem in spomladanskem času, obvladovanje drsenja v vodi — torej osnove plavanja, spretnostno vožnjo s kotalkami, osnove smučanja, vožnjo s kolesom in vodenje z žogo. Ko otrok opravi vse te aktivnosti, prejme zlato značko. Doslej je športno značko L stopnje v soboški občini osvojilo 500 otrok iz VVZ. V letošnjem letu pa bo predvidoma to značko prejelo okrog 350 otrok.
VESTNIK, 22. MAJA 1981
STRAN 9
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED
OD2 3.DO2 6.mAJA
SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklama sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45— Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega I slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila. 8.05 Vrtec na obisku: Z barko po Piranskem zalivu. 8.25 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 8.35 Z besedo in sliko: Uganke, zanke. 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje. 9.20 Pisani svet. 9.50 Jezik v javni rabi: Uporaba strokovnih izrazov v nestrokovnih besedilih. 10.00 Dokumentarna oddaja. 10.30 J. Dietel: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka. 11.20 Poročila (do 11.25). 17.25 Poročila. 17.30 V vrtincu spreminjanja, japonsko-ameri-ški risani film. 18.50 Naš kraj. 19.05 Zlata ptica. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Cirkus. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Črni narednik, ameriški film. 23.15 Poročila.
23.20 TV kažipot
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.15 Pihalni orkester Idrija. 17.45 Na svoj način. 18.00 TV opera. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Marceau' in Pantomima. 20.45 Poročila. 20.55_Tito in glasba, feljton. 21.35 Športna sobota. 21.55 Večerni koncert v novosadski sinagogi (do 22.55)
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
930 do 12.15 Izobraževalni spored. 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Poročila 17.35 TV koledar, 17.40 Oddaja za otroke, 18.45 Pisci revolucionarji, 19.15 Risanka, 19.21. EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik 19.55 EPP, 20.00 Obračun pri O. K. Koralu (film). 21.40 EPP, 21545 Dnevnik, 22.00 Nočna promenada. 23.30 Pregled sporeda za nedeljo
Drugi spored isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Angleščina, 8.35 Francoščina, 9.0S Ruščina, 9.35 Glasba mi-lionov, 10.25 Nočni studio, 11.30 Pojmo skupaj, 12.00 Opoldanska redakcija, 13.45 Idiot (film), 15.00 Visoka hiša, 16.00 Rezbarimo, 16.30 Obalni pirati, 16.55 Spanček Zaspan-ček, 17.00 Dva x sedem, 17.25 Dober večer v soboto (Heinz Conrads), 17.50 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport in reklame, 19.15' Celimar (TV film), 20.40 Reklame, 20.45 Šport, 21.05 Jazzovska dunajska pomlad, 22.05, Šport, 23.05 Poročila
TV MADŽARSKA
8.05 Za otroke. 9.05 TV reprize; Jean-Christophe,Kviz, Pul-zus. 13.25 Za otroke. 14.45 Vesoljska ladja Orion, nadaljevanka. 15.50 Ponovno rojstvo, nadaljevanka. 16.35 Družinski magazin. 17.45 Budim-peštanski velesejem. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Včeraj, danes, jutri, italijanski film. 21.00 Gimnastika, EP za moške. 22.10 TV dnevnik. 22.20 Variete Maxim.
NEDELJA
RADIO MURSKA SOBOTA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi; 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00	— Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.30 Poročila. 8.35 Živ žav, otroška matineja. 9.25 Tale, nadaljevanka TV Sarajevo. 10.00 TV kažipot. 10.30 Narodna glasba. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila (do 12.05). 14.25 Tržič: SP v motokrosu, prenos 1. vožnje (za JRT 2). 15.20 Vis, dokumentarna oddaja TV Beograd. 15.50 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 16.35 Poročila. 16.40 Tržič: SP v motorkosu, prenos 2. vožnje (za JRT 2). 17.30 Športna poročila. 17.35 Akcija stadion, jugoslovanski film. 19.05 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. in Y. Shkreli: Ko pomlad zamuja, nadaljevanka TV Priština. 20.55 Kako je v naši domovini biti mlad, dokumentarna oddaja. 21.25 V znamenju. 21.50 Športni pregled
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
14.55 Rim: EP v gimnastiki, prenos.. 16.25 Nogomet: Željez-ničar—Velež, prenos (slov, kom.) v odmoru propagandna oddaja. 18.30 Glasbena medigra. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Jazz na ekranu. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.10 Odrske luči, ponovitev zabavno glasbene oddaje. 22.00 Proslava dneva mladosti v Frankfurtu (do 22.50)
TV ZAGREB
8.45 Pregled sporeda, 8.50 Poročila, 9.00 Nihče kot jaz, 10.30 Oj Neretva. 10.58 EPP. 11.00 Kmetijska oddaja, 12.55 Pregled sporeda, 13.00 Doživljaji rumenega kovčka, (film), 14.30 Nedeljsko popoldne, 16.00 Nogomet Železničar Velež, 18,30 SP v Motokrosu, 19.20 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19:55 EPP, 20.00 Ko pomlad zamuja, 20.55 EPP, 21.00 Stara planina in okrog nje, 21.30 Dnevnik, 21.50 Športni pregled. Drugi program isto kot Ljubljana 11
TV AVSTRIJA
10.00 Tiskovna ura, 1L00 Vzgojna oddaja, 13.00 Ljubezenske dogodivščine Don, Juana (film), 15.45 Listamo po knjigi, 16.05 Risanka, 16.15 Ostfžek, 16.40 Spanček Za-spanček, 16.45 Klub seniorjev, 17.25 ORF danes, 17.30 Sergej Rahmaninov, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Religija, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Razgaljanje Anglije (film), 20.45 Šport, 22.30 Poročila
TV MADŽARSKA
7.20 Za cicibane. 8.45 Za naše zdravje. 9.00 Velence, začetek sezone. 10.30 Rokomet. 13.10 Poje Anna Kiss. 13.40 Priporočamo naše sporede. 14.10 Donavski ladjar, TV film. 16.20 Zmagati je lepo, reportaža o mladih graditeljih atomske centrale. 16.55 Kviz. 18.00 Teden; aktualnosti, repor-ta”e. 19.00 Poročila. 19.05 Kraljevski lov, drama. 20.40 Te-lešport. 22.00 Poročila.
