Revija Slovenskih železnic Julij–avgust 2021 Prekrasno poletje 2021 Zbogom gomulka! Naši zlati olimpijci Železničarji v osamosvojitveni vojni Rail Action Day – Active Shield na slovenskih vlakih Iz fotoreportaže Prekrasno poletje 2021; Eden od preštevilnih potnikov, ki so se letos poleti na pot odpravili z vlakom in kolesom. (foto: Miško Kranjec) Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Janez Krivec, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 15. 9. 2021 Med številnimi uresničenimi projekti letošnjega poletja na Slo- venskih železnicah je skoraj nemogoče izbrati samo enega, ki bi bil najpomembnejši. Končali so se namreč nekateri veliki investicijski gradbeni projekti na naših progah, promet je spet stekel po gorenj- ski progi ter skozi prenovljeni predor Karavanke. V občutno večjem obsegu so začeli voziti novi potniški vlaki, po novem tudi na glav- nih progah. Testiramo dvonadstropne vlake, začenjajo se dela na ključnem železniškem vozlišču na Pragerskem, med Ljubljano in Ko- prom … Poleti pa so se končale tudi olimpijske igre v Tokiu, na ka- terih so s fantastičnimi predstavami navduševali slovenski športniki. Zakaj pa bi bilo slednje pomembno za nas? Podjetja v skupini Slo- venske železnice namreč slovenski šport in olimpijce ponosno pod- pirajo že vrsto let. Po mojem mnenju je razveseljivo, da smo pri delu tako uspešni, da lahko svoje uspehe tudi delimo in podpiramo naše največje ambasadorje. Letošnje poletje je bilo resnično nadvse dejav- no v več pogledih. Njegov utrip pa si lahko ogledate v fotoreportaži, v osrednjem delu revije. Julija smo zapisali še eno zgodovinsko pomembno prelomnico. Po 57 letih rednih voženj v Sloveniji, po več milijonih prepeljanih ki- lometrov in tisočih nepozabnih spominov, ki smo jih na njih ustvarja- li potniki, so v rednem prometu zadnjič zapeljale gomulke. Vlakov z oznako SŽ 311/315 se bomo med drugim spominjali po dobro znani rdeče-kremasti barvi, ki je bila v zadnjih letih prekrita s številnimi gra- fiti, po značilnih treh rebrih, ki potekajo vzdolž vlaka, ter po zname- nitih talnih grelnikih in mehkih sedežih vozila, ki je lahko sprejelo tudi več kot petsto potnikov. Nadvse pohvalno je, da bo nekaj garni- tur ohranjenih kot zgledov edinstvene železniške tehnične dediščine ter da imajo posamezniki in društva, ki bodo v prihodnje za garni- ture skrbeli, velike načrte z njimi. Ko se poslavljamo od gomulk, pa smo hkrati lahko zelo zadovoljni, saj se poslavljajo zato, ker jih je mogoče nadomestiti s povsem novimi sodobnimi vlaki. Posodablja- nje voznega parka v potniškem prometu, digitalizacija in nove storit- ve so se v zadnjih mesecih združile v celoto, ki jo potniki čedalje bolj občutijo. Na vlakih je bila dobro sprejeta brezžična povezava, čedalje več je nakupov vozovnic z mobilnimi napravami, več je prostora za kolesa, več je povezovanja z lokalnimi skupnostmi. Načrti v viziji, ki jo tako gradimo, in jo bomo v prihodnje razvijali še z drugimi oblika- mi okolju prijaznih oblik prevoza, so zares ambiciozni. Železnica bo vsekakor ostala v osrčju mobilnosti Slovenije v prihodnje. Vsako leto ob obletnici osamosvojitvene vojne se spomnimo trav- matičnih dogodkov izpred tridesetih let ter tistih, ki so takrat izbo- rili našo samostojnost. Železnica je kot največje logistično podjetje z več kot dvanajst tisoč zaposlenimi morala sodelovati pri obrambi domovine. Kot boste lahko prebrali v članku, prirejenem po deveti številki niza knjig Tiri in čas, avtorja dr. Josipa Orbanića, so slovenski železničarji odigrali pomembno obrambno vlogo ter hkrati opravljali redno delo, zagotavljali strateške prevoze, skrbeli za potnike, delavce in še dejavno ovirali nasprotnika. Kaj pomeni biti prvi na svetu v veščini, ki jo desetletja skrbno go- jiš, v svojem življenju ugotovijo le nekateri. Biti priznan na najširši mednarodni ravni ter za svoje delo tudi nagrajen, je izjemna čast in potrditev vrhunskega dela, ki ga opravljaš. Miško Kranjec, fotograf, na čigar delu že vrsto let temelji podoba Slovenskih železnic, je na mednarodnem natečaju ameriškega Centra za železniško fotografi- jo in umetnost prejel prvo nagrado za niz treh črno-belih fotografij, ki jih je posnel na naših progah. Ujel je trenutke, ki jih navadno ne vidimo, ujel je železničarje in čustva v težkih razmerah ob sanaciji železniških nesreč. Velikemu umetniku iskreno čestitam, vas pa va- bim, da si ogledate nagrajene fotografije. Spoštovani, želim vam prijetno branje! Aktualno Zbogom gomulka 3 4 10 14 18 20 24 Aktualno Trčenje drezin v predoru Karavanke Aktualno Prva nagrada za železniško fotografijo Fotoreportaža Prekrasno poletje 2021 Namig za izlet Z vlakom na Svete Višarje Zgodovina Železničarji v osamosvojitveni vojni Zanimivosti Gomulke na naših tirih; Kratka zgodovina elektromotornih vlakov 311/315 Revija Slovenskih železnic Julij–avgust 2021 Prekrasno poletje 2021 Zbogom gomulka! Naši zlati olimpijci Železni arji v osamosvojitveni vojni Rail Action Day – Active Shield na slovenskih vlakih Avtor fotografije: Miško Kranjec 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 SŽ-ŽGP na prvem mestu med gradbenimi podjetji v državi SŽ-ŽGP je imelo lani največje prihodke po letu 2015, 68,5 milijona evrov, od tega 11 mi- lijonov v tujini. Podjetje je imelo tudi izjemno rast dobička, zato so jih pri časniku Finance, po primerjavi kazalnikov poslova- nja, imenovali za najuspešnej- še gradbeno podjetje lanskega leta. Zgled dobre prakse in zaupanje investitorjev V več desetletjih obstoja je bilo podjetje SŽ-ŽGP glavni izvajalec pri večini gradbenih projektov na slovenski želez- niški infrastrukturi. Podjetje je pustilo viden pečat pri gradnji novih železniških prog ter tudi pri redni in investicijski obno- vi slovenskega železniškega omrežja. S kakovostno oprav- ljenim delom si je Železniško gradbeno podjetje pridobilo zaupanje države kot lastnice javne železniške infrastrukture. Ob vseh omejitvah in krizi so opravili rekorden obseg dela na številnih investicijskih pro- jektih na slovenskih progah. Kot smo v Novi progi pisali že lani, so bili pri projektu poso- dobitve proge Zidani Most– Rimske Toplice zaradi dobrega in učinkovitega dela na držav- ni ravni poudarjeni kot zgled dobre prakse v gradbeniški panogi. Projekti SŽ-ŽGP leta 2020 Podjetje SŽ-ŽGP je lani sode- lovalo pri nadgradnji železniških postaj Maribor in Maribor Te- zno, pri nadgradnji železniške- ga odseka Zidani Most–Rimske Toplice, pri gradnji protihrupnih ograj med postajama Pesnica in Šentilj, pri posodabljanju odse- ka Slovenska Bistrica–Pragersko in pri delih na železniški postaji Pragersko. Obnavljali so tudi drugi postajni tir na postaji Rižana v dolžini 640 metrov, na progi Prešnica–Koper pa so sanirali zgornji ustroj proge in delno tudi spodnji ustroj na od- seku Hrastovlje–Rižana na progi Prešnica–Koper. Med drugim so tudi strojno uravnavali tir, pro- filirali tirne grede in dostavljali novi tolčenec za uravnavanje kretnic. Projekti v 2021 Glavna projekta letošnjega leta sta urejanje železniškega vozlišča Pragersko ter nadgra- dnja glavne železniške proge Jesenice–Ljubljana–državna meja. Nadaljujejo tudi sanacijo proge Rižana–Koper in nadgra- jujejo glavno železniško progo Ljubljana–Brezovica. S kakovostno opravljenim delom si je Železniško gradbeno podjetje pridobilo zaupanje države kot lastnice javne železniške infrastruk- ture (foto: Dejan Pavlovič) Pri posodobitvi proge Zidani Most–Rimske Toplice je bilo podjetje SŽ-ŽGP zaradi dobrega in učinkovitega dela na državni ravni poudarjeni kot zgled dobre prakse v gradbeniški panogi. (foto: Miško Kranjec) 2 Aktualno V rednem prometu je zna- meniti elektomotorni vlak, znan kot gomulka, potnike za- dnjič zapeljal 24. junija 2021. Povsem zadnja vožnja, brez potnikov, vendar z lastnim po- gonom, pa se je zgodila druge- ga julija. Natančno ob 00.00 je z ljubljanske postaje gomulka zadnjič zapeljala proti Sevnici. Z legendarnimi elektromo- torniki, ki so nosili oznako SŽ 311/315, se je v 57 letih zveste- ga službovanja na Slovenskih železnicah na relacijah med Je- senicami, Ljubljano, Dobovo ter Mariborom prepeljalo milijone potnikov. V rednem prometu od leta 1964 Na tedanje Jugoslovanske železnice so gomulke prejeli junija 1964. Takrat so na testi- ranje s Poljske začasno uvozili tričlenski motornik vrste PKP EN57. Poskusno je vozil na