Leto XVII. Y Olja, dne 25. januarja 1907. Štev. 11. DOMOVINA 1 "■» p«JI^8kroB60vta.NaaBčnlaBeepeil||«upinvBl»tvu,plala|sssvB4l5; I ^^rtifpsjist ^ Mbm6m prilo|M Slovanski TahnliMa »Kaj naj storim?" Motto: .In sa dijaitvo • takimi tel njami naj bi človek žrtvoval, zapostavljaj« sai-egn neb«, relo rodbino?!" Uvodnik .Domovine" IH. jan. IU07. Pod zgorunjiu naslovom je pri-neala .Domovina" dne lft jan. t. I. nvodni člnnek. Uredništvo dostavlja temo članku med dragim tndi to. da .ga je dobilo od eaega nujodličnejlih mot aa Spod. Štajerskem. ki si je pridobil na političnem in goapodarakem polja toliko zaslug in ki je atoril vzlaKti aa podporo našega dijaStva toliko, kolikor morda nikdo drag in ki torej zaaluii, da ne čnje njegova beseda." V tem članku čitam tndi odstavek o slovenskem visokošolskem dijaitva, ki je i« mišljenje nekaterih aašik starejšik razumnikov veleznačilen. Člankar vpraša, .ali ja rea potrebno, da ima peščica slovenskih dijakov v Gradca, aa Dunaja ia v Pragi po več akad. iiobraievalnih društev? — Ia lakaj so cepi bal slovensko dijaitvo v same majbne frakcije? Ali koče • tem impoairati? Ali se hoče doseči, da se nestrpnost in prepirljivoat dovolj raao ia kar mogoč« temeljito vcepi vsakemn slovenskemu dijaka, da umori separatizem vsak čnt za celo-knpnost? Kako je mogoče, da bi tako vzgojeni dijaki v praktičnem iivljenjn kedaj hoteli in mogli skapao delovati?" Tako člankar. pa treba je čati oba zvona! Opljeaje slovenskega dijaštva ja vzbudilo v slovenski javaosti pozornoat Se le zadnja leta. ko je stopila aa plan dijaika uarodnoradiknlaa »traja, med tem ko se prva secesija (ttstsaav-Ijanje klerikalnih akademičaik društev) ai toliko opalala I a aepobitaa resnica je. da je jarnoet začela le le potem zopet bolj avaievati dijaStvo. ko se je izvršilo drago odcepljeaje. Dijaitvo, zbrano v nar.-rad. atraji. se je začelo zavedati kot stan. lotilo so je reševanja vataih stanovskih rpra-Sanj: gmotno vprašaaje in samoizobrazba. Glede prvega vpraiaaja je storilo toliko. da so morali najrazličnejši časopisi ia slovenska dijaika podporna draitva ah raznih prilikah apašterati ia priznati tozadevna zaaljačaa ueaja dijaitva. Ia draga točka — naili obraba — ? Narodaoradikalna straja je zavzela stališče, da dijaika organizacija, katera zasledaje smoter samo-izobrazbe, aa tale bili slep privesek katerekoli politične stranke Sloreazki dijak bodi naroden — načelo abao-lntne narodnoati! — in s tega staliiča zaaledaj in proučavaj delovanje slovenskih političnih strank. Zanimaj ae za aarodaopolitična. aocijalaa, gospo* darska vpraiaaja itd. Tako ae ja navil aov program, dijaitva ja bila začrtana aova amer ia aaatala je aa Daaaja .pomlajena" .Slovenija", v Gradca ia r Pragi pa si je morala aova ideja iskati tadi novega ognjišča: nastali sto ilraitvi .Tabor" v Gradca in .Adrija" v Pragi Pa ta« počitaiiko iivljeaje slovenskega dijaka ja bilo preobraleno, kajti tretja atrija saktara: sloveaaki dijak delaj z nemi močmi za poljadao izobrazbo in Trti aarodao obrambno delo! In ta imeanjem Ia imeni .ProsiM«' tat .DrUba zv. Cirila ia Metoda"! Kdor ae Ja sploh zanimal, U re! Pred aastopom aarodaoradikalae atrije aa prihajal« r sloveaska akade-mičaa draitva naravnost velikaaske svote podpor ia pcemaogi slučaji aa ■i znani, ko je ravno ta okolnoat zapeljala odbor ia vse draltro t skaš-ajavo: na statika draitveae blagajae ao aa prirejala zabave, pogosto prav razkoH piaai Ta rasrada, da aa taroka mJa, ja iislals aaeada— te-lezaa srajca in kaj Čada. da ja morala konečno prispevati t taka aamena «k> blagajna kaka .akademičae podralni« drnftba st. CiriU in MetodaVi Najmlajša straja ja t svojih drattrik tadi t tej točki poskrbela aa red tar je ssaatrala istotako aa svoja doUaoat, da ja slorenaka javaoat ia poaehaj ia poaamezae merodajne osebe opozorila aa aaredeae aedoatstks A vkljab tema aa ia vedo* prihajala razmeroma velikaaske svote podpor t slorenaka akademičaa draitva. pa samo a to razliko, da jih ai bila deleiaa tadi nar.