*. 
PONEDELJEK
RADIO MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV LJUBLJANA
9.20 TV v šoli. 10.00 TV v šoli (do 12.05). 15.00 TV v šoli -ponovitev (do 15.30). 17.25 Poročila. 17.30 Minigodci v glasbeni deželi. 17.45 Hrček, okus po medu; jugoslovanska filma. 18.10 Pred izbiro poklica: Poklici v elektrogospodarstvu. 18.35 Obzornik. 18.45 Mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Vreme. 19.52 Propagandna oddaja. 19.55 Dan mladosti, prenos s štadiona JLA. 21.00 Kulturne diagonale. 22.00 V znamenju
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Gledališče srička Brane. 18.00 Enci—menci, lutkovna oddaja TV Skopje. 18.15 K Titu, zgodovina štafete mladosti. 18.45 Telesport. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Dan Mladosti, prenos. 21.00 Zagrebška panorama. 21.25 Spomini na Tita, dokumentarni film. 21.45 Obljubljena dežela, poljska nadaljevanka (22.45)
TVZAGREB
9.20 do 12.05 Izobraževalni spored, 15.00 do 15.30 Izobraževalni spored, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar. 17.45 Stric Branin »Orfeum«, 18.00 Enci-Menči, 18.15 Titu naproti, 18.45 Podij, 19.15 Risanka, 19.21 EPP- 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP. 20.00 Dan mladosti (prenos. iz stadiona JLA), 21.00 Vstaji, za rojstni dan, 22.00 Obljuba : vzajemne ljubezni, 22.30 Dnevnik,
Drugi program isto kot Ljublja--na II
TV AVSTRIJA
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Am, dam, des, 18.30 TV kuhinja, 9.00 Šolska TV 9.30 Poroka navkljub (film), 10.45 Hans in Lena, 11.00 Visoka hiša, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am. dam, des, 16.30 Lassie, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Svet živali, 17.25 ORF danes. 17.30 Mi, 17.49 Reklame 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek, in reklame, 20.J 5 Detektiv Rockford, 20.50 Večerni šport. 21.50 Poročil
Drugi program
16.55 ORF danes, 17.00 Vidiki. 17.30 Usmeritve, 18.00 Muppett Show, 18.25 kdo me hoče?, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Zgodbe živinozdravnika, 20.05 Glasbena scena, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Jaz, Pierre Riviere, ki sem ubil svojo mati, sestro in brata........(film), 23.25 Poročila
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
TOREK
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Ura zgodovine, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni ; glasbeni utrinki, 19.00 — ; Vključitev osrednjega j slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV v šoli. 10.00 TV v šoli (do 12.00). 15.00 TV v šoli (do I 16.00). 17.25 Poročila. 17.30 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 17.40 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Trački konjeniki. 18.00 Ko utihne šolski, zvonec, L del zagrebške otroške kontaktne oddaje. 18.30 Obzornik. 18.40 Mostovi—hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Po sledeh odločitve — nove občine v Mariboru, aktualna oddaja. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 E. Zola: Vzpon Rougonovih, francoska nadaljevanka. 21.50 V znamenju. 22.05 Košarka Jugoslavija: Bolgarija, posnetek 2. polčasa iz Havirova
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja. 18.15 Književni klub. 18.45 Glasbena medigra. 18.55 Havi-rov: košarka Jugoslavija:Italija, prenos ITV, (slov, komentar) v odmoru propagandna oddaja. 20,40 Velikani jazza in Dionne Warwick. 21.25 Zagrebška panorama. 21.45 Igre brez meja, posnetek iz Lignana (do 23.15)
To je pet najpopularnejših popevk naših poslušalcev. Izmed vaših številnih pisem smo tokrat izžrebali Adri-janko Temlin iz Dole 7. Čestitamo. Prejela bo ploščo nagrado Elektrotehne-Šoping iz M. Sobote. Izpolnjene kupone pošljite do petka, 29. maja na naslov Radio M. Sobota, Titova 29, M. Sobota.
