L „ Prihodnja Številka „GLAS NARODA'* izide v soboto 2. julija. List slovenskih delavcev v Ameriki Ste-v-- 27. Valilo na naročilo. Vse častite gg. naročnike, kteri plačujejo list polletno ali četrtletno prosimo, da bi svojo naročnino kmalu ponovili in sicer uaznanja-mo, da hode „GLAS NARODA" počonši h tem tednom izhajal DVAKRAT NA TEDEN zato prosimo, da hi nam poslali za pol leta fl.oO, za četrt leta 75 centov. Celoletni plačniki pa naj nam blagovolijo dopoelati še 50 centov, kar lahko v postnih znamkah Btore. Vrobimo vse dosedanje naročnike, da hi nam zvesti ostali in list tudi nadalj«- podpirali, a poleg tega Se agitirali med druzimi rojaki v na-riM-it^v, saj list je v istini dober in zasluži podpor«'. Vsak »Slovenec, kt •ri zna citati, hi moral hiti naro-«"•••11 na ,,(llas Naroda". Na delo rojaki! List se hode zelo oziral na sedanju vojno in donašal tudi slike o vojni in načrt«-. „Nai>n'j!" hodi naš«' geslo! Z letovanjem: * Iredu^To in upravnistvo „ULAS NARODA". USTo \A/ , 29. 1898. Zemljevid vojnega polja pri Santiago in okolica. Xio-bo VI. '/DEM . PSRAQ0UA * Mam pa /s//? [«£>7/Z/4 Vojne_vesJi. Ha MansHj zemlji. Izkrcanje m vojne se je posrečilo brez velikega prelivanja krvi. Kubanci dobri zavezniki. Baiquiri, Cul »a, 23. junija. Vsa vojna pud poveljem generala Shafterja je sodaj na suhem. Izkrcanja s«' j*' vršilo gladko in brez kake nezgode. l.lizu 5000 Kubancev je bilo skritih po grmovju, kteri so vsako gibanje Spancev preprečili. Nek mornar vojne ladije ,,Texas" in nekaj Kubancev je bilo mrtvih. Spanci so niso stavili mnogo v bran, pa tudi niso imeli nič časa, naše brodovje je osi pal o smrtno-nosno krogle kakor dež na obali, na drugej strani pa Bojih Kubanci hudo pritiskali. Gotovo bi se bilo prelilo več krvi, ko bi biti Spanci vedeli, ravno kje so se Amerikanci mislili izkrcati. Vojni načrt je bil Spance v tej zadevi premotiti. Iztočno od Santiago pri Mantezola so Kubanci na suheu in naše brodovje na morju navidezno pričeli naskok na Spance, oziroma španske baterije. Nekaj premogarskih ladij spredaj in vojne ladije za njimi, so s polnim parom pijule proti suhej zemlji, Španci so mislili, da so to prevožne ladije, kt«-re hočejo izkrcati amerikaneko vojno, so se pripravljali, kakor je bilo videti, na krvav sprejem Med tem ko so zahodno od San-vzuemirovali Špance, se je naša vojna 17 milj iztočno od Santiago mirn^) izkrcala. Španci so sicer hoteli hraniti obrežje, toda vstasi in krogle našega brodovja so jih k malo zapodili v beg. tiago G a r c i a prejel važna ^ ? - i poročila. Kingston, Jamaica, 23. jun. K generalu Garciju je prišel nek Kubanec iz Santiage in prinesel važna poročila. Pravil j< da je Gerverevo brodovje v kolobaru okoio malega otoka v sredi luke. Obe torpedovki ste močno poškodovani. Pri zadnjem streljanju so beli nasipi močno poškodovani, i toda Španci so iste propravili. 'roti.morju so postavili sedem norih topoy, ktere so vzeli iz vojoih J M/l 6P> C/4 W PO /t/C _ / /t MOTA *' » \Ecqnom /A m^ort^/TA ladij. Ravno tako so po nasipih okolo mesta poškdovane topove nadomestili z onimi iz vojnih ladij. Vojaki dobivaj* samo po pol mere jedil na dan, prostovoljci pa se morajo sami prskerbovati s živežem kakor vedo in znajo. Proti Manili. Palermo, 23. junija. Špansko brodovje pod poveljem admirala Camara, je 21. junija jadralo mimo otoka Pantellarra GO milj proti ju-gozatoku od Sicilije. Bile so 4 vojne ladije, 3 torpedovke in 4 prevož-njih ladij. Pljule so proti iztoku. Ladij ne manjka. Prevožnjih ladij za vojno, vojno opravo itd. sedaj ne manjka. Štiri velike parniške družbe so ponudile našej vladi na razpolago sledeče parnike: „Ponnsylvania", ,,Scotia", „Sardinia", ,,Italia", ,,Bohemia", ,,Palatia", „Trave", ,, Adriatic", ,,City ol* Rome",,,Obdam" je pa že kupila vlada. Novi možna r. Naša vojna na Kuhi ima nove vrste možnar, od kterega strokovnjaki pričakujejo izvaureden vspeh. Novi možnar je amerikanska iznajdba, devet čevljev dolg, nabija se od zadej in ima štiri čt vlje dolgo in risano cev. Risana cev provzroči, da se G00 funtov težka granata v zraku vrti. Vsak strel porabi 50 funtov strelne pavole. Granata se razleti ako pade na zemljo ali v vodo. Strelja se z najboljšim vspe-hom do pet milj daljave, nese pa celo sedem milj dalječ. Ako bode novi možnar tako vspešno služil, kakor strokovnjaki pričakujejo, potem tudi velikanske trdnjave kakor so sedaj v Evropi Metz itd., ne bodo nič več koristile. Krvava bitka. Aquadores, 24. junija. New-yorški konjiki so dobili povelje od Baiquiri se čez bližnje hribe naprej pomikati. Osem milj pred Santiago naleteli so na Špance, kteri so bili v goščavi skriti. Kratek, toda krvav boj se je vnel. Španci so se umaknili nazaj v Santiago, pustivši mnogo mrtvih in ranjenih na bojišči. Amerikanci imajo 10 mrtvih i in 37 ranjenih. Med mrtvimi je Hamilton Fish mlajši, sin newyor-škega milijonarja. Mladi Fish je bil 26 let star, študiral je na Columbia vseučelišču, ker pa je udaril večkrat čez mejo, odtegnil mu je oče podporo. Moral je potem na zahodu pri železnicah trdo delati. Leta 1S96. ga je oče zopet sprejel kot skesanega sina. Vstopil je v newyoriki ali takozva-ni Roosevelt konjiški polk, kteri obstoji večjidel iz sinov newyorških bogatašev. Vedno" bliže Santiago. J a r a g u a, 24. junija. General Lawtonova brigada se pomika s prednjimi stražami previdno naprej proti Santiago. Kot prednje straže jej kaj dobro služijo Kubanci, kteri vse španske stražnice ob potu vpe-peljijo. Spanci se navadno hrabro postavijo v bran, ko pa spoznajo spretnost naših strelcev, hitro zbe-že. V Jaragua je bilo 1200 Špancev, ko pa je Lawtonova brigada dospela sem, so jo Španci tako hitro popihali od tod, da niti mesta zažgati utegnili uiBO, čeravno so že vse pripravili zato. Sedaj bode resno. Baiquiri, 24. junija. V naglici sedaj naši poveljniki izkrcujejo težke topove, streljivo, konje in vozove. Pijomrji delajo in popravljajo pota in mostove in v kratkem času l/ode vse za obleganje Santiage pripravljeno. Vhod v luko straži Sampsonovo brodovje. Španska posadka v Santiagu šteje sicer 12.