-rad straja. Bodoljabi ao še vedao metali podpore le prvi ia dragi atraji, narodne radikale« pa ao smatrali Ia aa zgagarje. prenapetneie, kričače, za Ijadi U sam ae vedo, kaj hočejo itd. torej za Ijadi, katerih se na aobea Bačia ne Me podpirati, temveč jih treba precej zatreti ia abiti. A naj-mlajii so ie pokazali ia dokazali svoje ■lodaiall. svojo agilaoat, svojo požrtvovalno ia rodoljabao delavnost, vkljab teu ao Sle ia ie gredo vse podpore dragim. Pa aaiadaaradikalne atraje to ni motila: tndi gmotno e« ja aama vzdrlerala, izvaemii podpore aekaterik prijateljev, ki to gi-kanja razamerajo! A ie med temi maloštevilnimi podporniki jik ja W'/s takih, ki so u časa svejih študij ia aami stali aa *aj strani. Tako badi tadi saaaprej! Ta straja se vadriaj t tadi gmota* sam in me zahtevaj nikoli več, da hi sa Ijadje. ki j« na aaaja, ia kedaj aa nja .trtvovak, aapoatarljaje samega sehe ia eelo svojo rodbina"! Toliko gleda podpor. Omenim naj k tej točki Ia ia sledeče: Sveto jem vam, slovenski rodoljubi. da odtegneta podpore tadi oetalima strajama; a tem bodete sloveoskema aaroda stokrat to« koristili Tndi ti straji bodete morali potam pokazati večjo pafetra-valnoet in agUaost, vsak poaameznik ae ho na U način tndi takaj t večji LISTEK. Diogen. Unamki .pival Av»m.t Smoa. revsdal -sj— |(M|e.) .Dični in ljnbi prijatelj! Ti ae menda nad menoj ie ztraino jezil, ker te mika zvedeti, kaj da se takaj godi, jaa pa molčim. Imam pač polne roke opravkov. Ban je naloiil tega toliko na moja pleča ia moj jezik, da komaj diham. Toda k stvari Zmagala sva, predragi. Krava je aala. Takaj sem obiskal najprej bana in ma izročil gro-tčao pismo. Začetkom me aekako nezaupljivo pogleda, napoaled pa pravi milostno: .Beue!" (Dobro.) Govorila sva najprej o raznih rečeh, potom pa o hrvatskih taderak in on mi je označil pri raaki atrari smer. Lahko si mislil, da sem tndi jaz marsikaj pameUega uganil. Opisal sem Klefelda in nalo gospodo t kspiteljn, da si ne operejo lica niti s snegom. Pred zborovanjem je aklical ban konferenco vse hrvatske gospode in vseh odposlancev. Bil je aavzoč palatin, jndeka knrije Juri Er-dfl Ja kila T da ki hada krtOa aa tako lilliln ia prati-aakoatt aačim, kak ar m ja ta godile pri nas. Piagnajaaja ia saifaiusjo skdstsnc ja kila aa daavaaa reda Spiltivsls aa ai alti aiohada venis- šaie gaveva, ai kfla dsrsljsoa; alakada tiaka pa aa ja aa aarnasst aatana aačia sbijaia. Šiloma prekoračiti hišni prag, ja Ua aa datirana reda; kna-ebairao psstupeaje pri klinik prsia-kavak ia akaataaje radarjev pa ja Oantta ia aečsvsno i tajaaat, U zlato zrna v aatavi, ja Kkanaan postopanje v tej atvari L I SOL, aad katerim na ja agim-iala calalnija Vsska saaljin piaao aa odprti, vsako katikar Mika aaaljivo hraajavka aaUvill - taka da ai aa alka. Pri poaiedajih volitvah ja Khaeaa * tej atvari dostojne sledil njegov pigaej Okavrak. Baaaaljtvo je. aakai so so aadts-roai alobodoaaaih aisli in njihovega iaraiaaja tako bali. Največji sovraiaiki vsake tiraaija aa ravno alobodno iaraiaaja javaega aaenja ia ajegova kon-trola aad oMsataiai organi. To pn je nalivalo madlaronstvo .paaterske sa-hteve naroda" ia beaaelo ia polailo joče. Da lahko svoj tiraaaki retla tem krnMJa isvaja. vaelo ja aadtanastvo vedno v pomoč kake abeolatiaMae pateate. a kateriai aaa je .blagodaraa" Avstrija te za časa abaolatiaaa obdarila. Tadi bogiaja pravica so npregli v svoj jarea. Svobodo sodnikov so omejevali in jim naročiti, aaj kršijo svoje poštenje in prepričanje. Sodnik mora biti