Rešitev glasbene uganke: Happy Together — The Turtles
ljubljanska banka
Pomurska banka
TVZAGREB
. 9.00 do 12,05 . Izobraževalni spored, 15.00 do 16.00 Izobraževalni spored, .17.40 Poročila, 17.45 Avantura, <18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Osijeka, 18.45 SLO, 19.15 Risanka, 19.21 EPP. 19.26 Nocoj, 19.30. Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Igre brez- meja, 21.30 EPP, 21.35 Tistega lepega dne (film), 23.00 Dnevnik
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Svet Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve razpisuje prosta dela in naloge
kolektivnega poslovodnega organa
1.	Predsednik KPO (ravnatelj Centra)
2.	Clan KPO (organizator dela)
3.	Član KPO (pedagog didaktik)
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka strokovna izobrazba in izpolnjevanje pogojev za srednješolskega učitelja
— najmanj 5 let delovnih izkušenj
— organizacijske sposobnosti
— moralna in politična neoporečnost.
Kandidati bodo imenovani za 4-letno mandatno dobo.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo najpozneje v 15 dneh po objavi na naslov: Srednješolski center M. Sobota, Naselje Veljka Vlahoviča 12 (za razpisno komisijo).
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh pp preteku razpisa:	
ttj globtour
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Am. dam, des. 8.35 Angleščina, 9.00 Šolska TV, 9.30 Violette in Francois, 1 L00 Veselje z zabavo, 11.10 Zgodbe živinozdravnika, 12.00 Opoldanska redakcija. 16.00 Am. dam, des, 16.25 Oddaja z .miško, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Dekle iz Avignona, 17.25 ORF danes 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 1^.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19,15 Prizma, 20.00 Videoteka, 21.45 Poročila
TV MADŽARSKA
7.05 in 13.10 Šolska TV. 15.35 Leti pav, tekmovanje izvajalcev narodnih. 16.05 Življenje letom; za upokojence. 16.45 Mlade profesorice; študio Szeged. 17.05 Poldrug milijonov korakov na Madžarskem, BUkk. 17.45 Biidimpeštanski velesejem. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Trsje in blato, nadaljevanka. 20.00 Študio ’81. 21.00 TV dnevnik. 21.10 Razrešimo; maturitetne naloge ma-fi.
SEJMI
MUENCHEN: IFAT, — 6. mednarodni strokovni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, za smetarstvo , in zimsko službo avtobus, 3 dni, ODHOD 24. 6. 1981
MUENCHEN: ELEKTRONIKA, 3 dni, odhod 1. junija 1981 DUESSELDORF: mednarodni sejem RUDARSTVA, letalo, 4 dni, odhod 15. junija 1981
LETNI ODDIH '81
OB MORJU; Slovensko Primorje, Istra, Dalmacija, otoki
V GORAH: ob vznožju Julijskih Alp, na obeh, straneh Karavank, na planini Tari
V ZDRAVILIŠČIH: Čateške in Dolenjske Toplice ter Radenci
OB BLATNEM JEZERU na Madžarskem
ČEŠKOSLOVAŠKA SOCIALISTIČNA
REPUBLIKA
Izleti v najzanimivejše kraje Češke, Slovaške in Moravske skozi vse leto. Pozimi smučanje na Visokih in nizkih Tatrah.
IZLETI
Organiziramo izlete po domovini in tujini za zaključene skupine
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
GLOBTOUR Maribor, Vita Kraigherja 4, telefon: (062) 25-582, 28-860
GLOBTOUR Radenci, Hotel Radin, telefon (069) 73—040 ter vse ostale poslovalnice Globtour V Jugoslaviji
STRAN 10-------
VESTNIK, 22. MAJA 1381
SOBOTA, 23. maj — Željko NEDELJA, 24. maj — Marija PONEDELJEK, 25. maj - Dan mladosti
TOREK, 26. maj — Filip
•24. maja ob 16., 18. in 20. uri angleški barvni kinemaskopski film: »DEKLE IZ PLEMENA ASHANTI«;
25. in 26. maja ob 18. in 20. uri slovenski film: »NA SVOJI ZEMLJI«.
GRADBENO PARCELO z gradbenim dovoljenjem v Petišovcih, prodam. Rudi Trandek, Prečna 1, Mursko Središče. M—1706 GRADBENO PARCELO PRODAM. Veščica 50, telefon 22-154. M —1707
BREJO KRAVO, vozno, po izbiri, prodam. Brezovci 40. M—1708 SVINJO za zakol prodam. Rakičan 103 — pri gasilskem domu.
M— 1711
OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS in dvobrazdni traktorski plug (burgenland) — premični, prodam. Petanjci 102. M —1712 POLK AVČ PRODAM. Sraka, Lendavska 10. M —1713 WV 1300 PRODAM. Ipša, Cankarjeva 89, telefon 22-887.