rela- ciji Ljubljana–Sežana. Ker je bil tehnično ustrezen, je bila 25. avgusta 1964 sklenjena pogod- ba o nakupu treh tričlenskih in dvanajstih štiričlenskih elek- tromotornih vlakovnih enot s sedeži 2. razreda. Ob podpisu pogodbe so določili tudi oplesk novih vlakov, ki naj bi bili spo- daj rdeči, med okni kremasti, na strehi pa srebrni. Železniško podjetje v Sloveniji pa je nove tričlenske vlake prevzelo v upo- rabo 11. decembra 1964. Novi gomulki sta 27. novembra 1964 – kot otvoritvena vožnja električnega vlaka na Gorenjsko – iz Ljubljane na Jesenice pripe- ljali v samo 46 minutah. Redno so gomulke začele voziti prav na tej progi, in to že v novem voznem redu 1964/1965. To razdaljo so prevozile v dobri uri. Od Ljubljane do Jesenic je vozilo pet, od Ljubljane do Kranja pa še štirje pari elektromotornih vlakov. Bolj zasedeni vlaki so vozili v dvojni sestavi. Zakaj nosijo ime gomulka? Slovenski železničarji so nove vlake poimenovali v žargonu gomulke, po priimku tedanje- ga (v letih 1956–1970) prve- ga sekretarja Poljske združene delavske partije Władysława Gomułke (*1905, †1982). Odslej jih bomo lahko občudovali v Tržišču in v Ilirski Bistrici Zaradi obsežne posodobi- tve voznega parka so gomulke predvidene za razrez ali pa za restavracijo in muzejske name- ne. Dve gomulki z oznakama SŽ 311/315 bosta restavrirani. Ena bo stala v Tržišču, drugo pa bo v svojo skrb prevzelo Dru- štvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica. Kaj je o zadnji vožnji gomulke povedal strojevodja? »Slovesa mi nikoli niso bila všeč. Komu pa so! In jaz sem imel to čast, da sem na zadnjo vožnjo popeljal EMV 311 209-210 iz Ljubljane do Sevnice in jo potem pospremil še do Tržišča. Tam čaka svoj trenutek, da jo sprejmejo na zasluženo mesto v Železniškem muzeju v Ljubljani. Zadnja strojna vožnja 9603 je minila neverjetno hitro. Mogoče zato, ker je bila zadnja. Občutki so bili mešani. Ponosen sem, da sem strojevodja, ponosen, da sem imel to čast, da sem jo vozil, ko je bila v rednem prometu, na njeni zadnji vožnji, in ponosen, da sem bil povabljen, da lahko pomagam pri ohranjanju naše zgodovine.« Stanko Lazar Zbogom, gomulka! 3 Aktualno Foto: Mladen Bogić Fo to : A nd ra ž Br iš ki J av or »Ob 8.26 sta trčili dve vozili v predoru Karavanke v kilome- tru 636.700 (območje SŽ) med postajama Jesenice–Rosenbach ÖBB. Ena oseba je poškodova- na, dve sta v šoku. Obveščene so vse pristojne službe.« Tako se je glasilo prvo sporočilo glav- nega dispečerja o nesreči v pre- doru Karavanke, 3. julija zjutraj. K sreči pa je šlo za vajo zaščite in reševanja v železniškem pre- doru Karavanke, ki so jo skupaj organizirale Slovenske železnice in avstrijski upravljavec železniš- kega omrežja ÖBB Infra. Glavni cilj vaje je bil zagotoviti učin- kovito reševanje poškodovanih oseb in opreme iz predora ter preveriti komunikacijo in uskla- jenost reševalnih enot pri posre- dovanju ob železniški nesreči v predoru. Sodelovalo je 44 zaposlenih na Slovenskih železnicah Iz skupine Slovenske že- leznice so pri vaji sodelovali zaposleni v podjetjih SŽ-Infra- struktura, SŽ, d. o. o., inter- vencijska skupina iz podjetja SŽ-VIT ter skupina za prvo psi- hosocialno pomoč. Poleg njih so sodelovali tudi poklicni gasilci GARS Jesenice in pro- stovoljni gasilci. Z avstrijske strani pa so prav tako poleg predstavnikov upravljavca že- lezniškega omrežja ÖBB Infra- struktur sodelovali gasilci, poli- cija ter enote nujne medicinske pomoči. O vaji so povedali: Koordinator reševalne vaje in vodja intervencije pri SŽ, Zoran Račič »Prepričan sem, da je vaja v predoru Karavanke, le nekaj dni pred ponovnim odprtjem predora, dosegla svoj namen, čeprav smo vsi skupaj opazili še kakšno pomanjkljivost. Seveda je bilo zaradi vaje udeležencev na terenu veliko več, kot bi bilo navzočih oseb ob dejanski in- tervenciji, a menim, da je tako prav. Več ljudi se je seznanilo z novimi razmerami v predoru. Prej si ga namreč še niso ogle- dali in morda je bila to tudi edi- na priložnost za ‘sprehod’ po slovenski strani predora. Zelo sem zadovoljen, da so naprave GSM-R delovale brezhibno in tudi dodelitev posebne skupine za gasilce, je bila zadetek v pol- no. Želim si, da bi se v prihodnje takšne vaje organizirale vsaj en- krat na tri leta, ob tem pa iskre- no upam, da ne bo treba kdaj opraviti prave intervencije.« Vodja skupine Prve psihosocialne pomoči na SŽ, dr. Zdravko Lavrič »Naša skupina za prvo psiho- socialno pomoč je sodelovala v velikem številu. Skupno nas je bilo petindvajset, od tega šest- najst že usposobljenih in devet novih članov, ki se še usposa- bljajo. Vaja je bila svojevrstno doživetje tudi zaradi predora. Redke so namreč priložnosti, ko lahko »treniramo« tudi v pre- doru. Vsi si seveda želimo, da praktičnega reševanja in izvaja- nja PPP v predorih ne bi nikoli bilo. Je pa prav, da se usposa- bljamo in smo pripravljeni tudi za takšne primere. Znanja in izkušenj ni nikoli preveč. Rad bi se zahvalil vsem, ki so nam omogočili sodelovanje na vaji: organizatorjem, koordinatorju vaje, vodstvu za dovoljenje in vsem udeležencem za dobro sodelovanje in učenje!« Foto: Miško Kranjec Trčenje drezin v karavanškem predoru Analiza vaje je pokazala, da so enote na terenu pokazale visoko raven usposobljenosti, da komunikacija in alarmiranje potekata neovirano ter da so ustrezne enote pripravljene za posredovanje ob morebitnih nesrečah v predoru. Po scenariju reševalne vaje sta v predoru trčili dve gradbeni vozili, v nesreči pa so bili trije ljudje poškodovani. 4 Aktualno Razpis za zdravstveno preventivo v Središču Vitalis za september in oktober Zdravstvena preventiva je name- njena krepitvi zdravja, izboljšanju psihofizičnih sposobnosti in s tem zvišanju delovne sposobno- sti. Vsak zaposleni na Slovenskih železnicah se lahko zdravstvene preventive udeleži na dve leti in pol. To pravico pridobi po petih letih dela v skupini SŽ. Udeleženci zdravstvene preventi- ve v dveh dneh – za katera sta na voljo dodatna dneva dopusta – spoznajo kako še bolje poskrbeti za svoje zdravje. Brezplačno si lahko privoščijo pedikuro, masa- žo, savno, plavanje v vodnem me- stu Atlantis in mnogo drugega. Več informacij o zdravstveni pre- ventivi dobite na intranetni strani SŽ ali neposredno pri ekipi Sre- dišča Vitalis na telefonski številki 01 200 95 50 ali po e-pošti info@sredisce-vitalis.si Prijavite se lahko po pošti: Slovenske železnice, d. o. o., SŽ-ŽIP, Središče Vitalis, Hladilniška pot 28, 1000 Ljubljana ali po e-pošti: info@sredisce-vitalis.si *** Kolektivni dopust 2021 27. 12. do 31. 12. 2021 (5 dni) *** Posebne ponudbe za železničarje Slovenske železnice v sodelovanju s poslovnimi partnerji za zapos- lene v skupini SŽ pripravljajo posebne ponudbe oziroma popu- ste. Seznam aktualnih popustov je dostopen na intranetni strani Slovenskih železnic oziroma na povezavi: Konec julija slovesno zaznamovan konec prenove predora Karavanke Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ter avstrijska ministrica Leonore Gewessler sta z vožnjo skozi železniški predor Karavanke slovesno zaznamovala konec tehnične in varnostne nadgradnje pre- dora. »Železnica je prihodnost tako za potniški kot za tovorni promet. Postati mora hrbte- nica prevoza tako za potnike kot za tovor, in odigrati ključ- no vlogo pri razogljičenju pro- meta« je na slovesnosti pred južnim portalom karavanške- ga predora še povedal mini- ster. Eden največjih mednarodnih projektov na železniški infrastrukturi Prenova železniškega pre- dora Karavanke je bila eden največjih mednarodnih projek- tov na železniškem omrežju v samostojni Sloveniji. Obsežna prenovitvena dela so potekala od avgusta lani. Pri njih so so- delovali predstavniki SŽ-Infra- struktura in ÖBB Infrastruktur v vlogi upravljavcev železniškega omrežja, izvajalec del, podjetje Strabag, ter državi Slovenija in Avstrija v vlogi investitorjev. Hitreje po enem tiru Odstranjena sta bila dva tira v predoru in položen popolno- ma nov tir, ki ustreza sodob- nim tehničnim in varnostnim standardom. Uredili so vozno omrežje, namestili nove signal- novarnostne in telekomunika- cijske naprave ter v celoti sani- rali predorsko cev. Poleg tega so v predoru uredili odvodnjavanje in tehnične prostore. Po prenovi je varnost prometa skozi predor bistveno višja, hkrati pa je višja tudi pretočnost. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ter avstrijska ministrica Leonore Gewessler izstopata iz vlaka, ki je ob slovesnosti prepeljal prenovljeni karavanški predor. Slovesni sprejem avstrijskega vlaka pri južnem portalu železniškega predora Karavanke. Slovesnemu odprtju je sledil edinstveni tolkalski glasbeni nastop. 5 Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 Uporabno Rail Action Day: Active Shield na slovenskih vlakih V začetku julija so policisti v sodelova- nju z zaposlenimi na Slovenskih železnicah opravljali poostreni nadzor na slovenskih vlakih. V okviru mednarodne akcije Railpo- la so pregledovali potnike in njihovo prtlja- go, železniške postaje, garderobe in skla- diščne prostore. Akcija Active Shield, ki jo v okviru mednarodne akcije Rail Action Day pripravlja Railpol, je bila namenjena od- krivanju prepovedanih drog, orožja, stre- liva ter primerov nezakonitega prehajanja meje. Letos smo sodelovali že drugič Nadzor v okviru Railpolove delovne skupine za boj proti terorizmu so letos na slovenskih vlakih opravljali že drugič. Poudarek je bil predvsem na pregledo- vanju mednarodnih potniških vlakov in železniških postaj. Prvič pa so zaposleni SŽ sodelovali letos januarja, ko so poli- cisti pregledali 34 železniških postaj in 152 vlakov. Takrat je v nadzoru sode- lovalo 245 slovenskih policistk in poli- cistov in 170 predstavnikov Slovenskih železnic. Ustavimo žeparje! Stop Pickpockets je vseevropska akcija, v kateri sodelujejo članice Europola in Railpola. V začetku julija smo se jim pridružili tudi zaposleni na Slovenskih železnicah. Cilj akcije je bil osveščati potnike in druge na samozaščitno ravnanje ter na nav- zočnost žeparjev med nami. Ti, kot je dobro znano, najbolj učinkovito delujejo v gneči, zato je dobro biti pazljiv v trgovinah, lokalih pa tudi v javnem prometu. Pri projektu Stop Pickpockets (sto- ppickpockets.eu) so pripravili več interaktivnih vsebin, s ka- terimi opozarjajo na samozaščitno ravnanje na vlakih in železniških postajah. Ogledate si jih lahko na njihovi spletni strani: https://stop-pickpockets.eu/ ali na QR kodi. V okviru akcije Railpola policisti v več državah poostreno pregledujejo potnike in njihovo prtljago, železniške postaje, garderobe in skladiščne prostore. (foto: Policija) 6 Aktualno ŽKUD Tine Rožanc na državni prireditvi ob 30. obletnici osamosvojitve Ekipa 27 glasbenikov ter plesalcev ŽKUD Tine Rožanc, izjemnega kulturnega društva, katerega generalni sponzor so Slovenske železnice, je nastopi- la na osrednji prireditvi ob 30. obletnici osamosvojitve Slove- nije. Vrhunski nastop, sestavljen iz več premišljenih plesov, so imenovali Pozdrav s slovenskih pokrajin. Umetniška vodja Anja Cizel in Klemen Bojanovič sta izbra- la plesalce mladinske in vete- ranske skupine ter glasbenike in zanje spisala koreografijo z glasbeno priredbo. »Oder je z zastavo odprl plesalec s plesi iz Ziljske doline, drugi pari so se mu pridružili s štajeriši, sledila je poskočna Tapotrkana, nato umirjeni ples Igraj kolo, katere- ga je začela publika spremljati s ploskanjem v ritmu glasbe, nadalje tramplan v ravnih vr- stah, valovite mafrine je nasle- dil valček s prepletanjem rok, na koncu pa smo koreografijo popeljali v dinamični vrh s po- skočnimi polkami, ob katerih je začela publika navdušeno žvižgati, vzklikati in ploskati kot na nogometnem stadionu,« je o nastopu povedala Anja Cizel, umetniška vodja ŽKUD Tine Ro- žanc. Alenka Godec na morje z vlakom Vedno nasmejana in energična Alenka Godec se je z vlakom zapeljala na morje. Na eni zadnjih voženj znamenite gomulke je posnela videospot za priredbo skladbe Janija Haceta Gremo na morje. Originalno pesem je davnega leta 1974 prepeval Zoran Crnković. Poletni nočni vlak Budimpešta–Koper Vlak Istria, ki vozi med Budimpešto in Koprom oziroma Reko, je začel voziti 16. julija. Do 29. avgusta bo v sestavi sedežnih vagonov vozil vsak dan. Nočni vlak odpelje s postaje Budapest Deli ob 20.35, iz Kopra se proti Budimpešti vrača dan pozne- je. Zadnja vožnja vlaka s postaje Budapest Deli bo 28. avgusta ob 20.35. Zadnja povratna vožnja iz Kopra pa 29. avgusta ob 20.13. Člani ŽKUD Tine Rožanc med vrhunskim nastopom, sestavljenim iz več premišljenih plesov, so imenovali Pozdrav s slovenskih pokrajin. (foto: Arhiv ŽKUD Tine Rožanc) 7 Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 Aktualno Pri drugem tiru kmalu izkopavanje prvih predorov Julija in v začetku avgusta so se nadaljevala intenzivna dela pri drugem tiru Divača-Ko- per. Pred portali predorov so začeli teren odkopavati, čistiti območja in utrjevati brežine. V drugi polovici avgusta pa so načrtovana prva izkopavanja v predorih. Nadaljujejo se tudi dela na viaduktu Glinščica. V prvih av- gustovskih dneh so betonirali prvi del prekladne konstrukcije viadukta ter končali zaščito bre- žin ob viaduktu. Gradijo še za- dnji opornik viadu kta. Dela pa se nadaljujejo tudi na deponiji Bekovec, na katero bodo od- važali gradbeni material, ki ga ne bo mogoče ponovno upora- biti. Velika revizija večsistemskih električnih lokomotivi 541 Podjetje SŽ-VIT je sredi juni- ja Tovornemu prometu predalo prvo večsistemsko električno lokomotivo vrste Siemens Ta- urus. V vzdrževalnem centru Ljubljana je bila lokomotiva na najobsežnejšem vzdrževanju, veliki reviziji. Po 16 letih obra- tovanja oziroma po 8 letih od prve revizije smo na lokomoti- vi 541-004 prvič opravili tako obsežno popravilo. V vzdrže- valnem centru SŽ-VIT Ljubljana smo namreč posebej usposo- bljeni za vzdrževanje tudi naj- sodobnejših električnih vlečnih vozil. Pri vsakem večjem ozi- roma novem popravilu pa sta nujna dodatna organizacija delavcev in posebna priprava tehnične opreme v delavnici. Pri prvi reviziji tudi dve novi storitvi podjetja SŽ-VIT Z odlično ekipo vzdrževalcev in tehnologov različnih strokov- nih profilov ter s posodobljeno opremo smo uspešno opravili prvo veliko revizijo, ki zahteva v primerjavi s srednjo revizijo več dodatnih del. Velika revizija je velik vzdrževalni poseg v vozilo, ki se začne z razgradnjo posa- meznih sklopov. Nekatere od njih popravimo sami, nekaj pa jih pošljemo na popravilo k zu- nanjim partnerjem. S prvo veli- ko revizijo lokomotive Siemens Taurus smo začeli opravljati dve za nas novi storitvi – menjavo gumijastih elementov ter urav- noteževanje ventilatorjev. Na reviziji že tretja lokomotiva Lokomotivi z oznakama 541- 004 in 541-003 že opravljata delo v SŽ-Tovornem prometu, SŽ-VIT pa dela na že tretji lo- komotivi. Velika revizija je za nas velik izziv, še posebej, ker jo opravljamo po novih opisih del, ki jih je proizvajalec izdal tik pred pripravo na revizijo. Z revizijami smo si v kratkem času pridobili precej novih izkušenj. Naslednja lokomotiva bo, kot je to načrtovano, iz delavnic izsto- pila v začetku septembra. SŽ-VIT V drugi polovici avgusta se začnejo prva izkopavanja v predorih. (foto: 2TDK) 8 Aktualno Končane so olimpijske igre v Tokiu! Na njih so s fantastič- nimi predstavami navduševali slovenski športniki, ki so osvojili pet kolajn, od tega tri najžlah- tnejših barv. Uspehi naših špor- tnikov nas še toliko bolj veselijo, saj naša podjetja že več let de- javno podpirajo Olimpijski ko- mite Slovenije in številne druge slovenske športne organizacije. Ponosni smo, da lahko s svojim delom podpiramo slovenski šport. Olimpijske igre v japonski prestolnici, 32. po vrsti, so za- radi pandemije potekale leto pozneje in brez gledalcev. Na njih je nastopilo 54 slovenskih športnikov. Ob njihovem od- prtju sta našo zastavo nosila namiznoteniški igralec Bojan Tokić in kajakašica Eva Terčelj, ob koncu iger pa plezalka Janja Garnbret. Začel Pogačar, končala Janja Garnbret Že nekaj dni po začetku iger je najprej bronasto medaljo osvojil zlati deček kolesarske ka- ravane Tadej Pogačar, njegovo delo je s prvim mestom nada- ljeval Benjamin Savšek, Tina Tr- stenjak pa je v judu osvojila sre- bro. Veselje se niti še ni dobro poleglo, ko je s prvim mestom navdušil slovenski športnik leta Primož Roglič. Pričakovano pa je zlato medaljo osvojila tudi serijska zmagovalka in najbolj- ša svetovna plezalka Janja Gar- nbret. S kančkom sreče več bi bilo medalj gotovo še več. Najuspešnejše za Slovenijo Slovenija je tako v deželi vzhajajočega sonca osvojila pet medalj, tri zlate, eno srebrno in eno bronasto, kar nas uvršča na 42. mesto med vsemi udeležen- ci in na deveto mesto po številu prebivalcev. Med drugim lahko rečemo, da so to po žlahtnosti medalj najuspešnejše igre naših olimpijcev. Zato nas še toliko bolj veseli dejstvo, da Sloven- ske železnice že več kot pet let neposredno podpiramo olim- pijsko reprezentanco Slovenije. Sprejem olimpijcev v Ljubljani Po končanih igrah je bil v prestolnici slovesni sprejem olimpijcev. Športni navdušenci pa bomo počasi že začeli po- gledovati proti zimi, ko bodo kmalu vse oči spet uprte proti Aziji, saj bodo v Pekingu zimske olimpijske igre. Črt Snoj Foto: Aleš Fevžer V Železniškem muzeju Slovenskih železnic bomo 2. oktobra spet pripravili športno prireditev Mini olimpijada, na kateri si bodo lahko otroci in njihovi starši ogledali številne športne discipline in se v njih tudi preizkusili. Vljudno vabljeni! Mini olimpijada v Železniškem muzeju Primož Roglič je spet navdušil s prvim mestom. Izjemna plezalka, zlata Janja Garnbret. Slovenski košarkaši so v trdem boju osvojili četrto mesto. 