najbolj nepristranska ia objektivaa oseba, vara h pravice pred tirani, a aadiaroai so naredili hi ajsga slepo orodje. Krma vsega madiaroaakega nasilja pa je bilo postapaaje pri volitvah. Tadi v dragih moderaih drfavah ae gode pri volitvah nasilja, a naši aadiaroai so v tam prekiteli vsako mero. aadkrilili vsako tiraaitvo. Teta vso ki bilo aaitati na aasilja, ki so jih počeli in časa volitev Naravnost zločinska počeajaaje i volilaimi listami, u piraaje vladi aeagodaih narodnih sa-stopaikov. kršenje svobode v najvišji aari ia postapaaje s narodom kakor s sala jen — ta so komaj malenkosti iz igodoviae nadtaroaskega aasilja. Velite- je akt aatave. a naša tenlja ja bila u 'asa volitev kakor rta ja v ob-sedaea staaja. Ti tireai ae aiao zgrni tali alti nad tea, da sa prelivali na-rodovo kri. A kaj je U narod zahteval? UsUaaost, svoboda, pravico. Ta kri vpija aa osveto! lana tak kakav veiitve je kil tadi sabor. Sabor jevdaaatnjih aaUv-aih ditavak ran asUve ia aandaih pravic, aa iaa izpelajsvati aaiadaa potrebe ia MJa ia skrbsti na to, da aa pvsksrači sprava aaj aatava. A kaj ja kS a* sakar? Bfl ja sbtraliUe M#a*P> ia aa na pripravljaaik ki aa aa pndajaU ia ki ■i proti niljla. BK aa Ijadja, U ao kili igrata a rskak baaa Ia pakf ajsga nsk aaa, da ja aabar ja grs nakar a im lata dala, a naš saaar ja satiral tati sna asUras mltlllii, U aaa jik pra| iasU las Spsrac ja odpravila a aa prstka dr. stepka, ki jik js aarsdiltak. ia ga kotali paaitati Upravo tapanij ia okčia ja taka aravaal, ta j« laki vsako asprijstas reakcija ad a aaaaapravo nest ia vslilni neataik znstopnikov ja I da ja lakka preprečil va aaai pakrat nstčiastvs. Tak« je aa-nta apravo zsalje popolnoma pokorno svoji tiranski aaravi. Da sa js nadlaroaaki sistem taka dslgs drftal ia lahko počiajal taka aasilja, tega ja aaogo krivo Dale arat-aištvo. Od saisajakrfa sinka prst tiraaoB ia velet akrhi sa krak as je tresel vsak krvalki andalk ia se bal sšobodns misliti, kaj ta Ia govoriti A ti aradaiki, U aa bili podlaga vlade, sa asd itiriai zidovi israkali o njej večkrat svojo neugodno sodbo A ven dar Ja ia sairajski materijal bU pri-praven u vsak aigljaj ad vlade ji riatiti ia skrbeti aa ajeno aadalaje livljeaje. Kakor Ja bilo arataiitvo pokorno svojia gospodarjem, uko Je bilo nn-sflao ia bratobairao proti saiema siro-asiasaa Ijndsiva. Uradaik mora vedeti. da je oa sastspaik aarada. a naši uradniki ao ravnali i narodom, kakor Uriki paša s siroaaiaiai kriatjaai Ni čado torej, da je asi aaljak videl v svojem uradnika le svojega zatiralca, svojega nasilaika. svojega naprijatelja. In rano urndniitvo patlega reiima je največ zakrivilo, da ae je v aašem naroda akoreniaila nesaapaast proti vsakean, ki assi gaspasks aakajo, naj si ka te narodov prijatelj aU ae. Ditae perjaaire aa aadiaroaskem klobuka so bili okrajni predstajaiki. Oai sa se vedao odlikovali v tea. da so iapolajevali voljo snjih groaov-nlkov a zločinsko ravaodašaostjo, a njim so bili v vsem eaaki vsi pride-ljenci najvišje časti v naši zemlji, ki ao kili v aati javnosti Ia prevačkra otigosaai. ta jik ae ki vsako dete poznalo ia preziralo. £akaiao ia sraaotao slogo igrajo v aati aovi agsdoviai aati vslikaii Ker ao ti ljatje večinoma gmotno brez skrbi ia aaaoatalai, torej aeot-v'vai. aogli bi od ajih zahtevati, da utoje v teikih narodovih časih glede kontrole aprave a narodoa, kakor ao ta vedao a ponosoa kazali aataraki vslikaii. Nati vslikaii pa sa goreči podporniki vsakega tiranskega sistema ia ae odUkajejo tadi a iirjeajea tajia-ščine Baraatataa asUaavljajo aa Hrvaškem nalarake in nemške šole. ia iaa jo aa svojik posestvih aatarsko oaobje, hrea ozira aa aarataast aaalja, v kateri tive ia si aaoiijo tvoje pra- Urvaški vslikaii aa ae s svojia da-lovaajem pokazali velika iadajice aaroda, odtrgali aa ae od ajsga ia sato ias krvniki narod pravico, ta jik izključi iz svsja sredine Hrvaški narod ni na aaradaik nUkatav! Ia tako ja aadiaioastvo aavitez |i|ila«au mirilo „aspoksrao" Hrvatska v veliko veselje sašlk nasprotnikov (Dat* IMT Si it fl ,.