M —17 14
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (plin + elektrika), prodam. Franc Rengeo, Panonska 53, Beltinci. M—1715
OPEL ASCONO 16, letnik. 1976, prodam. Panonska 7/A, Beltinci. M — 17 16
OSEBNI AVTOMOBIL WARTBURG, letnik 1975, ugodno prodam. Cena 68.000 din.Tnformacije po telefonu 22-986 ali ogled na Klavniški 7. M—1717
ŠKODO 1000, spredaj malo karambolirano — tudi po delih, prodam. Pečarovci 83. M—1718 AVTO GUME: 4 kom 700x14, 4 kom 165x13, 3 kom 155x14 in 50 m podzemeljski kabel 4x4, prodam. Grad 196, telefon 77-618.
M— 17 19
TRAKTOR IMT 533 s koso in obračalnik heublitz, prodam. Lemerje 29. M—1720
KRAVO, staro 6 let, prodam.
Kobilje 134. M—1721
AM1-8, registriran, ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M—1722
AVTO FORD 17, letnik 1968, prodam. Milan Kuzma, Lendavske gorice 442/A. Le—176
OSEBNI AVTO VOLVO, letnik 71,  prodam. Krajna 29/A. M-1634
AVTO RENAULT-12, ugodno prodam. Janko Slavič. Trate novi blok 11, Gornja Radgona. M-1661
126 P, star 7 mesecev, opremljen — naprodaj za 90.000 din in prepis. Informacije dopoldne21-719, popoldne 21-916. M-1667 RABLJENA OKNA raznih dimenzij s steklom in lesenimi roletami. prodam. Borejci 40, p. Tišina. M-1672
2 PRAŠIČA za zakol (bekona); krmljena z domačo krmo, prodam. Križevci 193 v Prekmurju. M-1682
BREJO SVINJO PRODAM. Štefan Feher, Gornji Lakoš 96. Le-172
AUDI 50, letnik 1978. prodam. Karel Tot, Kapca 52. Le-173 POMIVALNO MIZO in 7 m3 hrastovih drv. prodam. Vaneča 23. M-1519,
BARVNI TELEVIZOR GORENJE — nov, prodam. Soboška L Bakovci. M-1683
TRAKTORSKO KOSILNICO znamke IDEAL (zadnjo) prodam. Rakičan 28. M-1685 DIANO-6, v zelo dobrem stanju, registrirano do aprila 1982, nujno prodam. Motovilci 51. p. Grad. M-1687
AUSTIN 1300, letnik 70, nevozen, ugodno naprodaj. Marjan Galuf, Boračeva 25/A, Radenci. M-1688
ZGEP ..POMURSKI TISK” n. sol. o.
TOZD KARTONAŽA, n. sub. o.
MURSKA SOBOTA, Lendavska 1
Delavski svet TOZD Kartonaža
RAZPISUJE
po določilih statuta in na podlagi sklepa prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
direktorja TOZD Kartonaža
Prijavljeni morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo
— da imajo 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih
— da imajo organizacijske sposobnosti in izkušnje pri utrjevanju samoupravljanja
Dela in naloge se združijo za dobo štirih let.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Splošno-kadrovska služba ZGEP ,,Pomurski tisk” Murska Sobota, Lendavska 1 z oznako na ovojnici, za razpisno komisijo TOZD Kartonaža. .*
Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri, izbira’izmed prijavljenih na razpis pa se bo opravila v roku 30 dni po preteku razpisa.
GARAŽNA VRATA, skoraj nova, prodam. Naslov v upravi lista. M-1689
ŽETVENO NAPRAVO za BCS — veliko, tudi za žito, sod za gnojnico — lesen, 800 1, malo rabljen in obračalnik maraton za BCŠ. prodam. Barbarič, Turnišče 157. M-1690
ZASTAVO 101 KOMFORT, letnik 1980, prodam. Cena 140.000 din. Lojze Horvat, Staneta Rozmana 14, M. Sobota, telefon 21-455. M—1723
ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Franc. Filipič, Stara cesta 46, p. Ljutomer. Vi—186
ZASTAVO 1300 v dobrem stanju, ugodno prodam. Senjur, Križevci 54/A, pri Ljutomeru. Vi—188
OPRAVLJAM VSA TESARSKA DELA — HITRO IN SOLIDNO.