9 Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 Aktualno Prva nagrada za železniško fotografijo Miško Kranjec je na nate- čaju ameriškega Centra za železniško fotografijo in ume- tnost – CRPA, Center for Rail- road Photography and Art – v državi Wisconsin, ZDA, prejel prvo nagrado za niz črno-be- lih fotografij, ki jih je posnel na naših progah. Niz fotografij Three of a kind 2021 Na natečaj so pri CRPA prejeli 149 fotografij 96 najboljših fo- tografov iz 28 ameriških zveznih držav in 9 držav z vsega sveta. Sodniki so bili izjemno navdu- šeni nad interpretacijo in obse- gom vsebine, ki so jo fotografi letos pripravljali pod sloganom Three of a kind. Zaradi izjemne konkurence in količine kakovo- stnih fotografij so pripravili dve tekmovalni kategoriji, za črno- -belo in barvno fotografijo. Za črno-belo fotografijo je prvo nagrado prejel Miško Kranjec z nizom treh fotografij, ki z vidika železničarjev simbolizirajo zah- tevno delo, ki ga ti opravljajo med sanacijami nesreč. Miško Kranjec je svetovno priznani železniški fotograf, ki je na natečajih ameriškega centra za železniško fotografijo in umetnost prejel že več na- grad. Prvič je prvo nagrado pre- jel leta 2006, nato prav tako prvi nagradi leta 2011 in 2019 ter leta 2016 nagrado za drugo mesto. Intervju z Miškom Kranjcem »Da bi dobro fotografiral železnico, jo moraš imeti neizmerno rad!« Več o železniški fotografiji, kako ta na- staja, kaj je pri njej pomembno ter tudi o številnih nagradah, ki jih je prejel za svoje delo, si lahko preberete tudi v intervjuju, ki smo ga za Novo progo pripravili leta 2019. Do njega lahko dostopate na por- talu www.novaproga.si ali na QR kodi. Fotografija Siemensovega Desiroja, ki se je aprila 2004 iztiril na ljubljanski severni postaji. Intervencijska skupina je začela utirjati elektromotorno garnituro, medtem ko drugi delavci načrtujejo, kako bodo sanirali poškodovano kretnico. 10 Aktualno Fotografije so pustile velik vtis na sodnike natečaja Center for Railroad Photography je osrednja ameriška ne- profitna umetniška, izobraževalna, muzejska in arhivska or- ganizacija, ki skrbi za ohranjanje železniške fotografske de- diščine ter spodbuja napredek na tem področju fotografije. Sodniki pri natečaju so ob fotografijah Miška Kranjca zapisali: » Niz fotografij je na sodnike pustil močan vtis zaradi prika- za vidika železniškega dela, ki ga redko vidimo tako od blizu, v tako intimnih detajlih. Predstavljen je s perspektive delav- nih železničark in železničarjev, ki sanirajo in znova zgradijo železnico po nesrečah. Ta tridelni niz vzbudi občutek tragedije ter zavedanje o obsegu ter zahtevnosti sanacije železnice po nesrečah. Fotografova veščina in kompozicija – uporaba moč- ne kontrastne črno-bele fotografije – dopolnjuje emotivno zgodbo niza.« Fotografija železničarja, varilca, ki je avgusta 2017 v Kranju rezal poškodovani in iztirjeni vagon. Fotografija je nastala leta 2019 ob nesreči na koprski progi. Na njej so gasilci, ki pred začetkom sanacije nesreče nevtralizirajo nevarnost razlitega kerozina. 11 Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 Aktualno Evropska anketa o varnosti v železniškem prometu Evropska železniška agencija – ERA, European Union Agency for Railways , pripravlja anketo o var- nostnih razmerah na železnicah v Evropi. K sodelovanju vabijo vse strokovnjake, ki delajo v železniš- kem sektorju. Pri ERA načrtujejo, da se bo po vsej Evropi na anketo odzvalo okrog petdeset tisoč za- poslenih na železnicah. Kot so za- pisali, si prvenstveno prizadevajo zbrati stališča operativnih delav- cev na železnici. Do ankete lahko dostopate na povezavi https:// ec.europa.eu/eusurvey/runner/ ERA-SCS?surveylanguage=SL ali na QR kodi. Od septembra za zaposlene neomejen dostop do več kot 100 e-tečajev Julija so se v okviru Inter- ne akademije začeli e-tečaji na portalu Smart Arena, ki so namenjeni krepitvi kompe- tenc zaposlenih na Slovenskih železnicah. V prvi skupini je okrog 1300 zaposlenih na re- žijskih delovnih mestih preje- lo povabila k izbiri dvanajstih spletnih tečajev. Vsak mesec en tečaj v obliki posnetih predavanj Tisti, ki so se na tečaje pri- javili, vsak mesec po e-pošti prejmejo povezavo do enega e- -tečaja, ki so ga izbrali. E-tečaji so kratki in posneti, zato si jih je mogoče po delih ali v enem kosu ogledati kadar koli v mese- cu dni. To je mogoče tako med delovnim časom kot v prostem času. Neomejen dostop do e-tečajev za vse zaposlene Od septembra naprej pa bo vsem zaposlenim na voljo ne- omejen dostop do več kot sto dodatnih e-tečajev. Do njih na aplikaciji dostopamo v zavihku Katalog. Ti tečaji so namenjeni izobraževanju v prostem času. Do konca leta se bo seznam tečajev, do katerih lahko brez- plačno dostopamo, povečeval. Kako dostopam do e-tečajev? Aplikacija, na kateri so na- loženi e-tečaji, je dostopna na povezavi: https://sz-izobrazevalnicenter. esmartarena.com/users/ prelogin Če do nje dostopate na de- lovnem mestu, je dovolj, da kliknete povezavo. Dodatnih podatkov vam ne bo treba vpi- sovati. Če pa se v aplikacijo pri- javljate zunaj delovnega mesta, boste morali za vstop vpisati uporabniško ime in geslo, ki ju uporabljate za prijavo na delov- nem mestu. Kako se prijavim na tečaje? Če se za dostop do e-tečajev, ki so namenjeni izobraževanju v prostem času, še niste prijavili, lahko to storite na e-poštni na- slov marusa.hauptman-zele- znik@slo-zeleznice.si. Prijave so mogoče do zapol- nitve prostih mest. Temeljni cilj Slovenskih železnic na kadrovskem področju je v prihodnjih letih povečati kompetence in poglobiti znanje vseh vodilnih kadrov v sistemu SŽ ter omogočiti več tisoč zaposlenim neomejen dostop do izobraževalnih vsebin. (foto: Matija Debeljak) 12 Kadri Začenja se program C Interne akademije Slovenskih železnic Marca letos so se na Sloven- skih železnicah začeli uresniče- vati prvi izobraževalni progra- mi v okviru Interne akademije. Poleti sta se končala prva dela programov A in B, Akademi- je vodenja za vodje služb in delavske direktorje ter Razvoj voditeljskih kompetenc za di- rektorje in pomočnike direk- torjev. Skupaj se je prvega dela programov udeležilo okrog sto vodilnih delavcev. Septembra pa se začenja program C, ime- novan Akademija vodenja za koordinatorje delovnih proce- sov. Akademija vodenja za koordinatorje delovnih procesov Pri akademiji za koordina- torje gre za izobraževanje za- poslenih, ki so ključni na dolo- čenih področjih ali v določenih delovnih procesih, vendar po tehnični organizacijski strukturi v sistemu SŽ nimajo vodstvene- ga delovnega mesta. Omenjene zaposlene na izobraževanje v Interno akademijo predlagajo neposredni vodje in direktorji podjetij. Izobraževanje bo organizi- rano v obliki šestih enodnevnih srečanj po osem ur, in bo traja- lo od septembra do decembra. Med izobraževanjem se bodo podrobno posvetili operativnim kompetencam pri delu in vode- nju ter učinkoviti komunikaciji in motiviranju sodelavcev. Temeljni cilj je občutno povečanje kompetenc zaposlenih Temeljni cilj Slovenskih želez- nic na kadrovskem področju je namreč v prihodnjih letih po- večati kompetence in poglobiti znanje vseh vodilnih kadrov v sistemu SŽ ter omogočiti več tisoč zaposlenim neomejen do- stop do izobraževalnih vsebin. Zaposleni na vodilnih delovnih mestih se od marca 2021 izobražujejo po programih A in B Interne akademije Slovenskih železnic. (foto: Matija Debeljak) Med izobraževanjem se posvečajo tako poglabljanju strokovnega znanja kot učinkoviti komunikaciji in motiviranju sodelavcev. (foto: Matija Debeljak) 13 Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 Kadri Prekrasno poletj 2021 14 Fotoreportaža je 15 Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 Fotoreportaža Bližajo se zadnji poletni dnevi. Kljub vročinskim valom, s katerimi smo se srečevali letošnje poletje, lokalnim neurjem, ki so na proge podirala drevesa, požarom ob progi in drugim težavam, s katerimi se poleti navadno spopadamo železničarke in železničarji na terenu, smo tudi letošnje poletje skrbno zagotavljali varne in učinkovite prevoze. Sodobna logistika in mobilnost na železnici namreč temeljita na tezi, da se delo na terenu nikoli ne konča. Spreminjajo se zgolj vremenske in delovne razmere. Poleti so se s slavnostnim odprtjem končala izjemno zahtevna investicijska dela v železniškem predoru Karavanke. Predor so v devetih mesecih tehnično prenovili tako, da je zdaj skladen z najsodobnejšimi varnostnimi smernicami in bistveno bolj varen. Promet je ponovno stekel po gorenjski progi, ki je po novem popolnoma prenovljena in nadgrajena na kategorijo D4. Začela so se dela na izjemno pomembnem železniškem vozlišču Pragersko ter dela pri nadgradnji proge Ljubljana-Koper. Nadaljevali smo vzdrževalna dela na vsem slovenskem železniškem omrežju in ga intenzivno posodobljali. Poleti so začeli po glavnih progah voziti tudi najnovejši električni vlaki. Poleg dizelskih, ki v rednem prometu vozijo že od zimskih mesecev, so potniki prav letošnje poletje že lahko občudovali vidno prenovljeni vozni park. S kopalnim vlakom in v lakom Pohorje smo iz notranjosti na morje prepeljali na tisoče potnikov. Občutno smo razširili mesta, ki so na voljo za prevoz koles na naših vlakih na glavnih in regionalnih progah. S širokim sodelovanjem smo oblikovali skupne ponudbe s partnerji ter potnikom ponujali številne izlete po naši domovini ter v tujino. Letos poleti pa so bili narejeni tudi veliki koraki naprej pri strateškem partnerstvu v Tovornem prometu. Evropska komisija je soglašala z nastankom skupne družbe Slovenskih železnic in češkega EP Logistic International. Tako smo stopili občutno bližje zgodovinskemu strateškemu partnerstvu, ki nam obeta nove posle in precej širše območje delovanja. Zaželimo na svidenje torej čudovitemu poletju 2021! Čaka nas silno energična jesen in mnogo novih priložnosti za nadaljevanje ustvarjalnega dela na Železnici! Foto: Miško Kranjec Gorniki, kolesarji, smučarji in romarji se povzpnemo na priljubljeno romarsko goro (v italijanščini Monte Santo di Lussari) na stičišču štirih kultur (slovenske, avstrijsko- -nemške, italijanske in furlan- ske), kjer vsako leto poteka tradicionalno Srečanje treh dežel (Furlanije, Koroške in Slovenije) ter Srečanje treh Slovenij (matične, zamejske in izseljenske). Tri železnice Gorenjska proga med Lju- bljano, Jesenicami in Trbižem je bila odprta 1870, odsek Rudol- fove železnice med Beljakom in Trbižem pa 1873. Leta 1879 zgrajena Tabeljska železnica je dobila ime po naselju Tablja (Pontebba), ki leži na stičišču Kanalske (Val Canale) in Želez- ne doline (Canal del Ferro), na mestu, kjer je do prve svetovne vojne potekala državna meja med Avstro-Ogrsko monarhijo in Kraljevino Italijo. Skozi na- vedeni dolini je povezala mesti Trbiž na Koroškem in Videm v Furlaniji. Po prvi svetovni vojni je Kanalska dolina pripadla Italiji. Promet med Trbižem in Jeseni- cami je bil ukinjen 1966, nato pa je bila proga razgrajena. Leta 2000 je bila dokončana nova Tabeljska železnica. Del trase nekdanje Gorenjske proge so preuredili v Kolesarsko pot treh dežel, ta pa se v Trbižu priključi Kolesarski poti Alpe-Adria ki je speljana po trasi stare Tabeljske proge. Svete Višarje (1790 m) Kanalska dolina (Val Canale) leži na severovzhodu Italije, v deželi Furlanija-Julijska krajina, Svete Višarje in Karnijske Alpe (Avtor: Sirleonidas) Z vlakom na Svete Višarje Železniška postaja Trbiž-Zeleni gozd (Avtor: Arzino) Kolesarska steza pri nekdanji postaji Trbiž mesto (Avtor: Johann Jaritz) Z namenom ohranjanja slovenske kulturne dediščine in kot pripo- moček za izletnike navajamo slovenska imena postaj od Beljaka do Ukev. Z zvezdico (*) so označene ukinjene postaje na nekdanji trasi Tabeljske železniške proge: 1. Beljak-zah.žel.postaja (Villach Westbahnhof), 2. Beljaške Toplice (Villach Warmbad), {priključek Karavanške železnice}, 3. Brnca (Fürnitz), 4. Podturje (Neuhaus), 5. Peče (Pöckau), 6. Podklošter (Arnoldstein), {priključek Ziljske železnice), 7. Vrata-Megvarje (Thörl-Maglern), {avstrijsko-itali- janska državna meja}, 8. Trbiž-Zeleni gozd (Tarvisio Boscoverde), *Trbiž-gl.ž.p. (Tarvisio Centrale), *Trbiž-mesto (Tarvisio Città), *Žabnice (Camporosso), *Ovčja vas–Višarje (Valbruna-Lussari) in 9. Ukve-Ovčja vas (Ugovizza-Valbruna). 18 Namig za izlet pri tromeji Italija-Avstrija-Slo- venija. Dolino na severu ome- jujejo Karnijske Alpe, na jugu Julijske Alpe, na zahodu Tablja (Pontebba) in na vzhodu vas Kokova (Coccau) pri Trbižu (Tar- visio). Pri vasi Žabnice (Campo- rosso) je razvodje med Jadran- skim morjem na zahodu (reka Bela/Fella) in Črnim morjem na vzhodu (Trebiža/Torrente Barto- lo). Prvotni prebivalci Kanalske doline so bili karantansko-koro- ški Slovenci, kasneje so se pri- selili Furlani in Nemci, po prvi svetovni vojni pa še Italijani. V Kanalski dolini deluje Sloven- sko kulturno središče Planika, v Ovčji vasi (Valbruna) pa ima se- dež Združenje Don Mario Cer- net, ki skrbi za ohranitev vseh oblik slovenske kulture. V Žab- nicah, kjer govori slovensko po- lovica prebivalcev, je pomemb- no turistično središče. Svete Višarje so naselje z romarsko cerkvijo na gori v zahodnih Ju- lijskih Alpah, južno od Žabnic, od koder je na vrh speljana kabinska žičnica, navzdol pa vodi 4-kilometerska zahtevna smučarska proga. Leta 1360 je pastir na višarskem hribu sre- di brinovega grma našel kipec Marije z Jezusom, okrog njega pa so klečale njegove ovce. Pa- stir je kipec odnesel domače- mu župniku v Žabnice, da ga je zaklenil v omaro, vendar se je naslednjega dne kipec zopet znašel na istem mestu. Ker se je ta dogodek večkrat ponovil, so z dovoljenjem oglejskega patri- arha na tistem mestu postavili kapelico in pričela so se roma- nja. Do prve svetovne vojne so bile Svete Višarje najpomemb- nejša slovenska romarska pot. Današnja cerkev Višarske Mate- re Božje je bila obnovljena po prvi svetovni vojni, na njenem oltarju stoji prvotni Marijin kip, cerkev pa krasijo freske sloven- skega slikarja Toneta Kralja. S Svetih Višarij imamo čudovite razglede na Karnijske in Julij- ske Alpe (še posebno izstopa- ta Viš in Montaž), gorniki pa se lahko povzpnemo na bližnji Kamniti lovec (Cima del Cacci- atore, 2071 m, 1.30 ure, zah- tevno). Z vlakom iz Slovenije Do glavne železniške postaje Beljak (Villach Hbf) se v času posodobitve predora Karavan- ke pripeljemo z nadomestnim avtobusom iz Ljubljane ali pa po Dravski železnici iz Maribora (z vlakom SŽ do Pliberka), nato pa vožnjo nadaljujemo po Ru- dolfovi in Tabeljski železnici do postaje Ukve-Ovčja vas (Ugo- vizza-Valbruna, 795 m, 45 mi- nut). Od tam je do spodnje postaje žičnice po kolesarski poti Alpe-Adria 3,6 kilometrov (45 minut hoje, 12 minut s kolesom). Na Svete Višarje se povzpnemo z žičnico (12 mi- nut) ali peš po markirani ro- marski poti (2:30 ure). Podobe v kapelicah ob romarski poti so delo Toneta Kralja. Alternativna možnost za kolesarje je vožnja od železniške postaje do Ovčje vasi (Valbruna, 807 m; 2,3 km; 9 minut), od tam pa po dolini Zajzera (Val Bruna) in po str- mi makadamski cesti na Svete Višarje. V Ovčji vasi je imel po- letno bivališče oče alpinizma v Julijskih Alpah, dr. Julius Kugy (1858–1944), tamkajšnji žu- pnik pa je bil Prešernov brat Jurij Prešeren (1805–1868), ki ima na zidu župnijske cerkve nagrobno ploščo v slovenščini. Kolesarji se lahko iz Ovčje vasi do Jesenic v Sloveniji vrnemo po kolesarski poti. Na spletni strani https://www.bike-alpeadria.eu/ sl poiščemo opis ture z naslo- vom Smaragdno zelena pot: V zavetju Triglava (dolinska). Želim vam prijeten izlet! Rado Smerdel Žičnica iz Žabnic na Svete Višarje (Avtor: Johann Jaritz) Freska Toneta Kralja v cerkvi na Svetih Višarjah (Avtor: Tiesse) Svete Višarje (Avtor: Sirleonidas) Viš in Montaž s Svetih Višarij (Avtor: Sirleonidas) 19 Namig za izlet Železničarji v osamosvojitveni vojni Tako kot država so se v zgo- dnjih devetdesetih za samostoj- no pot odločile tudi Slovenske železnice. Pri tem se je moralo zvrstiti več korakov, ki so bili usklajeni z drugimi političnimi in družbenimi ukrepi. Nasta- ti je morala nova železniška uprava, treba se je bilo odcepiti od Skupnosti Jugoslovanskih železnic, se vključiti v medna- rodne železniške organizacije in preiti na sodobnejše oblike poslovanja v novem tržnem okolju. Korenito se je namreč spreminjalo neposredno med- narodno okolje, spreminjala se je družba in železniška podjetja so potrebovala novo strukturo, nove cilje in vizijo. Železnica je kot največje logistično podjetje z več kot dvanajst tisoč zapos- lenimi nujno morala sodelovati pri obrambi domovine in pri njeni stabilizaciji. V vojni za Slovenijo, ki je v naši domovini divjala od 27. junija do 7. julija 1991, so železničarji igrali pomemb- no vlogo po vsej domovini. V nadaljevanju objavljamo izsek iz knjige Osamosvojitev Sloven- skih železnic, avtorja Josipa Or- banića, iz zbirke Tiri in čas, ki so jo Slovenske železnice izdale v devetdesetih letih. V njej je opi- sana kompleksna pot, ki so jo slovenski železničarji prehodili od Jugoslovanskih do Sloven- skih železnic, ter njihova vloga v osamosvojitveni vojni. Železnica v vojni za samostojno Slovenijo Grožnje o nasilnem posegu JLA v osamosvajanje Slovenije so bile izrečene že prej, uresni- čile pa so se 26. julija 1991, na dan razglasitve samostojnosti. Letala JLA so demonstrirala svo- jo moč s preleti nad Slovenijo. Naslednji dan pa se je začel tudi dejanski napad na Slovenijo. Cilj tankov JLA, ki so krenili iz voja- šnic v Sloveniji in na Hrvaškem, je bil doseči državno mejo z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, zasesti Ljubljano in letališče Br- nik ter s tem onemogočiti slo- vensko oblast pri uveljavljanju samostojnosti. Toda Slovenija je računala tudi s to možnostjo. Priprave na obrambo, v katerih je sodelovala tudi železnica, so bile učinkovite in avantu- ra JLA se je končana v desetih dneh. Železnica je glede na vojne razmere delovala zelo dobro. Ceste in letališča so bila bloki- rana, zato so vlaki prevzeli ve- liko potniškega in tovornega prometa. Železnica je postala glavni prevoznik v notranjem in mednarodnem prometu. V naslednjih dneh vojne, ko je železnica prevzela tudi vlo- go oviranja prehodov tankov in enot JLA preko prog, in je prehode cest čez proge bloki- rala z vagoni, so nastale ovire tudi v železniškem prometu, toda s požrtvovalnostjo vseh zaposlenih in usklajevanjem del s teritorialno obrambo so bile uspešno odpravljene. Kljub oviram po vsej Sloveniji železničarji poskrbeli za strateške prevoze Vlaki iz Kopra v Avstrijo so ves čas vozili rudo, fosfate in drug tovor, in sicer čez Novo Gorico in Jesenice. Avstrijske železnice so umaknile svoje osebje in vozila z Jesenic, ven- dar se je promet odvijal skoraj normalno. Z Italijo je bil nekaj dni pretrgan le čez Novo Go- rico, čez Sežano pa je deloval skoraj brez zastojev. Čez Šentilj je bil promet nekaj dni ustavljen zaradi blokade z vagoni na ce- stnem prehodu pri Štihovcu in delovanja enot JLA na območju Šentilja. Na koroški progi je bilo več prekinitev prometa zaradi delovanja enot JLA v Dravogra- du, Otiškem Vrhu, na Ravnah ter med Dravogradom in Vuze- nico. Do manjših prekinitev je prihajalo tudi na progah Ljub- ljana–Kamnik, Pragersko–Ča- kovec, Ormož–Murska Sobota in Ljutomer–Gornja Radgona. Preplah je nastal tudi na progi Sevnica–Trebnje, JLA je namreč pretila, da bo razstrelila skladiš- če goriva v Mokronogu. Obča- sne motnje so bile tudi drugod, saj je JLA grozila z napadi. Do- voz in razvoz strateškega blaga, goriva in drugega tovora po Sloveniji je deloval skoraj brez zastojev. Barikada na železniškem prehodu pri Šentilju (Foto: Diego Andres Gomez) Umik JLA iz Slovenije – Postaja Ljubljana Moste (Foto: Jože Biščak, Delo) Predaja vojakov JLA na tirih med Pesnico in Šentiljem (Foto: Egon Skamlec, Večer) 20 Zgodovina Redno delo, skrb za potnike, delavce in še dejavno oviranje nasprotnika Železnica je v vojni delovala skoraj brezhibno. Treba je bilo opraviti več dejavnosti hkrati. Zaradi zaprtih cest in letališč je bil obseg prometa velik. Po- skrbeti je bilo treba za varnost potnikov, delavcev pa tudi po- šiljk in sredstev. Hkrati pa je bilo treba ovirati sovražnika in ga onemogočati pri uresničevanju njegovih namenov. Železnica je pripravila večjo količino tirnic za izdelavo ovir – španskih jezde- cev – ter jih pripeljala na mesta izdelave in uporabe. Vse naloge je uspešno opra- vila. Škoda, ki jo je utrpela, je bila ocenjena na približno pet milijonov takratnih dinarjev (približno 385 tisoč nemških mark). Poškodbe vozil in pro- ge so zaradi vojnega delovanja nastale na odsekih prog Mari- bor–Šentilj, Pragersko–Čakovec in Ormož–Murska Sobota, ven- dar so bile zaradi prizadevnosti železniških vzdrževalcev hitro odpravljene. Med alarmi za zračne napade nastaja nov znak SŽ Resnejša situacija je nastala 2. julija, ko je bil sprožen alarm za zračni napad na Ljubljano. To se je dogajalo okrog 14. ure, ko so se delavci vračali domov. Poskrbeti je bilo treba za zaklo- nišča za potnike in delavce, ki so bili na delovnih mestih. Prav tedaj so se pri predsedniku po- slovodnega odbora pogovar- jali o novem znaku Slovenskih železnic. Sindikati so namreč zahtevali odstranitev znakov JŽ z uniform in lokomotiv, in odločiti se je bilo treba, kako to urediti. Zaslišal se je močan pok. Slišati je bilo, kot da so raketirali televizijsko poslopje v bližini ali pa Ljubljanski grad. Poslušali smo radio, toda ni bilo nikakršnih obvestil. Umaknili smo se v zaklonišče. Pozneje je bilo pojasnjeno, da so letala JLA prebila zvočni zid in izstrelila tri izstrelke proti grajskemu hribu. V zaklonišču smo ostali približ- no tri ure. Istega dne je bila zaprta tudi proga Ljubljana–Se- žana. Med Logatcem in Planino so enote Teritorialne obrambe postavile blokado, da bi s tem ovirali premik tankov iz Vrhni- ke proti italijanski meji. Proga je bila zaprta do 5. julija, pro- met pa je tekel po obvozu čez Jesenice in Novo Gorico. Petega julija se je stanje umirilo in po- lagoma povsod normaliziralo. V vojni so se zaradi zaprtih cest in letališč z vlakom vozili tudi politiki. Predsednik Milan Kučan se je 2. julija s sodelav- ci s posebnim vlakom peljal v Beljak na pogovore z nemškim zunanjim ministrom Hansom Dietrichom Genscherjem. Tudi slovenski funkcionarji so se iz Beograda v Ljubljano vrnili z vlakom. Umik JLA iz Slovenije na 67 vlakih tankov in opreme Na Brionih so s posredova- njem mednarodnih dejavnikov 7. julija 1991 dosegli trimesečni moratorij na osamosvojitvene dejavnosti Slovenije in Hrvaške. JLA se je umaknila v vojašnice in tragedija v Sloveniji je bila pre- prečena. Osemnajstega julija je pred- sedstvo Jugoslavije sprejelo odločitev, da se bo JLA v treh mesecih umaknila iz Slovenije. Avgusta je bilo tako odpelja- nih 67 vlakov tankov in druge opreme iz Slovenije. Naloženih je bilo še 16 vlakov, 45 vlakov pa so jih še načrtovali. Zaradi spopadov na Hrvaškem in pre- kinitve prometa med Zagrebom in Beogradom 13. septembra je na vagonih ostalo veliko vojaške opreme. Naloženih je ostalo 483 vagonov, vse do decembra, saj jih JLA ni mogla umakniti do 29. oktobra, ko je bil zadnji rok za njen umik iz Slovenije. Razlo- žila jih je Teritorialna obramba Slovenije. dr. Josip Orbanić Prirejeno po zbirki Tiri in čas; Osamo- svojitev Slovenskih železnic, 1997 na straneh 10– 15 Tiri in čas, št. 9 Osamosvojitev Slovenskih železnic Josip Orbanić, November 1997 Prizor iz osamosvojitvene vojne (Foto: Nova proga) 21 Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 Zgodovina Gomulke na naših tirih V nekdanji državi je bilo leta 1962 z rekonstrukcijo ljubljan- skega železniškega vozlišča in napredujočo elektrifikacijo treba nabaviti ustrezno število novih elektromotornih vlakov, EMV. Odločitev je padla na vozila poljskega proizvajalca Pafawag, ker je ponudil nižje cene in krajše dobavne roke kot italijanski konkurenti, pa tudi zvezna komisija za industrijsko sodelovanje med Poljsko in Ju- goslavijo je leta 1964 priporoči- la povečanje blagovne menjave md državama. Poljaki so začeli razvijati svoje EMV že leta 1936 ob pomoči angleške firme Vickers, prva prava gomulka, kot jih pozna- mo danes, pa je prišla v promet leta 1954. Do leta 1962 so Po- ljaki zase izdelali že 72 teh ele- ktromotornih garnitur. Izpopol- njene različice pa so izdelovali vse do 1997. Prvi tričlenik na naših tirih leta 1964 Junija 1964 je pripeljal na slovenske proge tričlenski EMV PKP EN57 in poizkusno vozil na progi Ljubljana–Jesenice. Rezultati so bili dobri in tega leta je bila sklenjena pogodba za dobavo treh tričlenskih in dvanajst štiričlenskih garnitur, ki jih je potem uvozila Metalka. Redno so začele voziti na progi Ljubljana–Jesenice s prehodom na nov vozni red 1964/65. Mo- torniki so takoj dobili vzdevek gomulka – svoj priimek jim je posodil tedanji prvi sekretar Poljske združene delavske par- Kratka zgodovina elektromotornih vlakov 311/315 Čela gomulk št. 207/208, 203/204 in 002 na postaji Ljubljana severna leta 2004 (Foto: Andraž Briški Javor) Tričlenska enota vrste JŽ B 311/315-000 (št. 002) v Ljubljani leta 1966. (Foto: Vinko Kokot) Gomulka JŽ B 311/315-119/120 in gierek JŽ B 311/315-205/206 v Centralnih delavnicah v Mostah leta 1978. (Foto: Štefan Stepic) 22 Zgodovina tije Wladyslaw Gomulka. Sicer pa so dobili serijske oznake 311 za pogonski voz in 315 za krmilni voz s kabino za stroje- vodjo. Tričleniki so bili sestavljeni iz krmilnega voza 315 (brez po- gona) + pogonskega voza 311 + krmilnega voza 315 (brez po- gona). Njihove inventarne šte- vilke so bile 311/315-000, moč 580 kilovatov, največja hitrost 110 kilometrov na uro, masa 128,8 tone, dolžina 64,77 me- tra. Imele so 180 sedežev in 312 stojišč. V prvi pošiljki 12 štiričlenikov V letih 1965 in 1966 je bilo dobavljenih 12 štiričlenikov – dodali so še en pogonski voz – ki so dobili inventarne številke 311/315-100. Njihova moč je bila 1216 kilovatov, masa 185 ton, dolžina 86,84 metra, imele so 256 sedežev in 408 stojišč. Od 22. 5. 1966 so ti EMV redno vozili med Ljubljano in Trstom V letih 1965-66 so tudi na Hrvaškem nabavili deset nekaj močnejših štiričlenikov za pro- go Zagreb–Reka. Z dokončanjem elektrifika- cije slovenskega železniškega križa se je pojavila potreba po dodatnih 15 elektromotornikih – ti, nekoliko modificirani štiri- členiki so bili dobavljeni v letih 1974 in 1975. Dobili so inven- tarne oznake 311/315-200, imeli moč 1392 kW in zaradi spremenjene notranjosti samo 244 sedežev. S tem so gomulke prevzele lokalni potniški promet na vseh elektrificiranih progah na Slovenskem. Leta 1977 se je pokazalo, da je teh garnitur vendarle prema- lo, zato je bila sprejeta odloči- tev, da se pri proizvajalcu naroči deset krmilnih voz serije 315 in se na ta način pet štiričlenikov predela v deset tričlenikov. Ti krmilni vozovi so bili potem dobavljeni leta 1979, predela- vo pa je opravilo podjetje TVT Boris Kidrič v Mariboru. S tem je naraslo število tričlenikov na 14. Gomulke so v svojem življen- ju doživele marsikaj, nesreče in požare, tako da so posamezna vozila bila uničena in so potem garniture sestavili na novo. Naj- hujša je bila vsekakor nesreča 20. septembra 1976, ko je na postaji Preserje ob 5.51 prišlo do trčenja z vlakom Direkt-Ori- ent, ki je v gosti megli prepeljal uvozni signal. Bilo je 17 smrtnih žrtev in 15 hudo ranjenih. V samostojni državi Sloveniji trideset gomulk Ob svojem nastanku leta 1991 so SŽ prevzele 13 tričle- nikov in 17 štiričlenikov. Doba gomulk se je začela iztekati – nekatere garniture so prevozi- le že štiri milijone kilometrov. Leta 1999 se je začelo njihovo izločanje iz prometa, leta 2000 pa so prišli v promet prvi de- siroji firme Siemens, ki naj bi gomulke nadomestili. Vendar jih je bilo premalo, tako da je devet gomulk ostalo v prometu (dva tričlenika in sedem štiri- členikov). V letih 2000 in 2001 je stekel razrez v staro železo, leta 2003 so jih deset prodali v Italijo (ti pa so jih preprodali na Poljsko), poslednja dva tričle- nika, namreč 311/315-002 in 311/315-014, pa so SŽ preko Slovaške prodale na Poljsko. 57 let zvestobe na naših tirih Zadnje vožnje v rednem prometu sta 24. junija 2021 opravili gomulki z oznakama 311/315-207/208 in 311/315- 209/210. Ob zaključku aktivne dobe gomulk smemo ugoto- viti, da so se ti elektromotorni vlaki zelo dobro izkazali, saj so zvesto služili skoraj polnih 57 let. So pa bili obremenjeni s kar nekaj pomanjkljivostmi – na njih so naše delavnice izvedle nič manj kot 55 predelav. Vse- kakor so si gomulke zaslužile, da jih ohranimo v spoštljivem spominu in da dva primerka kot tehniško dediščino ohranimo za muzejsko zbirko SŽ. Izvleček iz prispevka, ki ga je napisal Andraž Briški Javor ob 50-letnici gomulk in je bil ob- javljen v Novi progi decembra 2014 na straneh 13-20. Pripravil in priredil: Mladen Bogić Ob 50-letnici voženj gomulk na Slovenskih železnicah smo v Novi progi objavili natančen pregled zgodovine in teh- ničnih značilnosti gomulk, ki so v tem času vozile po naših tirih. Avtor prispevka z naslovom Gomul- ka sreča Abrahama; 50 let gomulk na Slo- venskem je Andraž Briški Javor. Do pri- spevka lahko dosto- pate na spletni strani www.novaproga.si ali na povezavi: Krmilni vagon JŽ B 315-121 v požaru uničene enote št. 121/122 in dizelska lokomotiva JŽ 642-014 v Mostah leta 1979. (Foto: Štefan Stepic) Potniški oddelek na gomulki SŽ 311/315-203/204 leta 2013 (Foto: Andraž Briški Javor) 23 Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 Zgodovina EMV 311 je končala svo- jo delovno pot na Slovenskih železnicah. Njena življenjska doba je bila izjemno dolga. V tem času je naredila veliko ki- lometrov in prepeljala veliko potnikov. Dajala je kruh števil- nim železničarjem in njihovim družinam. Upravičeno si zasluži svoje mesto v naši zgodovini in ta namen je tudi glavno vodilo, da jo ohranimo za spomin in naše zanamce. Za zdaj v Tržišče na železniško postajo V Tržišču deluje društvo Za- gon, ki je zelo povezano z želez- nico. Pred leti smo že poskrbeli za prvo izmed EMV 311, ki je po prihodu serije 312 konča- la svoje delo. EMV 311-001 je bila garirana na tiru 1 kar nekaj časa. Ostala je nedotaknjena in kot taka bila čez čas proda- na novemu lastniku v Italijo. V času, ko je bila v Tržišču, se je ob njej in na njej dogajalo veli- ko. Ljubitelji so jo obiskovali in fotografirali, otroci iz bližnjih osnovnih šol so si jo ogledovali in se seznanjali z njenim delo- vanjem in namenom, gasilci so imeli vajo reševanja in gašenja požara za primer morebitnega resnega primera požara, poli- cija je imela vajo intervencij na vlaku ipd. Kaj bo z gomulkami v prihodnje? Fo to : M iš ko K ra nj ec Močno pografitirana gomulka v Sevnici čaka na premikalno lokomotivo, ki jo bo odvlekla do postaje Tržišče. Še zadnje priprave pred priklopom EMG 311-209 na dizelsko lokomotivo serije 643. 24 Zanimivosti Krasila bo postajo s kapelico zavetnika železničarjev EMV 311-209 bo tako med čakanjem na svoje mesto v mu- zeju tudi popestrila dogajanje na železniški postaji Tržišče. Na železniški postaji Tržišče deluje tudi društvo Hrast Tržišče, ki združuje ljubitelje starodobnih vozil. V svojem voznem parku premorejo mnogo čudovitih starodobnikov, od motorjev, avtomobilov, džipov pa do trak- torja in opreme. Menim, da bo gomulka med bivanjem pri nas popestrila tudi njihovo delova- nje, saj bodo imeli ljubitelji sta- rodobnikov možnost ogledati si jo in jo spoznati. Obenem pa imamo na postaji Tržišče tudi prvo kapelico prvega za- vetnika železničarjev, blažene- ga Antona Martina Slomška. Tako, da bo sedaj vsakdo, ki bo obiskal kapelico, imel možnost ogledati si tudi gomulko in obratno. Stanko Lazar O zadnji vožnji gomulke Zadnja vožnja EMV 311 209-210 je bila v soboto, 3. julija 2021, z odhodom iz Ljubljane točno ob 00.00. Prometnik, ki je postavil zadnji izvoz za vlak 9603, je bil Simon Mekše. Odhod vlaka 9603 je pospremil dolgoletni ravnatelj železniškega muzeja Mladen Bogič. Vlak je vozil na relaciji Ljubljana–Sevnica. Na svoji poti je imel postanek iz prometnih vzrokov na postaji Zidani Most. V Sevnici je bila EMV postavlje- na na slepi tir, na katerem je po- čakala na prestavitev z dizelsko lokomotivo v Tržišče, kamor so jo odpeljali 7. julija. EMV je ga- rirana na tiru 1, kjer je bil prej opravljen remont. Prometnik, ki je upravljal varnostno napravo med postavitvijo EMV na tir 1, je bil Roman Šmid. Vlekla jo je 643-014, njo pa je upravljal strojevodja Marko Kolman. O vtisih z zadnje vožnje smo povprašali strojevodjo Stanka Lazarja. Povedal nam je: »Da gredo gomulke “v po- koj”, je bilo že dolgo jasno. Kot otrok sem se z njimi vozil k babici iz Ljubljane Polja do Pra- gerskega, kjer sem presedal na fiata do Čakovca. Vlaki so me vedno navduševali, zato sem bil zelo nemiren potnik. Vedno sem si želel videti, kaj je to ka- bina. Mama mi je pojasnila, da se tja notri ne sme hoditi in me tako začasno pomirila, ampak sprevodnik pa mi je rekel, da jo greva lahko pogledat skupaj, če želim. Ne znam opisati tega veselja, ko sem stopil skozi vra- ta kabine in zagledal tisoč gum- bov. Moje navdušenje je opazil tudi strojevodja in me posadil na kolena ter mi dovolil, da sem popiskal. Celo kontrolor sem imel v roki in speljal gomulko. In to je bil razlog, da sem danes tudi sam železničar in strojevod- ja z velikim ponosom. Vse te misli in spomini so me preplavljali, ko sem odpeljal EMV 311 209-210 na njeno zadnjo samostojno pot. Spomi- ni so segali daleč v preteklost, skoraj 45 let je že od tega. Kljub temu, da je po moje vedela, da jo peljem v pokoj, je bila zvesta do konca. Kot vedno prej. Od leta 1989 sem delal na njej in redko se mi je izneverila. Zato je zdaj moja dolžnost, da bom poskušal skrbeti zanjo in jo čim prej pripeljati na za- služeni počitek v muzej. Vredna je vsega tega po vseh teh letih, ko mi je dajala kruh. Tolaži me tudi misel, da nisem edini, ki jo imam rad kot EMV in kot zgo- dovino SŽ. S skupnimi močmi nam bo uspelo!« Stanko Lazar Gomulka na eni svojih zadnjih poti, nekaj kilometrov pred Tržiščem. 25 Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 Zanimivosti Minevanje železniške stavbne dediščine Naravni red stvari je, da se mora staro umikati mlademu. To velja tudi za stavbe. Včasih je umikanje neizogibno, včasih pa se mlado vede naduto in sproži izginjanje starega brez potrebe, iz čiste oholosti, češ, sedaj je moj čas! Kot da njemu čas ne teče! Zgodi se, da je napoti drago- cena stavbna dediščina, tako da bi jo bilo treba umakniti – ne podreti, temveč razstaviti in po- tem drugje ponovno postaviti. Tu pa imamo pri nas, v Sloveni- ji, slabe izkušnje. Naj spomnimo samo na imenitno ljubljansko Kozlerjevo hišo, ki se je morala vdati širitvi Titove ceste, z druge strani pa je nadvse dober zgled ljubljansko Tromostovje: Plečnik iz spoštovanja do ustvarjalno- sti prednikov ni želel podreti starega kamnitega mostu iz leta 1842, ko je le-ta postal premajhen, temveč je raje v ne- posredni bližini zgradil dve brvi za pešce in tako povečal pre- pustnost. »V imenu napredka« se zgru- di tudi marsikatera železniška stavba. Pa bi morali biti na to posebej pozorni, saj nam v je tkivo žlahtne stavbne dediščine nepopravljivo zarezala že stihi- ja druge svetovne vojne! Da bi pomirili nadležne »kulturovar- stvenike«, investitorji obljubijo, da bodo objekt premaknili na drugo lokacijo. Morda nekateri med njimi to tudi iskreno name- ravajo, vse pa kaže, da jih veči- na obljublja s figo v žepu. Ko bo od stavbe ostal samo še pre- seljeni kup kamenja in bo prišel čas za izpolnitev dane zaveze, jih ne bo več na tem položaju. Naslednik pa se ne bo čutil za- vezanega: »Pojdite k tistemu, ki vam je to obljubil!« Kot primer naj navedemo ljubko postajno poslopje v Luci- ji na nekdanji ozkotirni železnici Trst–Poreč (1902-1935). Naključje je hotelo, da je pi- sec tehle vrstic, ko je leta 1998 hodil po sledeh »Parenzane«, srečal arhitekta novih blokov. Arhitekt mu je zaupal, da je sam predlagal ohranitev tega časti- tljivega poslopja, saj bi nove stavbe lahko razpostavil tako, da bi v loku obdali postajo, pa so mestni očetje to možnost zviška zavrnili: zgradba naj se preseli 300 metrov stran. Slike, ki jih je pisec potem posnel, so zgovorne: Seveda so čez čas te ruševine umaknili, tako da danes o stari postaji v Luciji ni sledu. Podoben obžalovanja vre- den poseg se je nedavno zgodil ob rekonstrukciji postaje Diva- ča. Kljub združenim naporom arhitektov in muzealcev se ni posrečilo ohraniti prelepe stare vodne postaje, čeprav je padla brez potrebe – treba bi bilo zgolj enega od tirov položiti nekoliko drugače – kar pa zara- di »potrjenih planov, na osnovi katerih so se črpala evropska sredstva, ni bilo mogoče«. Tudi tu je bila dana obljuba, da bodo poslopje le umaknili – ponov- no naj bi ga postavili nekaj metrov stran od novih tirov. In rezultat: Na dlani je, da na takšen na- čin ni mogoče preseliti nobene zgradbe, saj bi jo bilo treba pod Postaja Lucija, malo preden so jo porušili – slika iz knjige Roselli: Cara Parenzana, str. 256 Novi bloki na mestu nekdanje postaje Lucija Gradbena ograja z deponiranim kamenjem nekdanje postaje Lucija »300 metrov stran« 26 Zanimivosti nadzorom strokovnjakov kon- trolirano razstaviti – ne podre- ti! –, oštevilčiti gradnike , posto- pek dokumentirati in nato na- tanko slediti vnaprej pripravlje- nemu projektu. To pa terja čas in denar – obojega zelo veliko. Vse kaže, da v Sloveniji česa ta- kšnega sploh ni mogoče izvesti, tudi zato ne, ker nimamo ustre- znih izkušenj, da o denarju ne izgubljamo besed. Edina rešitev je, da se takšne objekte ohra- ni in situ, da pa se jim nameni neka funkcija, ne nujno v zvezi s prvotnim namenom. Vsaka hiša rada vidi, da je v njej življenje, sicer se pospešeno stara. Na srečo pa je mogoče tu in tam pokazati na dober primer: ko so leta 2009 v Ljubljani v Ze- leni Jami za dodatni tir gradi- li nov železniški most, so stari Pogled čez gradbeno ograjo: iz takšnega neurejenega kupa ruševin ni mogoče rekonstruirati nekdanjega poslopja. Vodna postaja nekdanje Južne železnice na postaji Divača marca 2013 Od nekdanje vodne postaje v Divači sta bila julija 2015 na »novi lokaciji« le še oba vodna rezervoarja in nekaj ruševin. Podvoz v Zeleni Jami so ob gradnji dodatnega mostu razgalili, da je zasijal v vsej svoji kamniti lepoti. Dodatni betonski most se je na južni strani postavil pred starega in ga, starčka, vzel v zaščito. 27 Revija Slovenskih železnic – julij–avgust 2021 Zanimivosti obokani podvoz ohranili. Res, da predstavlja za cestni promet ozko grlo, vendar so problem dobro rešili s semaforji, pred- videli so celo poseben interval, namenjen samo pešcem. Avtor tehle vrstic se vsak dan tod vozi v službo in iz lastne izkušnje trdi, da tudi v konicah promet pod podvozom zadovoljivo teče. Človek si ne more kaj, da ne bi občudoval stavbarske ume- tnosti naših prednikov, ki so s zlaganjem kamnov v krožne oboke dosegli neverjetne no- silnosti. Na progi preko avstrij- skega Semmeringa, odprti leta 1854, so na primer zgradili kar 16 velikih kamnitih viaduktov, ki so takrat morali nositi vozila z osno obremenitvijo manj kot 10 ton, danes pa čeznje vozijo vlaki z osno obremenitvijo 22,5 tone. In mostovi držijo brez tož- be! Upajmo, da dobri zgledi vlečejo. Pred nekaj leti so se namreč v Kočevju srečali s po- dobno preizkušnjo: ob popolni rekonstrukciji železniške proge je investitor predvidel jugo- vzhodno od postaje, že na ob- močju industrijskih tirov, zame- njavo obstoječega obokanega podvoza z večjim, armiranobe- tonskim. Ko so Kočevarji zvedeli za to namero, so se zdrznili: da bi izgubili svoj »tunel«, ta žlah- tni primerek stoletne kamnite dediščine? Strinjali so se, da je vsekakor vreden ljubeče skrbi in varova- nja. Zavzeto so se obrnili na in- vestitorja, in ta jim je uvidevno prisluhnil. Mar ne bi bilo mo- goče novi podvoz zgraditi takoj poleg starega in le-tega poslej nameniti samo pešcem in kole- sarjem? Sposoben arhitekt bo brez dvoma znal novi podvoz oblikovno uglasiti s starim v smislu »Novo, mlado in močno se spoštljivo ozira po svojem predniku, le-ta pa se občudu- joče naslanja na mladeniča, hvaležen, da mu je dovoljeno obstati.« Investitor je resno obljubil, da bo preučil možnosti. Razum- ski pogled je seveda govoril, da so vsi načrti že pripravljeni in da je predvidena rešitev finančno najugodnejša, najracionalnejša. Toda, kdor želi videti, mora gledati s srcem! Kje smo se že tega učili? Mladen Bogić Vse foto grafije, razen postaje Lucija: Mladen Bogić Tudi na severni strani že desetletja stoji dodatni železniški most pred starim podvozom. Podvoz v Kočevju, ozko grlo v cestnem prometu. Odlično je, da je bil podvoz ohranjen, ter da še danes stoji v bližini novega. 28 Zanimivosti Iz fotoreportaže Prekrasno poletje 2021; Zaključna dela na voznem omrežju na gorenjski progi. (foto: Miško Kranjec) www.novaproga.si