-|.-J Wirt>CMTT>VtrUM- r aaiattajota draginja livil ja napotila tadi pa vask večjih aestih si svsse z lastiti dada adaa pri-(a tak ana as aa izd- tatrtak tndi v Maribora. Nas hi ta zveza prav aič ae skrbela, ka ki sa ae zatekalo k ajej precejšnje število slovenskih aradaikov V interesa vsakega aradaika, tadi slo-veaakega, ja vsekakor, it pristopi zvezi, — toda poaabiti ae sata, la je v prvi vrsti Slonaac. Sodjalal aoaeat js liana peni. sa človettvo je dosegel te aaaga dobrega, zato ao se ga oprijeli konečno tadi aiki kredU slovenski delavci s ned naroda in sodjalaia denokr. tunon (to Satino T Maribora kaj dobro), poglej no kam plove slovenstvo pad praporom krščanskega socijalizau, ki aa aaajka trdne narodne podlage! Večji, aočaajti ia lilovitejti narodi ao dobiU v tok soci-jalnik bojih vajeti v roka, zapovedovali so, na nas se niso ozrli, ker sao bili preailottevilsi. izrabljali so sas gospodarsko. Ia tako sao nikdar podlegli. Medaarodnoat v gospodarskem ozira ao rnznaevali tako, da ao močni goupodovnli slabotni pa hlapčevali. Narod ao nam vkovali v okove in veriga, da ae ni mogel razvijati saao-stojno. Nekako klapčevanje napram tajema elementu nam je oatalo, ia do danea ae ga nismo aogli otresti. Najboljši doksz temu je hai Stavilo Slovencev v .WirWehaftavevbaada*. Zakaj bi n mariborski Slovenci ae kaj stičnega, če ne te enukega r Zakaj bi ae n. pr ne zdralili k ^kapaeaa nakapovaaju premoga, ki ttrari tadi v neatki svasi glavni proasul pradaat? Ddje morajo knpovaU (rasna pnasgn, ki ga naročaja zveza direktno pri pro-aogovnih tntbah). le pri trgardk. a kateriai ja sklnaila zveza pogodk* as padlagi katarik msrs papnstiu ligarce adom pri nakspa gatare odstotke. Ia ti trgovci so od prvega do zatajaga Neaci. ds aeksteri ie celo kaj*ači prve vrste ia k tea aaj bi sakajal tea aaj M aosil Sloveaec anj milili ? Slovenskih trgovcev r Maribora menda res nimamo mnogo <"> pa izgube svoje glavne odjemalce, kako naj ae lire. kako aaj sa lisa«ji pokazati očitna »vojn narodnost? Dejstva pa. da prt tej zvezi ni nobenega slovenskegs dobavitelja. uhteva jasno dovolj, aaj Ji ne pristopi nobeden uveden Slovenec Dovolj dolgo smo ie hlapčevali. nosili jia denar aa kape! Cas je. da ae znebimo sramotnega iiesa! Slovenskih aradaikov (drlavnih in zasebnik) je v Maribora gotovo do 150. pa ti ki ae saogU saai ulične zveze? Ustanovitev slovenske gospodarske zvsae je jediao. kar nas more varovati pred najnovejšo pastjo. Saj le tičimo itak tovolj globoko v nemškem jarma, varajao ae nove vasi. ki aaa hote le ie boli pripeti k vseaeatkia teta jan1 STetono-politični pregled. V seji dae 11. je bila koataaa debata o zakonu o ureditvi urndnilklk in proleunrekik plač Sprejet ja Ml ae-spreaeajea predlog odsekov. Kramačet manjšinski predlog, aaj bi ae izredaia vseučiliškim profesorjem določila plača VII. čin. razreda ter da bi se jim viteis leta, katera so slsiili kot aaiateati. sapleati ali plačaai docenti nn kaki visoki šoli v slulbeno dobo ja bil odklonjen. Nnnčai minister Mnrcket je dejal, da iaajo izredni profeaorji na visokih šolah po aovea zakoni itak dohodke VII. čin. razreda ia da je vlada tadi za to poskrbela, la s boljša gaotai polotaj doceatov. Na to je bil zakon v uredbi profesorskih plač sprejet v dragem In treijea branja. Nn dnevni red ja prišla knagraa Za zvitaaje ta hovaiikih plač ho treba d^OO.OOO K. Proti so govorili r iaeaa aodjalaik demokratov Sckakaafer, Vseaemec Tschaa ia kot giavai govornik -četki narodni nocijalec Ckoc. Vsi ti govaraiki ao pordarjali, da ao dnkoniki sicer slabo plačaai, da ja pa cerkev dovolj bogata, da jia is svojega lahko zksijis. Ckoc aavaja, da so kstolUka cerkve v Avstriji izkazale leta 1900 81S ailjoaov davka p od vrte sega pramofteaja. Poslanec Perič je predlagal aaj se zvita plača tadi redovnik«, kateri opravljajo pastirsko alatbo. To je izzvalo vsHko razburjenje v nemških strankah, aaja je aorala biU pretrgana Med odaaraa je priilo do sporssnmljenja aad straa-kaai zaradi tega predloga ia zakon je bil sprejet r drugem ia trat jen čitaaja Na dnevni red .pride sedaj na kompleks vojaih predlogov ia sicer: zakes o rekrotih. vojni krediti, in ureditev pokojnin vojaikik udov ia sirot Seje bodo do kosca sasedaaja po dnevu in tadi zvečer. Zadnja aeja kode, če ie zbornica svojo nalogo zvrti ali ae pribodaji pondeljek. Poslsaci Hoffmnnn. Wellenbol,Rn-spinaer ia Vsstiaa so izročili I aaa čnemu ministrn vlogo druitn Hajerskik dnvtaik uradnikov, kateri zahtevajo naj ne status ali osobje davčaik uradnikov na Stajerakea uredi tako, kukor T drugih kronoriaak. »nt ta P"**™? -oral, »teto »»J "»vat f»" ££ „ » - miljoa kroa aa M« DaH je pod«« Kopp. Pokojaik U ta /rtu* nemške likemlae »rade. .Molil ao jo dnanjuke revolncije 1848. I ur ja kil od 1M3 L čina po-,lansko zbornice. Docnkul je staroot M L Škandal ogrekega justičaega minam ponuja od dne do dae večji. Pokazalo k je. da preklic, o katerem mo r poadeljek poročali biviema ba-pettaaakea iapaaa omamil, da bi ae aa ta način opral. Pa to ni pomagalo, nove obtotbe oajbnjle v rute no nipljejo a.. na daa na njegovo glavo — ia ni ga paragrata v kmeaakem nakoaikn prati Umi bi ta U vzorni pravosodni aiiaitter ne bil pragreliL Grol Aadrsss? ne odločno brani ottnti a Polonijem v ittem ministrstva. Govori aa caia o kriti Wekerlovogo kabineta, kar Poleejri ae mnra podati demisije. čeprav ve. da mi ti in mn ae bode mogoče zmiti n sebe vseh madežev. s katerimi ao ga pokrilo vse obtotbe in vsa očitanja objavljena proti a jemo V krvatakem sabora je iaterpeliral pooL Zatloka zaradi mnolenja mad-larakik M, nn Hrvatskem ter pozval vlada naj ta tole zapre. Odjelai načelnik Roje pravi, dn je nn Hrvatskem 44 madžarskih, U nemških. 3 slovaške in a raniaski Mi. da pa vlada aima za-koaite spore, da bi mogla te šole na Hrvatskem zapreti. Vlada skrbi ta to, da te aa rask talak poačaje hrvaščina vsaj kot predmet obljablja pa. da bodo t novim šolskim aakoaom katerega vlada aadaj izdeluje tadi ti nedoatatki odstranjeni Raaija. Delavci v Petrograda ao te itvolili svoje volilne mole ta hodeče volitve. Izvoljenih jo 38 soci-jalaik demokratov, 4 kadeti, 13 volilnih mod, ki niso pristopili ia k nobeni po-titični struski in IS pristašev razaik strank levico. Drtsvni proračun zn 1*07 izkazuje 88 milijonov prebitka. V ilustracijo tega .prebitka" prinaša ,Ra»" to sahe številke: Drtavnu renta je iamla M. decembra 1*04 kara 8»'/k M decembra 1906 kara 80okatite s tem. da ste zavedni. da hočete dobro narodno stvar podpirati. Odsihdob bodi edino aaše zbirališče v prostorih našega .Narodnega doma". .čitalnici pri Sv. Unartn" pa telim, da bi s tem svojim nesebičnim delom imela mnogo uspeha, da bi z ustanovitvijo .Ljudske knjilnice" dovedln nuše kmetsko ljudstvo do one viiine. kakor to zasluti. — Delelni ialakl avet je dovolil v svoji seji dne 17. t m razširjenje dvorazredne ljudske Me v Lehnu pri Sv. Lovrencu ob kor. tel. v trorazredno Učiteljem in šolakim vodjem je imenoval na ljudaki šoli v Glaiati Martina Brunčiča. Učiteljicam ročaik del na ljudski šoli pri Sv. Trojici v Slov. gor. je imenoval uspos. učiteljico roč. del pri Sv. Antonu Ivanko Knalič. — Mariborske novice. Magistrat je sklenil kapiti hišo gospe Modrinjak (rojstno