-000 mož, ali skoraj gotovo je ista kakor tudi Cerverovo brodovje zgubljena. Cervera bode najbrž« skušal amerikansko brodovje prodreti in uiti, ali težko, da bode imel kaj vspeha. Poročila iz Santiago se glase vedno obupnejša. Lakota menda razsaja tako strašno, da so meščani poslali peticijo generalu Linares, naj bi se podal Amerikancem in rešil ubogo ljudstvo. Ginljivi prizori. Ko so se izkrcevali naši vojaki na kubanski zemlji, prihiteli so raztrgani, gladni in slabo oboroženi Kubanci pozdravljat težko pričakovane rešitelje. Že od daleč bo z i slamniki mahaje pozdravljali došle-en s klici: „Viva Cuba libre !" Gin-Ijivo je bilo videti kako so razcapani in upadeni vataši objemali Ame-rikance in se veselja jokal i. Takoj so Amerikanci odprli svoje telečnjake in pogostili Kubance s tem kar so ravno imeli, tudi steklenice so jim prepustili, ktere so Kubanci s posebnim veseljem izpraznili. Ko se je prvo veselje nekoliko poleglo, poslali so vstaše k obrežju, da so tam sprejeli zaboje in vozove s živili, orožjem in streljivom. Trajalo je več ur predno so Kubance pro-skrbeli s potrebnim živežem,, .orožjem in streljivom za več dni. Ko je bi'o vse v redu, napotili so se skupno proti hribovju in z navdušenimi klici: „Viva los Americanos!" so se vstaši vrnili nazaj k prednjim stražam. Izkrcanje pa se le ni izšlo brei vsekake nesreče, kakor se je poročalo. Korporal Cobb in vojak English sta pri poskusu skočiti mi stanišče, padla med tega in ladijo, kjer jih je ladija zmečkala. Tudi nekaj konj in mul, kteri so plavali iz ladije na Buho, je utonilo v kipe-čih valovih. Vlada priganja. Washington, 24. junija. Vlada zahteva, da se Shafterjeva vojna takoj pomnoži na 25.000 ali 30.000 mož. Moštvo naj bi bo poBlalo k Santiago kakor hitro le mogoče. Tudi potrebne vožnje ladije vlada že ima. Nekaj prevožnjih ladij, ktere so Shafterjevo vojno prepeljale na Kubo, že pljujejo proti domu. Ko si bodo osvojili Santiago, potem bode vojna, nemudoma odrinila proti Porto Rico. Santiago obkoljeno. Washington, 25. junija. Tajnik mornarnice misli, da se bode kmalu bojevala od^očilua bitka pri Santiago. Admiral Sampson misli osodepoini dan ob svitu streljati na Morro Castle, si potem osvojiti vhod v luko in tam Cerverovo brodovje napasti. Med tem bode vojna na snhem od vsoh strani naskočila Santiago z vso silo. Kjer le Amerikanci zadenejo na Špance, beže slednji v trdnjave pri Santiago. V do-sedajnih bitkah bili so zapleteni ; v. večjidel le Kubanci in niso bilo velikega pomena. Santiago je skoraj popolnoma obkoljeno." Zahodno od mesta stoji Garcia z 4.000 Kubanci, iztočno je Shafterjeva vojna in južno Sampsonovo brodovje. Santiago se ne bode moglo dolgo zdržati, ker ne manjka samo živil, ampak tudi Btreljiva. Španci so zgubili že pogum, ker vidijo, da jim preti gotova smrt. Polkovnik A. Sanchez je baje z svojim polkom v Santa Clara pokrajini prestopil k vstašem. Pijonirji nemudoma popravljajo pota, da bodo zamogli težke topove za obleganje, spraviti bliže mesta. Vojni minister je generalu Coppiagerju naročil takoj 18.000 mož odposlati v pomoč generalu.Shafterju. Slednji tudi nuj no potrebuje pripravnih samotežni-kov za izkrcanje težkih topov. Naskok na Seviilo. 22 mrtvih, 80 ranjenih. Kingston, 25. junija. Čudovito napreduje naša vojna na kuban-skej zemlji, ako pomislimo kako velikanske zapreke imajo naši vojaki premagati. Zemlja je gorata 7 gostim grmovjem in trnjem zaraščena. Komarji in mravlje nadlegu jejo naše vojake vedno po noči in po dnevi, pri počitku in v službi. Vročina je neznosna, pitne vode je le malokje dobiti bodisi za moštvo ali živino. Včeraj se je španska vojna pod poveljem treh generalov pred Seviilo postavila v bran. Vojna črta se je raztezala celih 20 milj daleč. Kakor je bilo videti so Španci nameravali eno ali drugo krilo Ame-rikancev zajeti, kar se jim pa ni posrečilo. Boj je trajal cel dan, na obeh straneh so se bojevali z enako hrabrostjo. Toda Španci nazadnje ljutemu navalu Amerikancev le niso bili kos. Tudi Seviilo niso mogli Španci daije vzdržati. Amerikanci so jih pognali skoraj do Santiage. Po general Wheelerje\ em poročilu je pred Seviilo 22 mrtvih in 70 do 80 ranjenih. Morebiti je zguba še večja, ker je v grmovju in visokej travi trupla težko najti. 37 Špancev so našli mrtvih v goščavi, toda pravijo, da imajo Španci veliko večjo zgubo, nekteri celo trdijo, da je Spancev trikrat tollko^padlo kakor Amerikancev. tt G000 Amerikancev in 1500 Kubancev je zasedlo Seviilo. Naše p red nje straže segajo do 7 milj pred Santiago. Španska poročila čez Madrid se glase ravno nasprotno. Po španskih poročilih Amerikanci niso mogli izkrcati vojne, so vedno tepeni in nikamor ne morejo naprej, kajti Španci vsak napad vspešno odbijejo. Iilanco poroča vladi, da ima španska vojna živil in streljiva v obilici in moštvo je pri najboljšem zdravju. A vse je laž, da ljudstvo na Spanskems lepe in se to ne vzdig-gne, kar se gotovo zgodi. Španija osamljena. Madrid, 2G. junija. „Impercial" dosodaj najbolj bojaželjni časnik piše sedaj, da bi bilo najbolje, ako ui Španija sama kar naravnost brez ptujega vmešavanja posredovala s Zjed. državami zaradi pomirovanja. Drugi listi pa obirajo velevlasti, češ Velika Britanija spodbuja Zjedinje-ne države, Francija, ktera je sedaj H M m H Nic ne de K! kar govore drugi pivovarji o JSQ „ Superior M " | - —m M VEDNO JE NAJBOLJŠE. S3 V V! fHT V-VT ^ Ali je tudi piješ? m — ■Bj Prodaja se povsodi. SQSCS BSEWIRG CO M M gjj LASS LINDEN, - IS m SMHMKKS! •I • HIGH. iUs ? Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Poet office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovanskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. 8AKSER. 1«»9 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $2.—, za i>ol leta..............$1-— Za Evropo za vse leto.....gld. 5, „ „ „ pol leta . . . . „ 2.50, „ čitrt leta . . . „ 1-25 ,GIas Naroda4 in izhaja vsako sredo soboto. vojne ladije „Newark", „Iowa", ,, Oregon", križar ke „Yosomite'\ ,,Yankee", „Dixie" in premogarke „Scandia", „Abarenda" in „Alexander". Kolonije in kolonizacije. Za oglase do 10 vrstic se plača 0 centov. Dopisi brez podpisu in osnbnosti ae ne natisnejo. Denar naj se blagovoli posjati po Mouey Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom : „Glas Naroda1, 109 Greenwich St. New York City. tir. , .r - od Amerike zadobila carinsko-politične pr. dnosti so drži nepristransko. Nemčija je kakor navadno dvolična, od Rusije pa Spanci nič pričakovati ue morejo. Kadar Spanci zgubč Santiago bodo tudi mir bolj odločno zahtevali. Kaj še manjka. S i b o ti e y pred Santiago, 27. junija. Oddelek Shafwj«ve vojne se je danes pomaknil prav blizu Santiage. Kubanci so zasedli bregove Sa«i Louis ]>oleg Santiage. Tu in tam se sliši kak strel, toda m* zadene nihče, ker je daljava prevelika. Pri Bai«iuiri bo je izkrcanje težkih topov pričelo, brez kterih na vspesno obleganje Santiage ni misliti. Prednje Htraže > ročaj o, da Spanc: nasipe pri Santiago iioč in dan popravljajo in velike topove postavljajo. | Štirje kubanski beguni iz Santiago so pripovedovali v našem ta-lior^^da v mestu vlada strašna stiska. Spanci nimajo zadosti streljiva za dolgotrajno branenje. Prebivalstva se je polastila grozna bojazen, ker so Spanci raznesli vest, da je 40.000 Amerikancev pred mestom, in da bodo vse prebivalstvo pomorili. Garcia ne more prehvaliti Ameri-kancev, ker bo prihiteli Kubancem na pomoč. Izdal je povelje, da bode vsak Kubanec ustreljen, kdor bi od Amerikancev vzel kako plačo za storjeno službovanje. General Shatter je dovolil vsem Špancen ostati v premaganih vaseh. Pomagati pa morajo