Tesarstvo Flisar, Pečarovci 84, telefon 77-052. Za naročila se priporočam. M—1567
ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v novejšem delu Ptuja, centralno ogrevano z velikim balkonom in telefonom zamenjam za enako ali večje v Radencih ali Gornji Radgoni. Darja Beci, telefon 74-311, interna 17. M—1710
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Centra za blagovni promet Murska Sobota, izdano leta 1962. Idič Ana, Bakovci 174, p. M. Sobota. M—1728
MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 51. M—1691 SVINJO za zakol (cca 150 kg), prodam. Krog 148. M—1692 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK POCENI PRODAM. Ciril Metodova 6o, M. Sobota. M—1693 ZASTAVO 101 LUX, letnik 76, prodam. Zavratnik, Bučani 5. M — 1694
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, pomivalno korito, kuhinjsko mizo in nadstropno posteljo, prodam. Žitna 27, telefon 22-364. M—1695 TRAKTOR STEYR 18 KS, 5-brzi-nec z reduktorjem in s plugi, prodam. Ludvik Koltaj, Gornji Petrovci 45.	M —1696
CISTERNO CREINA (2200) PRODAM. Gornji Petrovci 42. M—1697
VW 1200, prevoženih 73.500 km, ugodno prodam. Stiberc, Lendavska 10, Murska Sobota, telefon 21-311. M—1698
MOTORNO KOLO CZ 350 —zelo ugodno prodam. Soboška 40, Bakovci, p. M. Sobota. M—1699 RENAULT-8, dobro ohranjen (cena 30.000 din) in električni štedilnik, prodam. Mataj, Tomšičevo naselje —ulica JLA 4,.M. Sobota, telefon 23-230. M—1700 ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do 7. maja 1892, prodam. Stefan Gral, Krog n. h. M — 1701
ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE — manjšo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M—1702 GUMI VOZ in novi priklop za 1-osno prikolico za ferguson 35, prodam. Franc Nemec, Kupšinci 52. M—1704
Anice Jakič
iz Čepinec
Draga naša Anica! Med nami je nastala velika praznina, v naših srcih pa bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in obiskujete njen prerani grob.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljfem, znancem ter vsem, ki ste našo drago pokojnico pospremili na njeni poslednji poti, zasuli njen grob s cvetjem, sočustvovali z nami, ustno ali pismeno izrekli sožalje ter nam v teh najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali.
Posebna zahvala čč. duhovnikom za opravljeni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Globoko žalujoči: mož Štefan, otroci z družinami, vnuki, pravnuki, sestre in ostalo sorodstvo
ZEMLJIŠČE v Dankovcih, primerno za gradnjo vikend hišice, površina 2637 kv. m, z dovozno potjo v bližini asfaltne ceste, naprodaj. Podrobnejše informacije v odvetniški pisarni Danila Harija, Kidričeva 21, M. Sobota. M—MM
POHIŠTVO SPALNICE (5 delna omara), ugodno prodam. Satler, Radenci 218,’ telefon 73-056. M—OP
MALE PUJSKE PRODAM. Krog 82, p. M. Sobota. M—1724
AMI—8 PO UGODNI CENI PRODAM. Gomilice 136.
M—1725
POROČNO BELO OBLEKO (št. 38), otroški športni voziček, ženska zimska plašča št. 38 in 40, prodam. Ogled popoldne. Jančar, Gornja Radgona, Jurkovičeva 11. M—1726
ZASTAVO 750 de lux, letnik 1974 in rezervne dele, prodam. Pečarovci 95. M—1729
Odšel si tiho, brez slovesa, za teboj je nastala praznina. Boleča je resnica, da te ni in te nikoli več ne bo, toda tvoj lik ostane v naših srcih do konca dni.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ste ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
V SPOMIN
23. maja mineva 5 let. odkar je kruta usoda iztrgala iz naše sredine komaj 21 letnega sina in vnuka
Janeza Kološa
ter 3 leta od boleče-izgube dragega moža in sina
Kolomana Kološa
iz Vaneče
Solze ne morejo izbrisati nepopisne bolečine, z ničemer ne moremo napolniti praznine, ki je nastala v naših srcih za vama, toda spomin na vajin dragi lik ostane v naših srcih dokonča dni. Hvala vsem, ki se ju še spominjate, obiskujete njuna prerana grobova, prižigate sveče in prinašate cvetje.
GLOBOKO ŽALUJOČI: VSI VAJINI
štefim Dravec (direktor in glavni
Ludv.k Kovac (odgovormun^	Janko Sto|nik (dopisnj5tvo) Branko žunec’
Dušan Loparmk len	<ŠP J’ . Emrj (|ektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota,
E"dre	? 1 737 21 064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik,
služba in tajništvo 21 064 in 21-383, naročniški oddelek, računovodstvo	[/ndava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel.
dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisni! o _ Cejo|etna naročnina 300,00 din, polletna 81-317 — Nenaročenih rokopisov m fotogr J	p	za delovne organizacije 400,00.
150,00, za inozemstvo celoletna naročnina -	_ Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana
* oS. v«- ta	oo tkih „	-
S	cer V«« Morita - Po p™,.,™™ mnenju je V«*
oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom doma in v tujini, botrini, sosedom in znancem, ki so našega dragega sina spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Zahvala učencem in učiteljem OŠ G. Petrovci, posebno sošolcem in razredničarki 7. a. razreda, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter MA Trdkova.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mama, ata, brat Drago, stari starši in ostalo sorodstvo
VESTNIK, 22. MAJA 1981
STRAN 11
ŠTAFETA
MLADOSTI
Štafeta mladosti, izraz neizmerne ljubezni in najglobljega spoštovanja pionirjev in mladine Jugoslavije do tovariša Tita, izraža prepričanje, da mladina naše svobodne, socialistične, samoupravne in neuvrščene domovine skupnosti bratskih narodov in narodnosti neuklonljivo nadaljuje Titovo pot. Tudi v letošnjo štafeto mladosti je zlito vse, kar smo skupaj dosegli, zlita je mladost naše revolucioje, naše bratstvo in enotnost, naša črvsta in nepremagljiva opredelitev za socialistično samoupravljanje, neuvrščeno in neodvisno Jugoslavijo, naša ljubezen do tovariša Tita, ki se je ne da izraziti z besedami.