hišo Tegetthoffovo) v Gosposki ulici ta 104.000 K. — V kratkem se vrši ustanovni občni zbor društva: .Kutholischer Schulverein" (Katoliško Msko društvo) kot protitelje .svobodni Mi". — Frančiškanska cerkev je prejela od pa pela naslov in pravice bazilike. To je torej prva bazilika v Itvantinski škofiji. Frančiškanje obhajajo ia proalavljajo veseli dogodek tadi aa zanaj. Sinoči no razobesili med obema stolpoma do t metrov visok kril, tettavljen iz samih električnih iarnic. — .Hlovaaska čltalalea v Maribora". V mali dvorani .Narodnega doma" se je zbrala v soboto, dne 19. L m. dična drulba na prvi plea .Slovanske čitalnice". Takoj v prvih tre-notkih se je razvila po vsej dvorani najlepša zabava. Dvorana je bila kaj lično opravljena in niso je kvarile one mize, ki so ob drugih zabavnih večerih vedno motile plesalce in oči. Odbor čitalnico naj ima zadoščenje, da je dobro pogodil z novim redom, o katerem upamo, dn ottane tudi za bodoče zabave. V čitalničnih prostorih se jo uredila gostilna in tu smo imeli kuj prijeten odmor. Na hodniku med dvorano in čitalničnimi prostori smo videli krasen nov zastor, ki je prekrival hodnik, da se ni videlo nunj iz stopnic. Posebno damam je bilo to po goda. Občinstvo je bilo nenavadno dobre volje in ni tajilo v ničemur tvoje izredne zadovoljnosti. Saj si nazadnje niso mogli odreči niti sturejši resni gospodje, da bi ne stopili med rajajočo mladino. Vztrajno smo ostali t dvorani do pozne ure in kako teikn nam je bila nuzadnje ločitev! Tndi mili ptujski gostje so odhajali neradi domu. Upajmo, da bo imel tadi drugi ples .Čitalnice" dne 2. svečana isti veseli značaj. Odbor čitalnice spet z veseljem postreže z vsbili zunanjim gostom. Na tvideaje! — T Bravo jo skočil dne 20. L m. t Maribora z dravskega mosta 37 let stari .lotet Ferk, viličar t Kamniei. Vendar to gn rešili. — Orehova vaa pri Maribora. Dne 21. januurja t L smo v velikem spremstvu vernega ljudstva spremili Magdaleno Pišek. mater našega lupana, v 78. letu k večnemu počitku na Slivnico. Pri odprtem grobu ue je č. g, domači tnpnik v ginljivih besedah poslovil od pokojne. Banjka je bila od leta 1871. ie vdrugič vdova Vse krite in telave pa je voljno in udano v boljo voljo prenašala. Velika dobrot-nica je bila tudi ubogim. Od L 1896., ko je umrla snaha Koza roj. Loboik. je gospodinila blaga mati svojemu sinu Francu in odgojevnln mule vnuke, za kar so ji ti vedno hvale doliai. Ne le otroci g. Franc Piiek. Marija, omoieaa Šnnderl. Joiefa. omolena Kolmaa, vnuki in sorodniki, temveč vsa vaa, občina bode pogrešala to blago Pišekovo mater. Naj ji večaa lač sveti! — Učiteljski tka« dae t. svečana 1*7. It Gradca aem dobil obvestilo, da bodo aa aašem shodu izključene vse narodnostne zadeve, temveč se bo Um razpravljalo samo aaše gmotno stanje. — Tovariši ia tova-rišiee! Udeletimo ae ga torej prav mnogobrojno in podprimo gn a gmotnimi prispevki, dn mu oeiguramo uspeh Pokatimo, da hočemo tadi mi delati ne pa tamo aiivati. kur nam priborijo dragi! Stnaiek. — Popravek. Piše ae aam: V poročila podpornega društva za tloveatke visokošolee na Dunnja. ki ga jo objavila .Domovinn" v štev. 8 popraviti je. da je to društvo v 18 letih tvojega obstanka razdelilo BUM K (in ae 6*285 K.) — Surovaat Ia podlvjaaoat nemškega dljaštva. Iz Gradca so aam poroča: Pred kratkim je pridria pijaaa tolpa nemških visokošolcev v kavarno .Union" v Gradcu Du to ti veliki kulturonosci in misijonarji .SSdmarke" v svoji nadčloveški nadutosti nn ne zgodaj zjntruj v kavarni tulili, rjoveli in razbijali — to ae človeku, ki pozna nemiko mladino ie ae zdi Bič aeaa-vadnega, to človek članom aemtkik burievsko-aksdemičnih društev v Gradca rad odpusti, saj to je vendar začetek in konec vsegu .dela" in velikouem-škega stremljenja