Amerikancem širiti pota, kter»* so samo štiri 6evlje široka in za prevažanje topov preozka. Na povelje admirala Sampsona je danes zjutraj dinamitna križarka „Vesuvius" pljula do G00 jardov daljave proti Morro Castle. Ustrelila je kroglo, kt- ra se je z strašnim gromom razletela. Španski topovi se niso oglasili. „Vesuvius" je izstrelila še dve kroglji, ali Spanci jo niso nadlegovali. Razcapani Kubanci. General Garcia je 27. junija izkrcal pri Jarugua 3000 Kubancev, kteri so došli zahodno od Santiage. V južnem delu santiaškega okraja je najmanj še 5000 Kubancev zbranih. Večina ima novejše vrste puške in zadosti streljiva. Z obleko pa «o kaj slabo preskrbljeni, veliko ljudi je s capami pokritih in na pol golih. Posebno spretnost kažejo Kubanci v zasledovanji sovražnika po gojzdih, ker so jim znana vsa pota. Tudi so tam oš njega podnebja vajeni in utrjeni. Na Š p a n b k o. W a s h i u g t o n, 27. junija. Oddelek mornarice je danes objavil sledeči razglas: »Poveljnik Watson odpljuje danes z vojno lad i jo „Newark" k Sampsonovem bro-dovju, tam bode prevzel povelj-uištvo novega, tako zvanega iztoč-brodovja, ktero bode takoj od-lo proti španskemu obrežju. K inem brodovju bodo spadala častnikarstvo je začelo prav bedasta razmodrivati o kolonijah in kolonizacijah samo, da bi sedajnej nespametnej vojski našli še kak temeljit in neovrgljiv uzrok. Nekoliko pojasnila o tem bode gotovo na pravem mestu, tembolj ker to važno vprašanje posebno Amerikan-ci napak umejo. O kolonijah ne smerno soditi iz občnega stališča kakor da bi prisvojitev in vzdrževanje istih imelo za različne držav ne razmere enakomerne posledice. Da je pri tem kakovost kolonij rne-rodajna, je umevno. Oe kolonija obeta dobiček, ali če kaže zgubo je kar naravnost odvisno, hočemo li glasovati za, ali proti osvojitvi gotovih kolonij. Najpreje pa je treba določiti, kaj umevamo sploh v besedah kolonija, oziroma kolonizacija in sicer na podlagi zgodovinskih dogodkov. Na tem prostoru ne bodemo govorili o tistej kolonizaciji, ktero je naša vlada vpeljala, da bi na šimej in le redko obljudenej zemlji Zjed. držav nastanila pridnih delavcev, brez ozira na vero ali narodnost. Ta notranja kolonizacija je čisto naravna in povsem ie hvale vredna, to kaže velikanski vspeh sedajnega stoletja. Poleg te pa imamo še dve druge vrste kolonizacije, o kterih hočemo tu nekaj spregovoriti. Prvo vrste kolonija je, a ko se velika množica enega jezika in značaja in več ali manj enake narodnosti izseli v ptu-je dežele. A ko tam domačine počasi za tare, ali pa se ž njim*, tekom Časa zjedini v jedei^ narod. Druge vrste ljudstva. Izjema v tem je bila ho-landska kolonija na obalih Hudso-na kjer so ustanovili New Amsterdam (Bedajni New York) in še več druzih mest. Hollandci so v istini naselili deželo, toda niso si osvoje-vali kake last do nje. Danska, Portugal in Nizozemsko so zgubili skoraj VBe kolonije in se umaknile nazaj na svoja stara posestva. Zgub ljenih kolonij se je nekaj osvobodilo, druge pa je odtrgala Anglija. Ostale pa ožemajo še vedno po sta-rej navadi in prenehajo nekoliko le ob času kake vstaje. Spanci se sedaj bojujejo v brezupnem boju za ostanke nekdaj tako obširnega kolonijskega posestva. V novejšem času se je tudi Nemčija bavila mnogo z kolonijalno politiko. Ker Bi pa do sedaj ni še prisvo jila dežele, kjer bi se z ozirom na podnebje in lastnosti zemlje ljudje zamogli priseljevati v večjem številu, nadaljno razpravljanje ni na prostoru. Pokazalo pa bi nedvomno tako razmodrivauje kako bedaste iii nespametne so ideje o pom n oženju posestev, še bolj pa kako ne opravičena je sedajna vojska v tem oziru. Dopisi. Pittsburg, Pa., lo. junija. ((■lanom in delegatom K. S. K. Jed noto v premislek. Kako so postopa pri J e d n o t i in n e k t e r i h društvih, kteri spadajo k J e d-noti!) Gospod urednik, prosim za vspre-jem naslednjega dopisa v Vaš cenjeni list, za kterega povsem prevzemam odgovornost, kar sem doživel sam in bil tudi osebno priča čudnega postopanja Jednote v teku enega leta. Poslovalno leto K. S. K. Jednot se bliža h koncu, kako srečno živi vse pod njenem pokroviteljstvom ! ? Da nihče se ni še kolonija pak ni nič druzega nego pritožil, oh kako srečni so! Izjema premagane ptuje dežele, ktere zmagovalci izkoriščajo, prebivalce pa podjarmijo in šiloma ukrotijo. To so bistveni razločki med kolonijami, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je zelo malo takih, kjer bi bilo število domačinov in priseljencev enakomerno, gospodarijo pa vsejedno edino le slednji. Pri vsem, pa je le glavna stvar, da naseljene dežele spoznajo oblast materine dežele. Kajti ako se tudi milijone Italijanov naseli v Argeutiniji ali Japoncev na Sandviških otokih, sicer v gotovem pomenu lahko govorimo o naseljitvi dotičnih uarodov, vendar se te vrste naseljevanje v družbeno politični razsoji, kakor namreč tu mislimo, ne jemlje v ozir. V moderni zgodovini, je posebno Auglija, ktera nam daje mnogoštevilne vzglede od kolonij obeh vrst. K prvi vrsti prištevamo severno Ameriko. Tisti del, iz kterega so nastale Zjed. države se je vsled te-8no8rčne politike od Anglije odločil. Ostale pa so še slednji kolonije: British America, Australia, New Seelaud in Cap kolonija. K drugi vrsti kaionij, to je k tistim, ktere samo izkoriščajo ptuje dežele in narode, spadajo angleška posestva v iztočnej Indiji, Mauritius, del zatočno indiških otokov, posestva v centralni in južni Ameriki, kakor tudi Fidski otoki. Kolonijam ne prištevamo: Gibraltar, Malta, Cy-pern, Aden, Hongkong, St. Helena itd., ker služijo le bolj kot vojaške postaje, da laglje ohranijo zveza med kolonijami in britiško materino deželo. Vsa kolonijalna posestva Anglije imajo skupno desetkrat toliko prebivalcev, kakor jih ima materina dežela, ktera šteje blizu 3«S milijonov. Tudi Francozi so poskušali v severni Ameriki ustanoviti take kolonije, ter obljuditi večje prostore z naseljenci svojega naroda. To nam kažejo še dandanes močno francosko prebivalstvo v mestih Quebec, Montreal in New Orleans. Posebno v novejšem času poskušajo Fran-cozje ustanoviti kolonije edino le radi dobičkaželjosti. Le z silo so si priborili kolonije v Afriki, Madagaskar in Tonking. Nizozemska, Španija in Portugal, da celo mala Danska so že od nekdaj umeli podjarmiti, še bolj pa nesramno ozž^mati premagana je samo v Pittsburgu pri društvu Matere Božje štev. 33 kojega predsednik je g. Ignac Glač, zastopuik g. Jurij Berkopec, tajnik g. Miko Sumič, tu se je vršila prava katastrofa, ktera je zahtevala tri žrtve. Pred letom je bival tukaj nesrečni Vencel Zima, rodom Hrvat, kteri je podučeval neko Kranjsko godbo, ktere predsednik je bil g. Jurij Berkopec. V slabih časih, ko mu uiso imeli s čim plačati jih je pod-učeval na ,,vero". Ko pa učitelj sam ni mogel v< 6 živeti sebe in svojce, začel je svojo plačo iskati prav naravno tam, kjer