»Deželi, ki ima tako mladino, kot je naša, se ni treba bati prihodnosti«. Te Titove besede bodo za vselej zapisane v slehernem mladem srcu, teh besed se bomo vselej s spoštovanjem in odgovornostjo zavedali. Zato je vsakokratna štafeta mladosti trajni izraz ljubezni in spoštovanja mladine do dela in osebnosti tovariša Tita, k čemur bo prispevala tudi letošnja celotna prireditev prenašanja zvezne štafete mladosti — simbola neomajne privrženosti osebnosti tovariša Tita ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, ki bo dostojanstvena in taka, kakršna je bila prejšnja leta.
Vse dosedanje štafete mladosti so na vsakem koraku spremljali tisoči pozdravov in najtoplejših želja za ljubljenega Tita, kjerkoli je potovala, smo bili z njo vsi Pomurci. Na vsakem koraku so spremljali vsakega cicibana, pionirja, mladinca. vsakega delavca, študen-
— Govoriti o Titu, pomeni govoriti o revoluciji, o sebi, o svoji generaciji, o svoji borbi, svobodi, o človeku, o prihodnosti. Tito je z nami in v nas, ker so njegova misel in delo globoko vtkani v naš čas.
ta, ki je štafetno palico ponesel na njeni dolgi poti skozi vasi in mesta po vsej domovini. Prav gotovo so med najbolj prisrčnimi sprejemi zvezne štafete mladosti bili tisti v obmejnih krajih naše pokrajine, kjer so nemalokrat globoko izražali svoje prepričanje »Tito je del nas, naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti«.
Najmočnejši pa je bil utrip naših src prav gotovo takrat, ko smo lahko med sabo pozdravili nosilce zvezne štafete. Še topleje in tesneje so bile naše misli in srca povezana z njim. Nekaj zanimivih utrinkov s sprejema zvezne štafete mladosti v Pomurju od leta 1950 ponazarjamo v pričujočem zapisu.
PRIČAKALI SO JO Z NOVIMI DELOVNIMI ZMAGAMI
Leta 1950 je takratni Ljudski glas, glasilo Osvobodilne fronte obmurskih krajev, v 21. številki z dne 25. maja na prvi strani \ prinesel daljša sestavka o prihodu zvezne štafete mladosti. V prvem pod naslovom »Poslali smo pozdrav Titu«, je med drugim zapisano naslednje: V soboto zjutraj je bilo živahno po vsem mestu (op. p. Murska Sobota). Proti deveti uri so se zbirali pred spomenikom zmage pionirji, mladi in člani sindikatov. Vsak čas je morala prispeti štafeta, ki so jo v jutranjih urah ponesli naprej z naftnih polj beli rudarji in nekoliko pozneje tudi mladina iz vseh krajev našega Prekmurja ... Delovni ljudje so ta dan pričakali z delovnimi zmagami in obljubljali maršalu Titu ob 58. rojstnem dnevu, da bodo delali še boljše, da se bodo trudili, da bo njihovo življe
nje prav takšno kot njegovo: da bo vse njihovo življenje en sam velik delovni dan.« V težavnih razmerah tedanje obnove porušene domovine je imel ta poziv še
Sprejem štafetne palice v Ljutomeru (Pomurski vestnik, 20. aprila 1961)
poseben pomen. Ljudje so namreč še z večjim zagonom prijeli za lopate in krampe, da bi čimprej odpravili ostanke druge svetovne vojne.
Pozornost bralca pritegne tudi drugi sestavek, ki se je glasil: »Naši Cigančki (op. p. Romi) so pokazali veliko ljubezni do tovariša Tita«. V njem preberemo: »20. maja, rano zjutraj, se je pomikala od Černelavec in Pušče povorka majhnih ljudi. Na čelu te povorke je plapolala državna zastava. To so bili majhni in starejši Cigani, ki so nabrali velike pušeljčke svežega poljskega cvetja in vse to nesli v Soboto, kjer so čakali sprejem Titove štafe
— Tito, zveza komunistov, pobrateni narodi in narodnosti Jugoslavije ne ustvarjajo svet mitov, temveč svet resnice.
te. Najstarejši so stari 16 let. a najmlajši 7 let...« Vsekakor hvalevredna gesta’
Veličasten sprejem Titove štafete je bil tudi naslednje leto. O slovesnosti v Murski Soboti zvemo iz Ljudskega glasa tole: »Nad 1500 ljudi je kmalu po pol 11. uri pozdravilo mladince-fizkul-turnike. Zbranim meščanom je spregovoril tajnik OLO tov. Antalič, ki je pozdravil mladince-fizkul-turnike in jim naročil, da naj ponesejo tovarišu Titu iskrene pozdrave prekmurskega ljudstva za njegovo 59-letnico rojstva ... V imenu JA je povzel besedo tov. podporočnik Pavličevič.
Nato je lov. Antalič izročil članom SN Mura štafetno palico, ki so jo ponesli naprej proti Gornji Radgoni.
Leta 1952 se je mudila štafeta mladosti tudi v Ljutomeru, o čemer pričajo tile stavki: »Najprej je izročila štafetno palico mlada za-družnica z Železnih dveri, za njo pa so stopili na tribuno mladinci in gasilci od Tomaža, iz Male Nedelje, s Cvena. Razkrižja in drugih krajev ter izročili pozdrave in čestitke za svojega ljubljenega voditelja... Vod Ljudske milice pa je s salvo dal znak za odhod štafete.« Poleg tega poročila s prve strani lahko na drugi strani Ljudskega glasa preberemo:.
»V Soboti je Titovo štafeto pričakalo 4000 ljudi«. V tem sestavku je poudarjeno, da je bilo sodelovanje pri Titovi štafeti množično. »V vsem soboškem okraju je teklo 3420 tekačev in 3260 spremljevalcev. Med tekači je bilo 1230 članov predvo-jaške vzgoje, gasilcev, PLZ in mladine ter 1950 pionirjev; poleg teh pa še iz Sobote 96 dijakov, 88 članov PLZ in 56 gasilcev«.
POZDRAVI IZ SLEHERNE PREKMURSKE VASI
Takšni in podobni naslovi so se na prvih straneh Ob-murskega tednika pojavljali sleherno leto, izbrali pa smo značilen utrinek iz številke časnika, ki je izšla 22. maja 1953. pod naslovom »Vodi nas še dolgo, dragi tov. Tito!« Že 12. maja zjutraj je krenila z naše tromeje Titova štafeta graničarjev. Prebivalstvo obmejnih vasi,
kjer je štafeta tekla, jo je navdušeno pozdravljalo. V Martinju. Čepincih in Hodošu seje zbralo na mitingu nad 600 ljudi, v Prosenjakovcih pa nad 200 vaščanov.
Od Mafvarjevec, kjer živi madžarska narodna manjšina, do Kobilja so štafeto spremljali pionirji z godbo.« Podobna slika seje ponujala'tudi v zeleni Prlekiji. od koder je tega dne odhitelo 16 štafet, ki so ponesle pozdrave delovnih ljudi svojemu dragemu voditelju — maršalu Titu.
V Pomurskem vestniku, 24. maja 1956, pritegne pozornost bralca naslov sestavka »Z vso domovino — tudi naš pozdrav!«, v katerem je zapisano, da je mladina Pomurja ponesla čestitke prebivalstva naše pokrajine predsedniku republike
Titu za 64. rojstni dan. Pod fotografijo tekačev s soboških ulic pa je zapisano, da je iz vseh krajev naše domovine, iz najbolj skritih zaselkov. pohitela mladina s pozdravi za Tita proti Beogradu.
»Predstavniki delovnih ljudi Pomurja bodo ponesli pozdrave in čestitke tov. Titu za 67. rojstni dan« — ta naslov je zapisan v Pomurskem vestniku 21. maja 1959. Nekateri med njimi bodo gotovo s ponosom prebrali svoje ime. »V delegaciji so bili predstavnik
delovnega kolektiva Ivan Kovač, kmetijski tehnik, član UO Vinogradniškega gospodarstva iz Gornje Radgone, mladinec Janez Cifer, član občinskega komiteja LMS M. Sobota, najmlajša zastopnika pa sta
Letalec v Murski Soboti prevzema štafetno palico (Obmurski tednik, 22. maja 1953)
Beno Makovec, učenec OŠ France Prešeren iz Ljutomera. in Dušan Petrovič, učenec OŠ iz Lendave.« Zanimivi fotografiji sta bili objavljeni še 28. maja in 11. junija istega leta, zlasti ob predaji štafetne palice.
Naslednje leto pa lahko med drugim preberemo: »Štafeta je prenočila v Lendavi. kamor je v ponedeljek zvečer prispela tudi štafeta graničarjev. Na Trgu zmage v Murski Soboti pa je štafetno palico sprejel org. sekretar okrajnega komiteja ZKS Franc Skoberne, ki je imel slavnostni govor. Dejal je: »Pa ne samo mladina, z mladino se veselimo vsi tega, kar smo dosegli v narodnoosvobodilni vojni in v letih po osvoboditvi. Vsi ti uspehi, ki jih je doseglo naše ljudstvo, so doseženi
— Privrženost Tita delavskemu razredu, njegovim interesom in družbeni vlogi, je globoko politična in ljudska. On točno izraža in politično opredeljuje tisto, kar delavci čutijo in mislijo, se vztrajno bori za njihovo dejansko boljše življenje.
Pripavil:
M. Jerše
zato, ker si je želelo take ureditve in ker ga je vodila revolucionarna komunistična partija s tovarišem Titom na čelu.«
20. aprila 1961 je Pomurski vestnik objavil »Včeraj
— Titova revolucionarna akcija je v vseh obdobjih naše borbe, v vojni in miru, izhajala iz globoke vere v človeka in njegove ustvarjalne sposobnosti.
štafeta mladosti«, kjer piše tudi tole: »Na Trgu zmage je štafeto sprejel sekretar OK LMS Karel Sukič, nakar je org. sekreta OK ZKS L Grimšič spregovoril o pomenu dneva mladosti. Že dobro uro pred prihodom štafet v Mursko Soboto je letalo Aero-kluba Murska Sobota vleklo nad mestom velik napis »Pozdrav Titovi štafeti«.
VZDUŠJE OB PRIHODU ŠTAFETE JE BILO VENOMER ENKRATNO
Tri leta pozneje, oziroma natančneje 21. maja 1964, upremo pogled v naslov »Tisoči sodelovali v štafeti« iz dalje: »Kljub nevihti, ki se je pripravljala, seje že pred 18. uro na Trgu zmage zbralo mnogo prebivalcev Murske Sobote. Mesto je bilo okrašeno z zastavami in zelenjem, ljudje pa so kljub nevihti vztrajali pod dežniki ali pa pod strehami bližnjih zgradb. Premočeni od naliva so s polurno zamudo prihiteli nosilci štafetnih pozdravov na Trg zmage in občani so jih toplo pozdravili«. Lahko pa preberemo sestavek »Titova štafeta — praznik mladih«, v katerem
je 11. maja 1967 zapisano: »V Gornji Radgoni so zvezno štafeto pričakela štafete iz Elrada, Avtoremnota in STogovec, lokalni štafeti iz Negove in Vidma sta se zvezni priključili v Radencih.« Iz naslednjega zapisa pa zvemo tudi o odhodu lokalne štafete (zvezne ni bilo) v Lendavi, kjer je prisostvovalo okrog 3 tisoč ljudi.
Pomaknimo se sedaj v sedemdeseta leta, ko so delovni ljudje in občani Pomurja tudi enako navdušeno ali morda še bolj sprejeli v svojem okolju nosilce zvezne štafete mladosti. 22. aprila 1971 je Vestnik na prvi strani objavil velik naslov »Pozdrav Titu« in fotografijo, ki prikazuje slavnostnega govornika sekretarja OK ZMS
Murska Sobota Deziderja Novaka. Na osrednji slovesnosti na Trgu zmage v Murski Soboti je štafeto prevzel in predal predsedniku OK ZMS Bela Banfi.
»Prizor ob sprejemu zvez
ne štafete v Lendavi je bil edinstven. Številne zastave in pestre folklorne skupine  so napravile na opazovalca izreden vtis. Tukaj je bilo v programu slišati slovensko, madžarsko in hrvaško besedo — simbol naše enotnosti in medsebojnega razumevanja.« To lahko zasledimo v Vestniku 10. aprila 1975. Iz leta 1976 pa so še zlasti zanimive fotografije, kjer nam podpis pove, da so čez reko Muro mladi Pomurci štafeto prenesli na svojstven način. Za trenutek so jo zaupali mladim brodarjem BD »Mura« iz Kroga, ki so jo varno prepeljali na nasprotni breg in jo izročili mladim soboške občine. Na drugi fotografiji pa je Ele-mir Melin, eden najboljših brigadirjev iz soboške občine, ki je v spremstvu ponesel štafetno palico proti tribuni na soboškem Trgu zmage.
Tudi naslednja leta so bile objavljene reportaže v sliki in besedi, ki so prikazovale pot zvezne štafete mladosti po Pomurju. Tako je bilo tudi v letu 1977, ko naj omenimo fotografijo s podpisom »Budni čuvarji naše najsevernejše meje so štafetno palico ponesli po grani-čarski stezi do obmejne karavle v Kuzmi«. 29. marca 1979 pa je domači list Vestnik priobčil sestavek z naslovom »Iz srca milijonov za Tita«, ki dovolj zgovorno priča o takratnem vzdušju, ki ga je z besedami seveda težko opisati. Izbrali smo fotografijo, ki prikazuje veličasten sprejem zvezne štafete na Trgu zmage v Murski Soboti, kamor jo je ponesel judoist Mecilošek.
Podobno bi lahko ugotovili tudi za lansko in letošnje leto, čeprav je letos prvič po Pomurju zvezna štafeta mladosti potovala brez človeka, h kateremu je leta in leta prihajala s tolikšno ljubeznijo in predanostjo. Trajnemu obeleževanju in ohranjevanju imena in dela Josipa Broza Tita pa mora prispevati tudi letošnja celotna prireditev prenašanja zvezne štafete mladosti — simbola neomajne privrženosti osebnosti tovariša Tita ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti — ki bo dostojanstvena in taka, kakršna je bila prejšnja leta. Tudi več deset tisoč mladincev, občanov in pionirjev Pomurja je letošnjo štafeto mladosti spremljalo s sporočili ih obveznostjo, da bomo neomahljivo nadaljevali pot, ki jo je zarisal tovariš Tito, in varovali največje pridobitve revolucije.