te kategorije nemškega dijaštva! A to pot je šlo ajik junaštvo ie malo dalja Ko jih je tnčel glavni natakar miriti in opozarjati naj bodo mini — to ga ti zattopniki ntd-vrednostae nemške rute zgrabili, bili in bntali tako dolgo ob steno in tla, da je obleial nezavesten, na pol mrtev — nedollna irtev nemške surovosti. — Nemško čatopltje previdno molči o tem .velikem* dogodku, nud katerim ae zgrala vsa javnost. Nesrečne!, ki ja oče dveh otrok, ie do danes ni priial k zavesti, in je nbsolatno izključeno, da bi sploh ie okreval Omenjamo ta .dogodek" izmed neštetih dragih, kar je prezaačilen za one ljudi, ki kodijo nas Slovence in našo mladino .reševat • in uerečevnt* z nemško .kulturo" ia nemško šolo! — Vodstva .Draike av. Cirila Ia Metoda v IJabljaal* v album. Akad. teha. drnštvo .Tabor" t Gradca je nnročilo 1000 narodnih koJekoT. .Drulba tv. Cirila ia Metoda* pošlje naročeno v večjem ovitka Nn prvem mestu (zgoraj) tegu ovitka jo tapiaaao: .Drulba av. Cirila ia Metoda r Ljubljani*. Čisto pravilao, v aloveatkem jeziku. Nadalje pačitam: Akademiaeher Verein .Tabor", G raz, Braadkofgaaa 12/1, Beeomm. 11 — Kaj naj človek reče k tema? Ali Je komeatar potreben? Potrebe* je! Pa naj nam ga potkrbi vodstvo vtetlovoaaka .Dralbe tv. Cirila in Metoda v Ljnk. Ijani"!! — Detel ae nagrada n pobijanje atrapealk kač. Štajerski detelai zbor je določil leta 1902 nagrade za pobijanje strupenih kač. Ta aklep Je imel -oliko uspeha; od vsak strani detela, osobtto iz Spod !e ia Zgornje Štajerske to pošiljati deloma susm glava, deloma pa tadi cela kačja trapla sveta ia v špirita. Številke aaj govorijo: leta 1902. te Je abilo 1876 gadov ia 4368 modrasov; leta 1904 (za 1903. leto se niso nagrade zapisale) 2321 gadov ia 3013 modrasov; leta 1903 11803 gadov Ia 2816 modrasov; leta I9M 3623 gadov ia 2471 modrasov, skupaj torej 10425 gadov in 12.667 modrasov, celotno 23.092 strupenih kuč! Gadi pritaji* f*"**® " "o*"* m aŠtajerske. Vpošiljajo H ■itn ka«e. eah ali pa same (tiar« t. Mar*taaaer-Tar*eretackerju. pred-stojaikB zoolodkega addelkf v Joaneju t Oiadca. Taisti polije Udi onia, ki pobijejo več kač, steklepice a špiritom, da M aaberejo v njej glave abitih kač ia ae M dopoiljejo. — KM« sloveasklk medici aeev aa Baaaja ao blagovolili darovati: dr. Hago Kak. idravnik v Ajdovščini, več kajig, dr. J. Bred. zobozdravnik t Ljabljani več kajig; dr. E. SUjmer, priaarij v Ljubljani 10 K; dr. Joaip Start, višji itabai adravmik t Pragi, 10 K; dr. Jaako Seraae, adravaik v Olja, S K ia dr. J. Derganc, idravnik » Ljabljani. več knjig. — Ti novaaia goapodom darovalcem m odbor najtoplejše aahvaljnje. Da bo klab doaeial moj bo gojil (trakovno izobrazbo ter pomagal ivejim članom prekoračiti velike taftais ia ovire aa poti do njihovega cilja, ae obenem obrača klab aa člo-rekoljnbna ar ca ostalih slovenskih zdravnikov in klnbovih prijateljev, da ki ma priskočili aa katerikoli način aa pomoč, posebno zdsj v začetka, ko ja kot vsako aovorojeno dete še iz postavijo« maogim zaprekam. Pred malo leti smo čitali ia ae zgraiali nad surovim posto-paaHai lovskih pazaikov Domovakega v' dina Pongraca r ptujskem okraju s utajim kmetskim prebivalstvom. Nam je tistokjat »delo. da tn pri aas kaj takega ae bi bilo mogoče; no pa aaotili smo se. Kako lovski pazniki ljutomerskega notarja Thsrna, ki ima lov v občini Oven v takap, a takaj-šajim ljudstvom tolovajsko postopajo, u presega te vse meje. V sadnji jeseni vračal ae je posestnik Peter Nemec iz svoje njive z takeljčkom na rami, v katerem je nesel aakaj deteljuih plev, ki ao ma ravnokar od poaetve ostale, aa Orna, kjer je doma U kakih 300 korakov «d vasi, nn mešui poti. ki pelje u l-jutomer, ga sreča lovski paznik notarja Tkana, Nagi, se pred njim raakorači iu osorao zahteva, naj aaame Peter M. šakelj raz rame in pokale, če nima aotri kako vkradeno divjačino! Peter N, poštenjak, ki ni bil nikdar kasaovaa. najmanj pa radi lovske tatvine, aa začudi nad to zahtevo, rekši, da ima čisto vest ia da aikakor ae pripozna Nagla pravice, ustavljati na javai poti poštenih ljudi ia preiskovati ajih lastnine ter zahteva, da ga paznik paati nemoteno aaprej ia domov iti Nato aaame Nagi paško na tak način, da ni bilo dvomiti, kaj da aamerava v slučaja, da ae ma Nemec ne pokori. Ta t opravičenem strahu, da ga paznik j aagU jezi ae astreli prime ta pazaikov* puško ia jo drli od aebe. aa kar Ja začel Nagi a klofatanjem, ia to tem lalje, ker Nemec, ki ti ai upal paške spustiti, ai imel prostih rok. Taka j* Nagi Nemca klofntal ia brcal a akovaaiml črevlji t trebuh, tja do kakih 300 korakov addaljeae prve hiše aa Gveai Ta Ia Ia Je vpričo dragih (Judi izpastil Nemec pataikovo puško. Ra dvomimo, da Tf«n!*'U-CSri^MipraalBfali vsnš, vaSsfhi a. n. m* a Svoji k svoji«! | Uta mta VjobMtanto ^LJ ^^ CIIIINIIM (17) it—2 e Ivan Rebek, Celje se priporoča za naprave vsakovrstnih del, kakor M*aa oprsji, akno« ia ratličnr hanfenk djska dela. Ima tadi v zalogi najrasso-vrstnejša ttodHnu l^jllta Opnjuča H ,. . h lil , u - ' ' »ii. pasa se mu« m nem uri s«js|o, odgovorno* glad« dobre itvršbe. = e tektaicf (Brtckea -t tadi mrtvile Mik Svoji k svoji«! I • te ukoj adda. U«WtojliiM bpik.aittikeek kabin)«, klali. ' ~ tija Ia :: lita jjjsrsssr*^,^ vajenca ft^m* korsoki srajtfer v Olju - Mocnejti |Mk« fefct ttajfcnu | Nalaatnejfe por* •prkt&MKu .Pvnovior-. 45 3 -i Učenca za trgovino n papirjem, pisalnim in riaahkLm orodjem, s primerno šolsko (ta izobrazb«, sprejme 3—8 Zvena trgovina v Celja. Wuli C^jlii cc] SMiEku3aqbra » . ^^^^^u ^ JIIit, ob mrmi mam m ■rana Najmodernejše blago za nevesto! j M • Karol Vanlč CELJE tt »NARODNI DOM" Najnovejše blago za ženine! Naznanilo. ril fe«*4» rake mte. kotel«, letovišča. gortiloa. kmetije, opekane, zdravilišča itd. «4. tikaj ali u Mali Mtr* ia Mnia ako iščete poaojila. tedaj ae ofcrait* zaapno de Unnae«a raaeaiiaaega .,Mednarodnega trgovskega kurirja'*. C.ntp.1« v Orrien, Blll..lh »thrtn—. fl Zaatopatro po vsek avitro-ognfcih petrajiaak ia » aoeedajik drtarak. Glava. zastopnik ae ko v prihodnj* daerik ndil Maj. Ako telite, 4« Vaa kraipiačae obiMe, da fMi pred sat in |»rori i Vaai, proaiao, d> aaa lakaj obreetite. mm J ■ ■ aa fripanta CaatM U* Zvezna tehoma mm Snhe gobe, oljnate in petrolejske sode, želod itd., knpi Anton Kolenc v Celju vsako množino, po najvišjih cenah. HniK-flinM Fraaeonke prekaionke draibe. Mlaa aajkrajSa črta «ea Vsi lavno vama liste ki Im* platna pojasnila daje imn ED. ŠMflHDA, oblutTiio potrjen potonili piam ▼ LJublJunl, Dunajska w*U 18 • a.»i kiit .KrncUlc pgaoiilaiM' aa.*fvli mane '»l KotUlna vrl ,F1t»»ca" H I je kaaaaa talaMa i t#iilnil|fcl Mtai U ikMltl elefctvUata .br.ua, lakk. MMaiMi Ma M>U atiljal Vaaiefi ak ladelaaa kMat d^MBa. — Dalja: aaadae Ikkttkt. karata, a eaalke. rtlkete. Mat. (taakt. kajim. liiHHii. ilikaltajt. r "— ...... tat talke. aSlneate. atttalka aaaaa »itts^va?«: nt i, aaoalaa. bom Ia kialkea neomejeno zaveto ustanovljena, iteje sedaj nad 4M0 za-drninikoT, kateri imajo vsega nad MaOOS K vplačanih delefev ter ima aedaj nad 8V> milijona kron hranihtih vlog in nad t lastni hiši Narodni dom Posojilnica ura-duje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tndi ni član zadruge ter jik obrestuje po 4 V.7., posojilnica plačnje pentni davek sama, ne da bi gm odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali kipotekami kredit proti 5 V/, in 5% obn-stovanju, (n)«a-» I auetaik: Konzorcij lista . Domovi aa' Tisk .Zvssae tiskamo" t Celja Odgovorni uradnik in izdajatelj Ljadevit Furlani.