je imel kaj dobiti; toda z lepo ni šlo, z grdo pa opravil nič ni. Glavni branitelj je bil g. Jurij Berkopec in Zima je odšel za svojim poklicem brez plačila v Kansas City. Njegova soproga je še tukaj ostala. Društvo Marije device je zborovalo dvakrat v njegovih prostorih, ali plačalo mu ni nič zato. Zima, kteri je bil ud tega društva, kakor tudi K. S. K. Jednote, si je mislil, naj pa obračunajo ta znesek (84) kot prispevke k društvu in Jednoti. Par mesecev pozneje je Zima pisal zastopniku g. Berkopecu naj pošlje račun, ako ima kaj plačati, da hoče poravnati in prosil za prestopni list. V odgovor je dobil le zabavljivo pismo. Par dnij pozneje se je čitalo v glasilu Jednote: Vencel Zima i z-ključen. Jaz sem bil pri vaeh sejah navzoč, a nikdar so ni govorilo o njegovem i zk I j učenju. Zastopnik g. Jurij Berkopec je vse le sam napravil, daje bil Zima izključen. Venceluu Zimi se je zgodila velika krivica; pritožil se je Jedoo-tinemu predsedniku, ta pa mu niti odgovora ni dal, kar je najlepše. Kje je hotel siromak dalj«? pravice iskati brez vsake pomoči? Vprašam Vas vendar gg. Nemanič, Glač in Berkopec, po kterih pravilih ste /i moža izključili, ne da bi društvo v tem kaj vedelo? Siromašni Zima je začel bolehati, k čemur je gotovo tudi Kranjska godba mnogo pri pomogla dne 24. aprila pa je umrl. Zapustil je ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Glejte gospodje, to je prva žrtev Vašega nepravičnega postopanja, o kterih sem se namenil' poročati. Glej svojo žrtev. K. S. K. Jednota! Glej pa tudi ti Kranjska banda in poravnaj svoj djblg vsaj airomašnej vdovi in nedolžnim sirotami Zagotavljam Vas, da ima vdova Marija Z;ma popolno pravico do cele podpore od K. S. K. Jednote, ker po kojni je pravilno pristopil, se pravilno ravnal, a nepravilno je bil izključen. Vse to Be lahko dokaže in vsaka sodnija mora to priznati. Druga žrtev je Jurij Bečki, kteri se je tako strašno opekel po vBem životu, da ostane pohabljenec vse življenje, poleg tega pa je postal vsled neznosnih bolečin še na umu bolan. Kaj mar ne ostane njegova žena sirota in s paznimi rokami, Bog ve koliko let njegova podpornica? Torej po Vašem mnenju, ker temu možu ne manjka ne roke, ne noge, mu pripada samo polovico podpore ali pa celo nič? Prosim Vas vendar za Božjo voljo vsaj po priprostej razsodbi ta mož nima niti rok, ne nog. da celo najbolj važni del glave, um mu manjka, Vi pa v Vašej preponižnej modrosti nesrečneža primerjate s takim, kteri je zgubil roko ali nogo. Jaz ga smatram za bolj potrebnega in vrednega do cele podpore, kakor če bi bil mrtev. Vsled tega prišel ga je Jednotini predsednik ogledat in razsodil, čujte in strmite — za polovico podpore. Po k te rem paragrafu pravil sevede tega mi ni zna no, najbrže pa smatra K. S. K. Jed nota razsodbo njenega nezmotlji vega predsednika kot veliko večjo avtoriteto nego zdravniško spričevalo. Resnica pa je tudi, da o mrtvili truplih, kakor j< ravno ta slučaj, ima slednjo besedo le pogrebnik, zdravnik tu nima nič več opraviti. Delegat g. Berkopec s«* je izrazil, da je on izprosil predsednika, da je Bečkiju dovolil polovico podpore. Tako, toraj le po milosti predsednikovi se izplačujejo podpore? Zakaj so nam neki pravila? Kje je pravica za naše krvavo žulje? Ako mu je po pravilih kaj pripadalo, nimate niti Vi pravice kratiti, ako ste mu pa kaj priznali kar mu ne gre, kdo Vam je dal k temu oblast gospod predsednik? Jednoti n predsednik je prišel si ogledat bolnika Bečkija, seveda na občne Jednotine, pardon, na troje stroške. Zastopnik g. Berkopec veli ,,Boga mu" itd. 835 sem potrošil ž njim in še ine ju hotel iz Jednote izobčiti. Bečki je plačal >25; koliko pa jo zarezal na razne stroške to on sam ve in gg. delegatje se pri zborovanju lahko prepričate. Kaj ne bi zdravnik ali spričevalo bolnišnice potrjeno pri sodniji pod prisego zadostovalo? Stroškov bi ne bilo So. Jednotin odbor pa bi doma izvršil razsodbo po pravilih. V jednotinem glasilu je bilo omenjeno, kako je lepo, kadar kdo podporo od Jednote prejme, da se tudi javno zalivali. V tem" slučaju pa niti Bečki, niti njegova družina prisojenih $400 nikoli prejela ni. Jednota je baje poslala denar na zastopnika g. Berkopea. Sledojini oddal denarja ženi Bečkijevi kakor bi imel storiti, marveč dal ga je, kakor je bilo slišati še le čez več mesecev svojemu bratu, preje pa si je odračunal £25 za stroške pri obisku Jednotinega predsednika. Brat je odpotoval z denarjem v staro domovino, v Budim Pešti pa mu je bil denar „ukradeu". Uboga žena pa je sprej<*la svojega moža, kakor dobrega člana K. S. K. Jednote neozdravljivega pohabljenca in brez centa denarja v svojo oskrb. Sramoten madež le ostane na dotičnih uradnikih Jednote, ona pa vsejedno še dolguje Juriju Bečkiju celo svoto $400, kajti Jednota ima po pravilih denar izplačati tistemu, komur gre. Poslani denar pa naj Jednota išče pri delegatu, zakaj pa ima on svoj bond? Tretja žrtev sem jaz podpisani sam. Bil sem ustanovitelj društva Matere Božje št. 33 in vedno zvest član omenjenega društva. Meseca januvarija 1897 sem se zahvalil za predsedništvo in ustanovil še drugo društvo sv. Jožefa v Allegheny, Pa. Moj namen ni bil društvo Marije device zapustiti. Gg. Ignac Glač in Jurij Berkopec sta se zaro-tila mene iz društva in Jednote izključiti, zato sta iskala uzroka. Pri društvenej seji meseca junija 1897 je bilo redno glasovano in enoglas-uo/prisojeno, da se ima 84.16, kteri znesek je meni nek soud dolgoval, izplačati. Pozneje mi je dal predsednik ukaz, da moram dati denar nazaj. Jaz sem se branil te^a, češ kar mi je društvo prisodilo, mi predsednik nima pravice odvzeti. Med tem so pri g. B<>rkopcu nabili kekič pive in pri pijači je par mož sklenilo: ,,Nič, nič, samo vun z Goriškom!" Nato je g. Berkopec odposlal moje izključenje. Tajnik g. Martin Gergšič je posredoval toda brez vspeha. Pisal sem dvakrat Jednotinemu predsedniku, mu razložil vso stvar in ga prosil naj on izreče odločflno besedo, ako sem dolžan dati denar nazaj, ako ne, pa ne. Kaj mislite dragi čitatelji, da mi je predsednik odgovoril nato? Nič! Zato Vas vprašam gospod predsednik A. Nemanič, ali ni bila Vaša dolžnost posredovati? Kaj mar mislite, da ste Vi kaj več, kakor kteri bodi drugi sobrat? Ako se Vi to domišljujete, potem ste res duševna revica. Dobro Vam je povedal g. Fred Furlan: „Očale na nanos, pa pravila v roke!" Jaz temu le še pridenem : ^Ravnajte se vedno le po pravi-1 i h!" G. Berkopec se je pri zborovanju zgovoril na Vas, češ da st** Vi rekli, da bi me morali že zdav-uej izključiti. Vprašam Vas g"sp. Nemanič, kaj pa j<* bilo povod temu Vašemu izrazu? Morda Vaša goreča ljubezen do bližnjega, do Vašega sohrata? Kaj še, saj znamo, kako napihnjeno ste blebetali: ,, Jaz bom že pokazal, kdo je gospodar Jednote itd. !" Nikar v ošabnosti ne prezirajte, da smo pod zastavo Siric Sama in pod zaščito