Poročilo ravnatelja muzeja (Poroča Andrcj Pavlovec) Ker so ostali poročevalci poročali o vsem muzejskem delovanju, mi preostane samo nekaj besed o delu. ki še ni bilo za jeto v dosedanjih poročilih. Predmeti. — V tem času smo pridobil 238 predmetov. Tu niso vštete freske ali kopije, ki so še v Zavodu ja varstvo spo menikov, niti arhivalije. niti ne fikopar- jeva hiša z vso opremo. Pridobljeni pred meti so v glavnem etnografski. Jnvenfarizacija. — Deloma je napredo vala. l"rejena je kartoteka vseh v letu 1961 pridobljenih predmetov. Tudi za ostale predmete je osnovna kartoteka po posa meznih vrstah. Doslej je na ta način kartirano orožje, panjske končnice, slike, risbe, grafike in plastika. V letu 1961 so bili inventarizirani, pregledani in oštevil čeni vsi predmeti, vendar sistem inventa- rizacije v našem muzeju ne ustreja več sodobnih zahtevam. Inventarizacija je problem, ki ga bo nujno treba rešiti z radikalnim prosegom takrat, ko bomo imeli nove depojske prostore. Rči/staoe. — V muzeju so se zvrstile naslednje razstave (v oklepaju je nave deno najprej število skupin nato število obiskovalcev): 1. Razstava gorenjskih amaterjev (—. 400). 2. Ledena doba. ))riredil Prirodo- slovni muzej iz Ljidiljanc (35. 2423), 5. Barvne in drugo vczcniiu'. T']tnografski mu zej iz Ljubljano (—. 450), 4. Otroške risbe (16. 1520). 5. Gvidon Birolla. ob slikarjevi SO-letnici (19. 1T29). 6. Ive Šubic: Parti zanska grafika (9, 828). Obiski. — V naslednjem podajam pre glednico obiskov za leto 1960 in 1961: 234 Obiski 19M 1961 Razlika Posamezniki 6.919 4..813 —2.106 Skupine 7.135 6.758 — 377 Skupaj Razstave Vsega 14.054 11.571 —2.485 7.870 7.050 — 820 21.924 18.621 3.303 Pregled obiskov kaže upadanje. Morda je vzrok v letu 1961 uvedena vstopnina (50 din za odrasle, 20 din za dijake po samezno ali v skupinah in 10 din za šole iz občine). Verjetno gre razlika na račun tistih obiskovalcev, ki so v prvih mesecih avgusta 1959 in v letu 1960 jjrišli iz gole radovednosti gledat ne samo muzej, ampak predvsem grad in njegovo okolico, ki sta bila po dolgiii desetletjih spet od prta za javnost. V jeseni 1961 in v prvih mesecih 1962 pa je bil zaznamovan velik padec šolskih skupin, verjetno zaradi po manjkanja sredstev v šolah, ki za ekskur zije nimajo več toliko denarja. Pernoiuilne spremembe. — Osebje mu zeja se je povečalo za 3 člane: honorarno je nastavljen kot kustos za arheologijo študent Janez Eržen, jeseni 1961 je na stopila službo polkvalificirana vrtnarska delavka Pavla Bradeško, od aprila letos je nastopil službo Ivan Sedej kot kustos etnograf. Poleg personalnih sprememb je po trebno poudariti, da se tudi kolektiv mu zeja poteguje za nov način plačevanja oziroma nagrajevanja. V kratkem bo uprava predložila muzejskemu svetu v razpravo osnutek pravilnika o nagraje vanju. V letu 1962 so bila končno tudi sestav ljena, sprejeta in potrjena pravila Loškega muzeja, ki so vnesla nekaj sprememb. Tako je sedaj celoten vrt in okrepčeval nica delovna enota muzeja. Pred votlstvom muzeja je izredno po membna naloga, da namreč izdela per- spcktiaui načrt razvoja muzeja ozironm muzejskih razstav in zbirk. Nameravano razpravo pa je prehitela stvarnost. V predlog perspektivnega načrta je bilo postavljeno tudi vprašanje možnosti grad nje dvorane, danes pa to dvorano že gradimo. Hkrati tudi postavljamo skan- sen in preurejamo degenerirani sadovnjak na grajskem vrtu v park. Razvoj v zadnjih dveh letih je bil na ravnost bliskovit. Pri taki naglici in to likih poslih pa se seveda pozabi včasih na kake malenkosti, ki sicer niso bistve nega pomena, morale pa bi biti seveda urejene. Z načrti, ki so sedaj na razpolago, pa se bo tudi to uredilo. Po poročilih se je razvilna živahna razprava. V njej je med drugimi obrav naval Andrej Pavlovec nekatere aktualne probleme spomeniškega varstva v občini in izmenjavo manjših likovnih razstav s klubi v obeh dolinah, Pavel Mrak (Po ljane) ureditev Visokega, vzpostavitev poverjeniške mreže Muzejskega društva po dolinah in angažiranje učiteljev za muzejsko delo, dr, Pavle Blaznik zastop stvo predstavnikov iz dolin v muzejskih organih, kataster spomeniškovarstvenih objektov in predmetov za področje občine in angažiranje prosvetnih delavcev v društ^^l. Jože Nastran vprašanje finanč nih sredstev za investicijska dela, pogaja- janja za odkup Visokega in organiziranje širših plenarnih sestankov o muzejskih vprašanjih. Rudolf Horvat odziv šol ob akciji za zbiranje naročnikov na I^oSke razglede, Janko Krek sodelovanje med muzejem in ljudsko knjižnico in zaščito nekaterih opuščenih obrtnih objektov. inž. Tone Mlakar raziu' variante program skih predlogov za ureditev Visokega in zaščito vasi in pokrajinskih predelov, zna menitih iz narodnoosvobodilne borbe, France Planina sodelovanje pri delu tu rističnih organizacij itd. Občni zbor so pozdravili dr. France Skerl v imenu Zgo dovinskega društva za Slovenijo, dr. An ton Polenec v imenu Društva muzealcev Slovenije in Jože Nastran v imen\i ob činskega ljudskega odbora v Škofji Loki. Po razpravi so sledile volitve novega društvenega in nadzornega odbora. Za predsednika je bil ponovno soglasno iz voljen dr. Pavle Blaznik. znanstveni so delavec, v društveni odbor pa Branko Berčič, bibliotekar. Janez Eržen, študent, Slavko Fojkar. delavec. Rado Jan, ]>VQ- fesor, Soetko Knbal, podpredsednik OLO Kranj, Jože Krašooec. tr/i0Dxki poslo vodja, inž. Tone Mlakar, arhitekt, Janko Pintar. upokojenec (Železniki). France Planina, profesor, Steoo Sink odvetnik. Tone Vari, uslužbenec (Poljane) in Milan Zakelj, podpredsednik Okrajnega odbora Zveze borcev Kranj. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Tine Kalan, tovarniški obratovodja, Lovro Planina, obrtnik in Ivo Plestenjak, bančni uradnik. Občni zbor je obravnaval in sprejel tudi predlog za spremembo pravil Muzejskega društva v Škofji Loki. 235