m državnega tajnika. Ako Vi zahtevate od nas spolnovanje Božjih in s posebnim poudarkom spolnovanje cerkvenih zapovedi, udje pa zahtevamo da se društvena i n .ledno-t i n a pravila do črke s p o 1-n u j e j u. Naj na tem prostoru še omenim, da se je tajnik gospod M. Gergšič pohvalno prizadeval posredovati in se nepristransko in plemenito poganjal za pravico in resnico. Marsikdo si misli: pri društvu sem, pri Jednoti tudiT_preskrbljen sem za starost. Toda le počasi prijatelj ; kaj pa če padeš v nemilost pri kakem prenapet^žu, ali tudi osobnem sovražniku, ali če celo k predsednikom ne hodiš kupovat, kaj lahko se zgodi, da te izključijo. Tega tako nikoli ne proglasijo zakaj je bil kdo izključen, ali kako se je o tem glasovalo. Samovoljno postopanje predsednikov in Jedno-tino ravnanie pod odejo, pa bode pomnožilo že itak neznosne lzvati-redne stroške Jednote. Zato naj bi gg. delegatje pri zborovanju tudi v tem oziru vzeli dotična pravila v pretres. Ne morem umeti, zakaj morajo imeti Jednotini uradniki tako visoke bonde? Kaj pa imajo vendar tako vrednostnega v rokah, razun blagajnika? Slednji naj bi imel primerno visok bond, za vse druge pa je še po 81000 preveč. Kaj mislite kako velik bond pa ima predsednik Zjedinjenih držav? To le jasno kaže napetost, češ le mi zamoremo niti uradniki, ker drugi ne morete dati tako visoke bonde*. Vse poslovanje že sedaj kaž.». kakor bi uradniki vzdrževali Jeduoto, a ne udje, Ako bo šlo tako naprej, bodemo imeli kmalu Jed noto le še zaradi uradnikov. Z bratskim pozdravom kličem vsem gg. delegatom: Na svidenje! Josip Gorišek, 5136 Ruby St. Sta. B., Pittsburg, Pa. (Mnogo je res kislega pri Jednoti in voz že zelo škriplje. Poznamo društva z 4000 in več tisoč člani, kteri dvakrat toliko in več izplačujejo na leto, a ne zahtevajo tolike bonde in nemajo toliko ,,i z v a n-re d n i h s t r o š k o v". Uredn. ) stanju, in da se zna VBaki čas podreti. 38 let starega Jožefa Dalya je vihar odpihal raz streho. Možje kril streho hiše št. 450 na 144. cesti. Močno poškodovanega so prepeljali v bolnišnico. Neko pričeto zidanje blizu 182. ceste je vihar popolnoma razdjal. Nevihta je napravila tudi po drugih krajih mnogo šk .de. O človeških žrtvih še ni bilo čuti. Posebno je v parkih mnogo drevja polomjenega. V Sioux City je nevihta proti polnoči podrla šotor cirkuza Fore-panghs med razvalinami ste bili dve osebi mrtvi in najmanj sto je bilo ranjenih. 3Ioi'ilt*i ien.i obsojeni. Zamorec Lewis Tulleson, je bil -7. junija od višje sodnije v New Yorku k smrti obsojen. Tisti teden po 15. avgustu se bode moral vsesti na električni stol. Pulleson je umoril svojo belopoltuo ženo v stanovanju šfc 237 na 39. cesti. Smodkar Adrian Braun, kteri je v jetuišnici Sing Sing svojo obiska-jočo ženo umoril, je bil v White Plains k smrti obsojen. Po 7. avgustu tisti teden bode moral umreti. S ved .John Olai Peterson je bil zadnji teden krivini spoznan, da je umoril gospo Leonoro Taulkner in He.irva M. Poleja. Moral bode v ječo za vs«1 življenje. Kakor je bilo videti, je bil zelo vesel, da je odšel električnemu stolu. Iz bolnišnice so junija odpustili .lož* ; Mullerja, kteri je ustrelil svojo ženo in potem sam sebe hudo ranil. Policaj j^a je takoj od vedel v zapor. Krvav pretep. slaboinasni gostilni •r na V neki X0ii. cesti v N'»*\\ Yorku son*, junija Italijani pozno v noč igrali in pili. Ob dvuli zjutraj so se stepli. Brivec DenisoCatlano je z revolverjem ustrelil iVvlarja Antonio Itan-do, kterega so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico. Brivec je ušel: policija pa ga zasleduje. Thorn mora umreti. Prizivno sodišče je 24. junija objavilo razsodbo, po kteri se i" Martin Thorn morilec Viljema Gnldensuppeja v.prvem tednu meseca avgusta z smrtjo kaznovati. Razsodbo je podpisalo pet sodnikov. Za vratu i umor. Ko j>- 25. junija pri Whitestone-delovodja Long Island železnice Dennis Lawler sedel na branih.in bral časopis, priplazil se je od zadaj eden njegovih delavcev, nek Italijan in mu zabodel nož v vrat. Lawler se je zgrudil mrtev na tla. .Morilec je u bežal. Ko so drugi delavci videli krvavi prizor so jo vdrli za zločincem, ali niso ga dohiteli. Tudi policiji se do sedaj ni še posrečilo ga dobiti v p"st. Ali je nedolžen. S i n g Sing, 25. junija. A. Car. bone, kteri je bil k smrti obsojen, je dobil veselo sporočilo, da se je pravi zločinec oglasil, in izpovedal, da je on in n«* Carbone doprinesel umor. Ko je \ jetnik to slišal je veselja poskakoval, daje ušel osode-polnem električnem stolu. Nova preiskava se bode takoj pričela. Razne vesti. Huda nevihta je divjala 25. junija v New Yorku in okolici. Strela je treščila v zvonik presbiterijske cerkve na Madison Square in ga deloma razrušila, mnogo kamenja je padlo na ulico, poškodovan ni bil nihče. Pravijo, da je zvonik v jako Blabem ! Branijo se vojsk in ega davka. N e w H a v e n, 25. junija. Tri sto gostilničarjev našega mesta je zborovalo in sklenilo, da hočejo odT ločno odkloniti vojskini davek na . pivo, kterega so kakor znano pivo-varna rji na nje zvalili. Tudi po druzih mestih so sklenili enako. Pravijo da gostilničarji /resno mislijo na to ustanoviti veliko kooperativno pivovarno. Tudi v Albany je tamošnja zadruga gostilničarjev napovedala pivovarnarjem, da bode osnovala svojo pivovarno, ako jej ne odvzamejo naloženi davek. Zima po leti. T r o y, 23. junija. Iz Salema s& poroča, da je tam včeraj razsajala huda nevihta. Najprvo je razsajal hud vihar, potem se je strašno dež vlil, kmalu pa je začelo snežiti. Padjo je snega 2 do 3 palce na debelo. Najstarejši ljudje naše okolice ne pomnije takega vremena v j tem času. V Granville in okolici j pa je o tem času toča pobila. S8.. i ■. :ri\. -a Mož j« slaboumen. ton, Pa., 23. junija. Pro reorge H. Stephens,, kteri je štiri leta predaval etiko in je bil lansko leto odpuščen. >i se maščeval, razdejal je |>, pomazal je klopi in sedeže v s katramom, in poškodoval Jagoceno dvorano. Minolo noč je stražnik zasačil ko je hotel no s polno čajno s m radij i vih jajc fanjati svoje burke. Obstal je »e. Mislijo, da je mož Blaboumen. % Požar v piemogokopu. Shenandoah, Pa., 27.junija. 'Daues zjutraj so zapazili, da je ▼zhrulinil na več krajih ogenj v premogokopu. Vsi poskusi ogenj zadušiti so bili zastonj. Skoda bo velikanska, ker je premogokop eden najboljših. Človeških žrtev niso pogrešali do sedaj, razun dveh gasilcev, ktnra so nezavestna izvlekli na dan; pozneje pa sta okrevala. Kako je ogenj nastal se ne ve natanko, pač pa sodijo, da je od sve-tilkf pripravljavcev padla kaka iskra in zanetila ogenj, kteri s«-je tem lažje razširjal, ker v jami dva dtii mCM> delali. P rem ogarj i s t raj k aj o. Sharon, Pa., 23. junija. Od hM»0 do "»(100 preinogarjev našega •kraja je pričelo štrajk radi premajhne plače. Strajkarji stražijo pri vseh jamah. Pozvali so obcro-iMU' deputije. da bi zadušili nemir. VClikaiiski trnst. Chicago, 26. junija. Kakor pravijo se bodo Carnegie, Rockefeller, Illinois SteelComp. in druge kapitalistične družbe z 80 milijonov kapitala zjed i ni 1<* v velikanski trust, ("lani kombinacije so: lV»nnsvlva-nia Steel Co. 81,750.000; Pennsylvania St'*el Co. (Limited) SI,500.-000; Cambria Iron «7,974.550; fiethlehem Iron $5.00.000. Minm-sota Iron Co., ktera ima kakih 10. akrov zemlje, sedem rudni-Djiluth or privolil. Pokojnik je bil zlata duša, idealen j rodoljub, biseru značaj in prijatelj, ... vreden zaklada. Bil je utanovnik kratkim se jfc ustrelil na Dunaji 42 1 •• v 1 Konj.- morajo pol. . , . , . , , . , . . _ * J J 1 Tn večletni predsednik dunajskega let stari dijak A. Groeger. Posečal i' i 1 11 a ■ ■« ■ i ia V' h ji i 'roniti ,,slovenskega tehničnega kluba", 'je celih 20 let medicinsko fakulteto večletni upravnik in podpredsednik ter bil jako marljiv: izpustil ni niti fer. društva ,,Save" ter jako de- jednega predavanja. Živel je solid-laven člen ,,Slovenije". Še le ne- no ter se pridno učil, a izpita ven-davno je .dosegel svoj cilj in postal der ni naredil nobenega: polotila inžener okr. zem. vlade v Zadru. se ga je namreč vsakokrat tolika Neizprosna jetika pa je umorila na- „trema", da je povsem napačno od-i i i ■ • i * w i pr- <1 nekoliko tedni ,deP°lno življenje. Vsakomur, kdor govarjal. Slednjič mu je oče odteg-ustavili del,- K- r ho bogi nado- poznal rajnega, ostane njegov nil vsako podporo; znanci so ne-z »kuhi, pričeli so ! BPomin neizbrisen. Mir njegovi j srečnega Groegerja nekaj časa pod- Huda vrorina pa nit- vode. Iz vojnega tabora Cainp Alger se poročil o hudej vročini — 101 stopinj v senci —. Ljudje in konji imajo mnogo prestati. Vsi vodnjaki so usahnili. Sedaj vrtajo artezični vodnjak, toda akoravno >.•■ 1(N) fo'vljev globoko, niso še zadeli na vodo. K« milje Mi lira nad ^trajkarje. M i Iwaukee, 24. junija. Governor Soot field je vso milico kar jo je še v državi pešce, konjištvo in topniearstvo pozval proti delavcem štrajkarjem. V Oskosh, Wis., so nik veleposestnika Bereczkega. Ker tega. Bereczki ni dovolil, je poklical žandarje. A kmetje se niso hoteli umakniti. Tudi župan in župnik sta se upirala žandaijem. Zato so žandarji streljali! Smrt o ranili so 10 ljudij, mej temi župana, župnika, cerkovnika in zaprisežen-ca; tri osobe so na mestu umrle. Ubito pa je bilo tudi troje živine. * * * Benečan ski Slovenci vročili so slovensko pisano spomenico italijanski prestolonaslednici eleni — hčeri črnogorskega kneza — v kteri jo prosijo, naj se zavzema zanje, naj jih zagovarja in brani, ker sicer kmalu izginejo raz tal italijanskega kraljestva. * * * Rotlischildovo premoženje je znašalo 1876. leta 5000 milijonov frankov. Iz obrestij tega premoženja bi se lahko živilo 590.000 ljudij. Ko bi se to premoženje podvojilo le vsakih 15 let, zraslo bi bilo do leta'l890za 10.000 milijonov in do danes nad 15.000 milijonov frankov, iz katerega bi lahko živelo nad poldrugi milijon ljudij, torej vsi Slovenci in še nekaj Hrvatov. * * * Strajk beračev. V rusko-poijskem mestu Sieradz je navada, da hodijo berači vsaki petek od hišo do hiše, in povsod dobe po dva krajcarja. Pred kratkim pa so vsi berači nenadoma izostali, čemur se prebivalci mesta niso mogli dovolj načuditi. Toda uganjka je bila kmalu rešena. Berači so poslali odposlanca, kateri je v vsaki hiši izjavil, da se izselijo vsi berači, kakor hitro ne privolijo vsi prebivalci dati jim vsak petek po štiri krajcarje, mesto po dva. Da bi Sieradzane ostavili vsi berači, to se jim je zdela prevelika nesreča. Kdo bi potem za nje molil? Ugodili so beračevim zahtevam, kateri molijo seveda sedaj še jedenkrat toliko za svoje pobožne dobrotnike. -Prava že n s k a : Mož :, .Vedno in vedno se prepiraš z menoj in vendar si pred altarji m obljubila da mi bodeš pokorna'*. — Žena: ,,0h to sem le zato storila, da ni bilo v cerkvi škandala !" Pravi klobuk. Gigerl: ,,Rad bi si — kupil kak — klobuk — da bi dobro pristojal — mojej glavi!" — Trgovec: ,,Slavko, dajte mi sem škatljo z slamniki!" . f Na prostoru. „Smrt soproga je gospo Skazo hudo užalila4'. — „Tako, ali je tudi opustila igranje na klavirju?" — ,.0 ne, še vedno igra, ali sedaj igra le po črnih tipkah (tastah)". Ob sklepu lista. Kje je? JANEZ KAMBIČ, 28 let »Ur, ix-učen stroj ar, doma iz Metlike. Pred osmimi leti odišel v Ameriko ter zadnji čas delal pri Bvojej obrti v nekej tovarni v San Francisci, Cal. Za njegovo bivanje bi rad zvedel njegov brat Franc Kam bič v Metlik i na Kranjskem; njegov naslov se lahko pošlje tudi „Glas Narodu'*. Naznanilo. _ Ako je komu pokojni Janez S k u f c a kaj dolžan ostal naj to meni naznani in dokaže v teku meseca dni. FRANK PAPESH, 200^ Calumet Str., Calumet, Mich. Opomin, Zelo nerad se bavim po časnikih z mojimi rojaki in jih opominjam v vplatež njih dolgov, a ker se ti ne zmenijo za svoje dolgove, nic Naskok na Santiago odložili. Tabor pri S a v a n i 1 1 a, 27. junija. Amerikanski in Kubanski moram jaz njih opominjati na njih generali so se 20. jilnija posvetovali dolžnosti. Ti nepošteujaki so bili o vojnem načrtu in sklonili naek.>k P^ »^ni na hrani: MARKO ARH, o - • dolžan 892.92, AN na Santiago na jutri odb-ziti. Med1 tem časom bodo za obleganje potrebni topovi nit svojem mestu. Tudi vojno moč bodo do tega časa primerno pomnožili. . „ ,. . . „ . _ \r» - . ,, , , iz Zatieme pri Sent Vidu: JOŽEF Včeraj po noči je Garcia vodovod \ UGI STINt TC $37.31, doma iz Malih pejc pri Št. Vidu; JOŽEF HREN | I FRANK TON DURNI K $41.70 oba doma iz Velicega Mra-šovega Sv. Križ pri Kostanjevici: MATIJA VODENIČAR 827,07, doma iz Vodenice pri Kostanjevici; JOŽEF SME REK AR S99.39, doma pred Santiago prerezal. Mesto ima le malo vodnjakov. K lakoti bode pritisnila še žeja in Spanci se morajo kmalu podati. Pomožne križarke ,,\ale'- in *lo.(i5, doma iz Trebnjega ; v KLEMENČIČ $12.85 iz Novomeške okolice; FR. S TARČ sla: quiri zabranili. Triiios: Kfanro. ,,Havard" ste danes dospele z 3(i00 jem vse rojake, da ne bodo zopet ---------.- . , ; 7:l tirUj,P £u[e ie,,0bo pasli. Ako kdo rojakov ve za naslov kakega teh rojakov, prosim, da bi mi ga naznanili. 7 spoštovanjem FRANK L INC, 1055 St. Clair Str., Cleveland, O. VELIKI „PIC-NIC". Rojakom naznanjamo, da priredi kranjski SOKOL" v soboto dne 2. j u 1 i j a 1898. popoludne „PIC-NIC" OMStiJi delavcf nemiri, pri kt«?rih so tudi ženske duši! ni kaj razsajale. Strajkarji so večinoma*'>-111 in Poljaki. Pri izgre-ihh Kta bila dva štrajkarja ubita. po|udne Andrej Virant, posestnik Sedaj ko je d«»r-la milica, je razbur- ijwj Zo|iH zaiiioi er i in t au. Chattanooga, Te nil., 23. junija. Zamorca Charles Wasliing-tona so zadnjo noč vzeli iz.ječe v pirali, a kmalu se je začela iznova ' beda. Duševno in telesno uuiče-Naglo umrl je 7. junija po- nega je vzel neki prijatelj k sebi. Sedaj je začel Groeger zopet študirati ; toda ko mu je prijatelj odsvetoval, češ, da itak izpita ne naredi, seje z revolverjem usmrtil. * * v t rni vasi. Pomagal je pri soli. I ljudstvom čedalje vet je. sedu vzdigovati kozoles in je sedeč na ,,kontraiiezi" najedenkrat se zgrudil na tla in obležal mrtov. Zadela ga je kap. * * * Dopolnilna držav n o- < rokevlll' in ga obesili. Linčarji z b o r s k a v o 1 i t e v. Pri dopol- so hoteli zamorca sežgati, pa so se premislili in ga ol>esili. Zamorec je oskrumil gospo J. T. Ward. Prevarani zlatoiskalei. I' r v a železnica v A 1 a s k i. Seattle, Wajjli., 23. junija. Petdeset zlatoiskalcev, kt«;ri so le-to&i i jo spomlad šli v AlaBko, se Medaj prazni in prevarani ovračajo nazaj na njih prejšnji dom. Mnogo jih je mraza in glada žalostno poginilo! Večino zlatoiskalcev bi se lo- vrnilo nazaj, ko bi se le imeli čim. Mnogo se jih zanaša na pood vlade. V Skaguaj bo polo-/o miljo železnice v Alaski, mesta pa je baje 5 milj že-izgotovljoue. nilni državnozborski volitvi za ljubljansko okolico je bilo oddanih 207 glasov. Deželnosodni svetnik gospod Vencajz je dobil 206 glasov, jeden glas je bil neveljaven. * * * Požar. V Boboto 4. junija ob 2. uri popoludne začelo je zopet goreti pri Antonu Leskovcu v Logu pri Zaplani občina Vrhnika in sicer v hlevu. Živino bo oteli. Kako je ogenj nastal, ni znano. ('udno je to, da je deveti dan po prvem velikem požaru nastal zopet požar pri istemu posestniku. * * * Štajerske novice. VGotov-ljah pri Žalci vjeli so na polji živega divjega kozla (Gams), kije še Prekanjen berač. Nedavno je hodil po dunajski okolici ves pohabljen berač, kateri se je vsakomur zelo smilil. Hodil je po berg-ljah, glava, roka in vrat so bili obe-zani. Policijskemu nadzorniku pa se je zdel ta pohabljenec sumljiv, in dal ga je aretovati. Potem mu je počasi z uprav zdravniško ročnostjo začel odvzemati o veze; berač je upil ter se zvijal v neznosnih bolečinah. Toda ko so ga redarji oprostili neštevilnih ovez, stal je pred njimi povsem zdrav, močan 261eten hlapec. Anton Hauser, katerega so potem seveda izročili sodišču. * * * Ogerski žandarji streljajo rumunske kmete! V Daalu, v neki občini blizu Ko-loša, so gnali kmetje v sredo popoludne svojo živino na pašo na trav- kot mladenič je došel v Ogersko ter i mnenje. Radi tega je celo policija se udeležil več bitk. Pozneje je prišel na Turško, prestopil je k mohamedanBki veri; odlikoval se je zlasti v vojni proti Rusiji ter postal polkovnik in general. Poročen je bil z neko Turkinjo; njegova hči, Nigjar Hanim je danes najboljša turška pesnikinja. Smešnice. Mnogo ljudi živi vedno v predpuBtu, ker vedno pod krinko delujejo in žive. v Scenik Park, to je v Rockv-River (W est Side). Do tja Be pelje z St. Ciair caro. Udeleži se vsakdo lahko z vso družino, ker se lahko mlado in staro dobro kratkočasi in zabava. Tiket veija 25 centov. Kdor tiket preje kupi, plača potem samo polovico vožnine, kadar se na „karo" vsede plača 5 centov od osobe, ka-Key \\ est, 28. junija. Blanco dar kondukter vdrugič novce pobi-_ tt • *" ■ ra ii a j odtrga presekan tiket in s t"in plača; ravno tako nazaj domu, •ode sle- ostali mali tiket za polovico vožnje, , ko kondukter vdrugič pobira, pa je tr« b;i plačati 5 centov. Toraj stane vsa vožnja 10 centov tja in nazaj od sobe. Ako kdo nema časa po dnevu, lahko pride zvečer na ,,p i c - n i c", ker trajal bode pozno v noč. je v Ilavani vpeljal pravo trino-štvo. Ker se je vsaki čas bati upora, je naznanil, da 1 hern i ustreljen kdor se bod<- drznil čez špansko vlado izreči neugodno razburjena in se misli upreti, ker že več dni nima kaj jesti. Tudi vojna je od glada tako omagana, da se je vsaki čas bati resnega upora. Rlaneo uvidi, da bode k malo« zgubil vpljiv pri vojakih. Li.stuira uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj S40.ni) 1(H) gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ! ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Par dopisov smo morali odložiti za prihodnjo številk«, vse pride na vrsto sedaj, ko bode list dvakrat na teden izhajal. G. S. Kukar,.Toliet, 111. Prosimo j Povabili smo tudi bratskega češkega .,Sokola4i in upamo, da nam bodo pomagali pri telovadbi. Vse rojake vabimo k obilni udeležbi in jih opozorimo, da tikete naprej ku-pijo. Tiket i se dobe pri gg.: za Georg Travnikar, 1018 St. Clair Str. Med lopovi. 1. lopov : „ Sedaj ; Vas napravite pritožbo v angleškem vsem rojakom John G rdi na 977 St. Clair Str. John Stanko 170G St. Clair Str. A. Schneider 1195 St. Clair Str. John Posh 210 E. Madison Ave. John Hrovat*219 Wilson Ave. Anton Kresse Wilson Ave. John K raker, 1185 St. Clair Str. Pavi Ko kič, S76 St. Clair Str. K obilni udeležbi se priporoča so pa Broka res zasačili, vsi smo j jeziku, ogoljufana naj pri notarju ga svarili, da naj ne ulomi, ali vse-jedno je tvegal svojo prostost, zato, ker je bil ulom "tako nevaren". — 2. lopov: „ Da, da ta presneta časti-lakomnost". Iz otročjih ust. MaliAnže: „Mati, ali zamore človek brez srca živeti?" — Mati: „Ne, moje dete!" — Anže : ,,Ali naš oče še živi, dasi Vi vedno pravite, da je brezsrč-než!" Z v i t ež. Dr. A. : „Zakaj vedno tako natanko sprašujete kaj Vaši bolniki jedo? Ali p^tem določate diagonozo?" — Dr. B. : „Ne, ali iz tega zvem kako so ljudje pri denarju in potem napravim račun". Otročja radovednost. ,,Afati, kaj ne da pri zamorcih štorklja male otroke v dimnik prinese da so Ooteyp črni?" Dober razloček. Gostilničar: „Zakaj pa pijete pivo?" ^ Gost: „Zato, ker le d o b r <\ vino rad pijem I" 'smim -Uii? pod prisego izrečejo svojo zadevo, odpošljite jedno pritožbo v New York na Emigrant Oflice, drugo pa v Washington na glavni urad za naseljence. Nečuveno je dati za 280 gld. samo 52 dol., več kakor ziy polovico so jo ogoljufali, najmanj hi imela dobiti 112 dol. Tu «ta dva j Dalmatinca, govorita italijanska in pohabljeno hrvatsko, ta dva zelo lovita Slovence in se vedno izdajata za nas, in na naš račun ljudi goljufajo, a ne moremo rojakom dovolj povedati da naj pazijo na naš naslov, kamor drugam je kdo zapeljan naj se varuje. »KRANJSKI SOKOL". Ci.EVKi.AXD, O., 20. junija 1898. Francoska parobrodna dražba^ Compaguie Generale Transatlantic. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVHO 1NNSBRUK (Avstna). Parniki oJpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Ugodna priložnost za kovača. Podpisani imam naprodaj mojf^ dobro urejeUo posestvo* HIŠO, ZIDANO KOVAČNICO, DOBER HLEV, k vsem tem pripada pol akra sveta! Vse je v najlepšem kraju, 100 korakov od cerkve in malo dalj od šole in tik pro-dajalnice. To posestvo se nahaja Bredi precejšnje množine slovenskih farmerjev, toraj kakor navlašč za mladega, slovenskega kovača. Na | tančneja pojasnila daje lastnik L. SLAMNIK, Brockway, Stearns Co., M Strnit: La Hourgogne dne La Touraine ,, La Bretague ,, La Navarre ,, La Gaseogne ,, La Bourgogne ,, La Champagne ,, La Navarre „ La Touraine ,, La Bourgogne ,, La Normaudie ,, La Champagne ,, La Touraine ,, Glavna agencija za Zj in Canado: 3 ^OWLIN NEW YORK. 2. julija. 0. julija. 16. julija. 23. julija. 30. julija. 6. avgusta. 13. avgustu. 20. avgusta. 27. avgusta. 3. septem. 10. septem. 17; septem. 24. Boptem. flRojaki podpiraj n. roda" ob vsaki prili '-Ji-Jl'-Jio IO M8B'MXM'XMMK ftECECiMl Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4L°lo brez odbitka novega rentnega davka. D nar — tudi amerikanski — se j^j lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem ,,Gi.as Nahoda". m « BI M M S S IB H m m F. Sakser & Co., („GLAS NAHODA") 109 Greenwich Street, New York. Prt-daja PAROBRODNE in ŽELEZNIŠKE KARTE ua vse strani sveta po izvirnih cenah. Pošilja denarje v STARO DOMOVINO in HRANILNICE; rojakom preskrbi POOBLASTILA in druge stvari. KMflUTH, NACHOD & KUEHNE Prodaja in pošilja na vse in dolžna puma. Izposlnje in isterjnje zapuščine in dolge ve. am Street sveta denarne nakaznice, menjiee, MAIIRIN &BAN0 418 Pine Str., Calumet, Mich., DOMAČA FOGBEBMA Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje ■ ■ - JOHN BREDL, prop. grOCerijSKO DI ago 3580MoSlT.,MeghenyIPa., kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možk»% ženske in otroke. Dalje: toči lina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke. trTVTn or^i-wrri, . Posestnik je avstrijski Nemec, VINO, FINE SMODKE in ZGA- rodom £eh. To6i d^bro EBER- NJE in KUHINJSKO OPRAVO. HART in OBER PIVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Dobro praeofciMe za potQike. se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m*r tvaškega odra, m a z i 1 j en j e t m p 1 a, uredita ves pogreb, preskrbi ta krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki. Vse to napraviva c eno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo 7& krste, poroke in druge prilike. Priporočajo se vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem Maurin & Bano. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih or gel j se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljša vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $ 100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOL1ET, 111. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Ho tel F 1 oren ce 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen« sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo kegljišče. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker 9toril bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. .......... ..'ill . ^__lia. "Jh',";ifc'M'liaiiJiL ..........'Ki!.■■.niilii.. ..■.ill- i3i ■"H- G. MARTINI na 5. ulici v Red Jacketu, JVLicli., je odprl HOTEL Warenberger 130 J. STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda''). Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Duschek; lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov m grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po i»ko nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi ^ečja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z uaročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,G!as Naroda". Moj naslov je: F. A. DTJSCHEK 328 K. 70 STR. ~ NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agenti e se sprejmo proti ugodnim pogojem. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO goKAJfllŽJl CENI. "'- ' • ' ............ BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI *za % Katoliška t društva. V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in zelezniske listke . po najnižjih cenah. Posebnosti naše hiše so: regalije (društvena znamenja). Zastave, bandera, prepasniee in redovni znaki. Sablje, nožnice, čelade, cepiče, zavihane rokavice, rokavice itd. r~ Vfce to [napravimo »natanko predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kol an je naša specijaliteta. Ustanovljeno: New York, 18 3. Cincinnati.'1860. Chicago 1887. Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Scliraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva jelen ali konj, in stane z dobrim Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . 5C in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razpošiljajo cp ni ki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočani z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, R. MADISON STREET. fHHAttO. I LI 1 ■at ■ - - - -IB'..... 1 .^-^■b.. tt. ..A...A- / JOSIP SOTEICH priporoča svojo, T^aoviuo % grocerijami, razno obleko, posebno delalno obleko in obuvala za rudarje ; obuvala za moške, ženske in deca ; hišno in kuhinjsko opravo ; klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd.; dalje svojo v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in zelezniske listke za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. ttW Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotiich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! w m w w < \ HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Dr G I V A \ POh sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravpik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranjih Mor tudi vnanjili Meznij. THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta god beti i instru men t nedosegljiv in n ajpopolnejši avto mat. Ni potreba ni kak. ga znanja muzi ke. Vsakdo zaniore na njem igrati cerkv* ne pesmi, valčeke polke, škotsko itd Izvrstno spremljava nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. Po-polne orgije, ktere igrajo 300 komadov. ■ a - - i-.-4 - . * veljajo le $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 m mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem. Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Orgau, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zqlo dapade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil Rud. Pechauer Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane V mojo prodajalno vat>i kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO P. O 1355. 45 Vesej Street, New York. '' Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladtilfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-raoboru na Hr-vatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-'»pasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami Dr. G. IVAN POKEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On j.- na iL~n stotine postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez i h itd. — naj obišče ali Be pismeno v materinem jeziku obrne na svo- stoti ~n o nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati sv«'jem u rojaku in bratu, po krvi in rodu. v Dr. a. IVAAT l*OTl n K se je pokazal izred no nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok" v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker ueče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOU