LETO XIII ŠTEVILKA 124 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA AVGUST 1985 Poletnih brezskrbnih iger za naše najmlajše je konec. Odprla so se šolska vrata in na poti v šolo prežijo nevarnosti. Zato bodimo v teh začetnih šolskih dneh na cestah še posebej pozorni. Za varno pot v šolo Veliko otrok bo 2. septembra prvič prestopilo šolski prag. Polni pričakovanja, vendar s tremo in tudi s strahom, se bodo podali v šolo po cestah in ulicah, kjer na naše najmlajše preti nevarnost. Zato v prvih šolskih dneh ne bodimo presenečeni, ker bomo na cestah videli več miličnikov kot sicer, najmlajše pa bodo čuvali tudi člani narodne zaščite. Prizadevanja, da bi malčkom zagotovili največjo mero varnosti na poti v šolo in domov, so se na vrhniški Postaji milice pričela že pred dnevi. Dogo- varjajo se s šolami in vodji narodne zaščite po KS, kjeT je nevarnost največja, kako ukrepati v teh prvih šolskih dneh. »2. septembra in nato še nekaj dni bomo miličniki storili vse, da varnost najmlajših ne bo ogrožena. Upamo, da bo že naša prisotnost pripadnikov narodne zaščite na cestah dovolj veliko opozorilo za voznike, da morajo biti še posebej pozorni in da dosledno spoštujejo cestno prometne predpise. Upamo, da bomo s pravočasnim opozarjanjem in poostrenim nadzorom prometa dosegli spoštovanje določil prometnega zakona. Vendar upam, da ne zato, ker bi se vozniki bali kazni, temveč zato, ker gre za življenja naših najmlajših,«"nam je pove-dalJanez Donik, komandir vrhniške Postaje milice. Na osnovnih šolah so pripravili načrte najbolj varnih poti v šolo. Učitelji bodo tudi obravnavali prometnovarnostno situacijo skupaj z učenci. Prav pa bo, da tudi starejši učenci popazijo na najmlajše sošolce. Nedvomno pa smo ravno starši tisti, ki — ne samo v začetku šolskega leta, ampak skozi celo leto — lahko največ napravimo ža varnost na cesti! POSLOVANJE V PRVEM POLLETJU Pogoji gospodarjenja se še zaostrujejo Pogoji gospodarjenja so se v prvi polovici letošnjega leta poslabšali. Inflacija je presegla načrtovane okvire in vse bolj ogroža resolucijske usmeritve. Kako je gospodarstvo naše občine poslovalo v letošnjem prvem polletju, je na osnovi poročila razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine in ugotovil, da so doseženi rezultati gospodarstva v I. polletju nekoliko slabši od planiranih in pričakovanih; dohodek je zaradi sprememb v obračunskem sistemu ob rasti celotnega prihodka za 88,7 % le za 59,2 % višji kot v enakem lanskem obdobju. Tudi »primerljivi dohodek«, ki te spremembe izključuje, je višji za 73,5%, kar je manj od ugotovljenega indeksa rasti cen v tem obdobju. Gibanja v OZD na področju negospodarstva so v skladu s planiranimi, prav tako so tudi razporejena sredstva za osebne dohodke v skladu z ugotovitvenim s sklepom IS za navedeno obdobje. Podrobnejše poročilo objavljamo v delegatski prilogi. Zaradi takih rasti so neugodna tudi delitvena razmerja, saj se je zmanjšal delež akumulacije v dohodku od 37,7% ob koncu leta na 35,9% v I. polletju 1985. Ob rasti sredstev za akumulacijo za 48,7% so se razpoložljiva sredstva za osebne dohodke povečala za 86,6%, kar pomeni, da so v globalu v občini kršena določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in resolucije za leto 1985. Izvršni svet bo zato ugotovil odstopanja od navedenih usmeritev in vztrajal, da še do konca letošnjega leta ta gibanja uskladijo. Skupni znesek izgub v I. polletju znaša 56.824 000 din in ga izkazujejo 4 OZD, v katerih bo IS spremljal izvajanje sprejetih predsanacijskih in sanacijskih programov in ukrepov za odpravo vzrokov izgub. Doseženi rezultati na področju zunanjetrgovinskega poslovanja so sicer slabši kot v primerljivem obdobju, vendar so v globalu doseženi plani izvoza, ki so bili usklajeni v okviru SISEOTA, kar pomeni, da je bila že pri usklajevanju planov upoštevana precejšnja izvozna usmerjenost največjih izvoznikov v občini. Spet steklina Pred štirinajstimi dnevi je v Borovnico zašla podivjana lisica. Domačina stajo pokončala. Oddali so jo v preiskavo, kjer je pri Ijsici bila ugotovljena posebno nevarna kužna bolezen, steklina. To je naglo potekajoča virusna botezen ljudi in živali, ki se prenaša z ugrizom in se vedno konča s smrtjo okuženega človeka in živali. Prenašajo jo predvem stekle lisice, okuženi psi in tudi mačke. Na okuženem oz. neposredno ogroženem območju zato pb 9. členu odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izko-reninjanje stekline (Ur, I. SRS št. 25/78 in 3/80) Izvršni svet občinske skupščine Vrhnika odreja kontumac. tj. zdravstveno zaporo psov in mačk, proti širjenju stekline ter prepoveduje lov s psi za obdobje 3 mesecev, če se med tem časom ne bo pojavil nov primer stekline. Za okuženo smatramo območje občine Vrhnika v celoti s posebnim ozirom na desetkilometrski pas okrog Borovnice. Neposredno ogrožena pa so področja sosednjih občin: Cerknica, Logatec, Ljubljana-Vič-Rudnik in Škofja Loka. V času zdravstvene zapore morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, pa morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti prav tako zaprte. Psi in mačke ne smejo zapustiti okuženega oz. neposredno ogroženega območja. Kontumac ne velja za rodovniške živali, ki jih odpremljajo na razstave ali vzrejni pregled z dovoljenjem živinozdravniške organizacije, ki mora žival pregledati pred opremo iz okuženega oz. neposredno ogroženega ozemlja. Določbe zdravstvene zapore tudi ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve. |--"-— I Vrhniški šahisti letos osvojili tri republiške naslove Mladi rod vrhniških šahistov, ki že nekaj let zapored vidno napreduje in dosega nove in nove tekmovalne uspehe, je na letošnjih republiških rvenstvih — ta so bila v poletnih mesecih — osvojil kar tri republiške aslove od skupno štirih. Matjaž Justin je postal mladinski prvak, Leon Gostiša re Zmagal na članskem tekmovanju, Helena Vrenčur pa je pri mladinkah z dvema drugima tekmovalkama delila prvo hiesto. Pohvale vredne so tudi uvrstitve ostalih predstavnikov ŠD Vrhnika in sicer: Saše Čačiča, Denisa Arčona, Darka Antonijeviča, Jelke Sadar in drugih. ' " To so nedvomno rezultati, ki Šahovsko društvo Vrhnika, katerega člani so vsi °nnenjeni šahisti, dvigajo v slovenski vrh in odpirajo Vrata v zvezno raven. Besede so bile pred leti še utopija, danes pa so postale stvarnost, saj se kaj lahko *9odi, da Gostiša, Justin ali I ^orda kateri drug naš tekmovalec v eni od bližnjih Spzon zablesti tudi v jugoslovanskem merilu. Prvo Prožnost bo kmalu imel Gostiša, ki se bo kot republiški prvak udeležil zveznega kvalifikacijskega turnirja za nastop na državnem prvenstvu. Justin pa je zaradi odhoda v JLA za leto dni prekinil s šahom in se je moral nehote odreči cejo nastopa na državnem prvenstvu za mladince, kjer bi lahko sodeloval kot slovenski mladinski prvak. ŠD Vrhnika in tudi drugi so lahko ponosni na svoje tekmovalce. Ti v svoj konjiček vlagajo veliko svojega prostega časa, saj je šah igra, ki poleg talenta zahteva resno in načrtno delo. Dober šahist mora vsak dan delati po več ur, če hoče biti . v konkurenci najboljših. Šah se je doslej na Vrhniki razvijal precej spontano ter v precejšnji senci prioritetnih športnih panog. Finančne dotacije so bile skromne in so komajda zadoščale za udeležbo na kakšnem turnirju. Na srečo je razumevanje kazal Dom JLA, kjer $D Vrhnika brezplačno koristi manjši prostor. Toda visok nivo vrhniškega šaha, ki se je v ekipnem pogledu tudi plasiral v prvo slovensko ligo, zahteva razumevanje tudi drugih dejavnikov. Vrhnika se je prebila v slovenski šahovski vrh z MATJAŽ JUSTIN ski prvak mladin- lastnim kadrom. Baza talentiranih igralcev je dobra in iz nje bi lahko zrastel še kakšen Gostiša, ki je glavna udarna sila vrhniškega šaha. Med nerešena vprašanja v društvu, o katerih bi morali čimprej spregovoriti ustrezni organi, ki odločajo o statusu športov ter finančnih dotacijah, sodi trenersko delo, oziroma strokovna pomoč mladim šahistom, ki si zaenkrat pomagajo kot vedo in znajo. Ti imajo tudi velike izdatke za šahovske rekvizite in šahovsko literaturo, ki je zaradi majhnih naklad izredno draga. Vrhnika ima kvalitetne šahiste, nima pa šahovskih tekmovanj. Nekaj tretjerazrednih hitropoteznih turnirjev, ki s kvalitetnim šahom nimajo skoraj nobene zveze, je zelo slaba priložnost za mlade in obetavne šahiste, ki morajo nabirati izkušnje v glavnem drugje. Prišel je trenutek, ko se je potrebno odločiti, kako naprej z vrhniškim šahom. Brez izdatnejše pomoči širše družbenopolitične skupnosti se ta ne bo mogel več razvijati kot se je, kajti obstaja res velika nevar- nost, da najboljše šahiste, poberejo drugi klubi. V ŠD Vrhnika so mnenja, da so upravičeni do večjih finančnih sredstev, bodisi od ZTKO ali od kakšne delovne organizacije pokroviteljice. Nesprejemljivo bi bilo, če bi še naprej životarili, medtem ko bi sredstva, namenjena telesni kulturi, LEON GOSTIŠA — republiški članski prvak porabljale panoge, ki ne dosegajo niti približno enakih rezultatov. Kjer koli naši šahisti tekmujejo, so v ponos Vrhniki in prav bi bilo, da bi tako tudi ostalo! a. a. Prva etapa urejanja kmetijskih zemljišč v Podlipski dolini je v zaključni fazi V Podlipski dolini gredo h koncu dela hidromelioracije kmetijskih zemljišč na 75 hektarskem kompleksu pod Veliko in Malo Ligojno. Trenutno izvajajo zaključna dela, to je nasipanje in izdelava poti do parcel. Po pogodbi določen rok za končanje del je bil zaradi izredno slabega vremena v spomladanskem obdobju prekoračen za 3 mesece in pol. Zaradi tega je v letošnjem letu na večjem delu urejevanih kmetijskih zemljišč v celoti izpadla kmetijska proizvodnja. Zlasti kmetije iz Velike Ligojne so morale zaradi tega prilagoditi in deloma zmanjšati število glav živine v hlevu. Do konca meseca avgusta bodo dela v celoti končana, tako da bo jesenska setev lahko izvedena. Hkrati z hidromelioracijo poteka tudi komasacijski postopek, ki pa zajema kompleks hidromelioracijsko že urejenih kmetijskih zemljišč v Bevkah pri Kaminu in ravno tako že hidromeliorirana zemljišča ob Podlipščiči pri hlevih. Skupaj komasacijski postopek zajema 129ha kmetijskih zemljišč, ki so bila po starem posestnem stanju razdeljena na 212 parcel, od tega 117 parcel zasebne lastnine in 95 parcel družbene lastnine. Komisija za izvedbo komasacijskega postopka je na peti seji dne 26. 7. 1985 pripravila osnutek načrta nove razdelitve zemljišč v komasacijskem območju Podlipska dolina Bevke, ter ga dala v enomesečno javno razpravo (od 2.8.1985 do 2. 9.1985). Kartni predlog, knjiga pripomb in razdelitveni zapisnik so v tem času na sedežih KS Ligojna, KS Stara Vrhnika in KS Bevke. Vsi udeleženci komasacije imajo tako možnost, da se temeljito seznanijo z osnutkom načrta nove razdelitve zemljišč ter dajo v knjigo pripomb eventualne izjave o neustreznosti načrta in tudi predlagajo drugačno rešitev. Z osnutkom načrta nove razdelitve zemljišč ostane v komasacijskem območju isto število lastnikov, zmanjšano pa je število parcel, ki pa so površinsko povečane in so pravilnejših oblik. Po novem načrtu je v zasebni lastnini 69 parcel, v družbeni lastnini pa 25 parcel. Zaradi večjega števila poti in jarkov so vsem udeležencem komasacije zmanjšane za 9,45%. Po 30 dneh javne razprave o osnutku načrta nove, razdelitve zemljišč bo komisija zbrala vse pripombe in po potrebi vabila na sejo tudi nesoglasne udeležence komasacije. Po obravnavi sprejetih pripomb in predlogov ter uskladitvi teh bo komisija naročila izvajalcu geodetski del (Geodetski zavod SRS) izdelavo načrta nove razdelitve zemljišč. Na podlagi izdelanega načrta in nove razdelitve zemljišč bo komisija izdala odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Komasacijski udeleženci bodo hkrati z odločbo o novi razdelitvi zemljišč prejeli tudi vabilo na postopek, v katerem bodo seznanjeni z lego mejnikov, ki bodo določali nove posestne meje. V skladu s terminskim planom izvajanja komasacijskega postopka Podlipska dolina — Bevke, bo prenos načrta nove razdelitve v nabavo izveden do 15. 10. 1985, odločbo o novi razdelitvi zemljišč pa bodo udeleženci komasacije prejeli do konca meseca oktobra 1985, tako da bo možna jesenska setev v skladu s setvenim načrtom oziroma z navodili pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Vrhnika. TABELA: Primerjava števila parcel pred komasacijo in po njej v komasacijskem območju Podlipska dolina—Bevke na podlagi osnutka načrta nove razdelitve zemljišč Staro stanje (št. pare.) Novo stanje (št. pare.) Komasac.Št. zaseb. zaseb. zaseb. območje lastnikov last. DL skupaj last. OL skupaj Podlip. dolina (112 ha) 42 102 83 185 59 21 80 Bevke (17ha) 10 15 12 27 10 4 14 Skupaj (129 ha) 52 117 95 212 69 25 94 Povprečna parcela v komasacijskem območju Podlipska dolina — Bevke je po starem posestnem stanju merila 0,60ha, po osnutku načrta nove razdelitve zemljišč pa meri 1,24 ha, kar pomeni, da so parcele v povprečju več kot 2-krat večje. V tem času tečejo pri Kmetijski zadrugi Vrhnika tudi priprave na izvedbo naslednje etape osuševanja Podlipske doline, to je področje I — 145 ha (Podlipska dolina levo od ceste Vrhnika—Horjul) in področje IV — 24 ha (na Stari Vrhniki), kar je skupaj 169 ha. Ta hidromelioracija je planirana v srednjeročnem družbenem planu občine Vrhnika. S hidromelioracijskimi deli bo izvajalec SCT Ljubljana pričel že to jesei\ Hkrati s pričetkom hidromelioracijskih del bo potrebno uvesti tudi komasacijski postopek, saj bo nujen zaradi novo nastalih jarkov in regulacij. Poleg obveznosti po uvedbi komasacijskega postopka iz zakona o kmetijskih zemljiščih se komasacija izvaja zaradi naslednjih družbeno koristnih dejstev: 1. zmanjšano število parcel; » 2. optimalne oblike parcel so racionalnejše za uporabo sodobnih kmetijskih strojev in agrotehničnih ukrepov; 3. na kompleksih kmetijskih zemljišč je več možnosti za skupno obdelavo in vaško kolobarjenje; 4. v komasaciji se zaradi skupne obdelave združijo zemljišča lastnikov, ki so člani istega gospodinjstva; 5. na vsako parcelo je po komasaciji možen dostop z javne poti v vsakem vremenu; 6. s komasacijo so povečane površine obdelovalnih zemljišč na račun neobdelanih zaradi neprimernih oblik parcel za obdelavo s stroji in neobdelanih zemljišč na posestnih mejah; 7. zmanjšani so stroški obdelave zaradi skrajšane poti od doma do obdelovalnega zemljišča; 8. meje med parcelami so ravne in nedvoumno določene, zato je manj možnosti za spore glede posestnih mej; 9. s komasacijo so vse nastale spremembe posestnega stanja zaradi melioracijskih del registrirane in zemljiškoknjižno urejene. VINKO KOŠIR Kovinarji iz Kovinarske so se tudi tokrat izkazali Ni prvič, da so se kovinarji Avtomontaže TOZP Kovinarska Vrhnika udeležili kakšnega tekmovanja in na njem dosegli vidne rezultate. Tokrat so bili na 5. delovnem tekmovanju kovinarjev ljubljanske regije, ki je bilo v Domžalah in Kamniku, Alojz Brenčič, Djor-dje Stevanovič, Marjan Trček in Milorad Petrovič. Ko smo se z njimi zapletli v pogovor, so povedali, da so zadovoljni z uvrstitvami in da so izpolnili več, kot so lani obljubili. Alojz Brenčič je prišel v Kovinarsko Vrhnika pred 10 leti, ko je imel komaj 15 let. Kovinarski je ostal zvest vse do danes. Ne gre mu pohvala samo za uspeh, ki ga je dosegel na tekmovanju kovinarjev, temveč tudi pohvala za delo. Vsa leta je predan in vesten delavec, kar je tudi dokazal s kakovostnim delom in še posebno s tem, da je zmagal na 5. delovnem tekmovanju kovinarjev. Glede na rezultate tega tekmovanja je bil Alojz Brenčič tudi' udeleženec 9. republiškega delovnega tekmovanja kovinarjev, kjer je zasedel 10. mesto. . Tudi Djordje Stevanovič sodi med tiste delavce Kovinarske, za katere lahko rečemo, da so njen steber Djordje Stevanovič ima za seboj že 15 let delovne dobe, od tega v TOZtf-u 6 let. Pb poklicu je KV kemik in KV elek- trovarilec. Kljub temu se je odločil za kovinarsko stroko, v kateri je uspešen, kar potrjuje tudi s svojim delom. Že lani je na medobčinskem tekmovanju kovinarjev dosegel 2. mesto, na republiškem tekmovanju pa 8. mesto. Letos seje ponovno odločil, da se bo pomeril s svojimi vrstniki na delovnem tekmovanju kovinarjev ljubljanske regije, na katerem se je uvr- stil na 3. mesto. Tako lahko rečemo, da ima Djordje za seboj že tri dobre preizkušnje. O takšnih tekmovanjih meni, da bi morali organizatorji dati več poudarka strojem in napravam, na katerih delavci tekmujejo, saj dobra delovna naprava ali pripomoček pomeni že polovico uspeh?.. Za tekmovanje se je letos odločil tudi Marjan Trček, ki je na njem prav tako dokazal svojo kakovost, saj se je uvrstil na 3. mesto. Tudi Marjan Trček je v Kovinarski zaposlen že več kot 6 let. Prišel je po izučitvi poklica kovinske stroke in odsluženju vojaškega roka. Vsekakor gre Marjanu priznanje, da se je odločil pomeriti se z drugimi delavci kovinske strok5 v regijskem merilu ter s tem javno potrditi svojo kakovost. Prvič je bil na tekmovanju tudi strugar Milorad Petrovič, ki se je uvrstil na 9. mesto. Z njim se nam ni uspelo pogovoriti, ker je . bil na dopustu. Ostali trije pa pravijo, da so takšna tekmovanja zelo koristna, saj omogočijo delavcu, da preveri svoje strokovno znanje na tako visoki ravni. Menijo, da bi se podobnih tekmovanj lahk< udeležilo še več delavcev, saj j* med njimi veliko dobrih in stro kovnih delavcev, ki bi se lahki dobro uvrstili, morda jim je po trebno le malo več poguma. Z njihovim uspehom so zado voljni tudi v kolektivu in letos s< jih za uspehe tudi nagradili. II prav je tako, saj je tudi to stimu lacija za dobro delo. Ob koncu s< poudarili, da imajo v TOZD-l poslovodni in strokovni delavc razumevanje za takšno merjenji strokovnosti, da pa se bodo mo rali za vnaprej dogovoriti tudi z* vodjo ekipe na tekmovanju, Upajo, da se jim bodo prihodnji leto pridružili še drugi sodelavci B. N Marjan Trček, Alojz Brenčič in Djordje Stevanovič ter Milorad Petrovič, ki ga ni na fotografiji, so tudi latos dokazali svojo strokovnost na tekmovanju kovinarjev. V Podlipi je »Žabja vas« razsvetljena V srednjeročnem planu Podlipa-Smrečje je predvideno podaljšanje javne razsvetljave v Podlipi. Zato smo v začetku letošnjega leta pričeli s pripravami za predvideno investicijo. Podaljšali naj bi jo za pet svetlobnih teles in sicer v začetku Podlipe, kjer rastejo hiše kot gobe po dežju. V zadovoljstvo večine krajanov je bilo delo končano v juniju, tako da'smo bogatejši in bolj zadovoljni. Nekateri pa kljub temu ugotavljamo, da je to še en »ne bodi ga treba«. Za izvedbo te investicije gre zasluga marsikateremu krajanu. Kljub mnogim uram prostovoljnega dela je raz^ svetljava pobrala približno 25 starih milijonov dinarjev. M. ŽITKO NAŠ ČASOPIS Čez nekaj let bodo morali glede na načrte za ureditev Pokojiške planote vsi pašniki izgledati takole kot sedaj tale. Eden od treh rezervoarjev, eden je na Padežu, dva pa na Zavrhu, od koder potem voda gravitacijsko pada. Za kmetijski razvoj Pokojišča zagotovljen tudi že vodovod Se deset let nazaj, morda tudi še pred petimi leti, je bilo tisto, kar je danes napravljeno na Pokojiški planoti, vizija, ki je ni bilo moč časovno opredeliti. Takrat si je bilo težko predstavljati, da bo Pokojišče že leta 1985 imelo vodovod. Vse tri vasice Padež, Zavrh in Pokojišče so bile nekako odmaknjene od sveta. Ob otvoritvi vodovoda je predsednik KS Borovnica Alojz-Sivka takole brisal težke življenjske pogoje ljudi, ki so si po vojni začeli ustvarjati nove domove, saj je vojna vihra »požgala« mnogo hiš. Po koncu vojne so se domačini vrnili in obnovili svoje domove. Vrnili so se najbolj zagrizeni in vdani svoji zemlji, nekaj pa jih jeostalo v dolini in si poiskalo lepše življenje. Na žalost pa je to območje tudi po vojni ostalo osamelo in vseh petintrideset let sem niso nič vlagali. Tu so bili le gozdarji, ki so zaposlili nekaj ljudi, da so gradili gozdne ceste za eksploatacijo gozdov in opravljali sečnjo. Ker ni bilo drugega dela, so se mladi začeli zaposlovati v dolini. Zaostalost krajev, predvsem zaradi pomanjkanja vode, ki je ovirala razvoj kmetijstva in slaba cestna povezava z dolino, zlasti v zimskem času, so vzeli ljudem voljo do kmetovanja. Obstajala je bojazen, da bo to področje sčasoma izumrlo. Zato je bil že skrajnji čas za odločitev o pomoči kmetom, ki bi uredili zemljišča za potrebe kmetijstva. Prvi pogovori so se pričeli leta 1979, naslednje leto pa je bil že izdelan plannjreditve Pokojiške planote. In po tem programu bodo urejali vse do ■ leta 1995. Največja ovira za realizacijo te zamisli je bilo pomanjkanje vode na tem področju. Ker je to področje pomembno tudi z obrambno-varnost-nega vidika, so razne ideje kmalu dobile obliko načrtov, za kar gre nemajhna zasluga predsedni: Šest sobotnih dopoldnevov so priskočili na pomoč pri zasipanju cevovoda tudi delavci in občani prostovoljci. koma občinske skupščine in izvršnega sveta, ki sta zastavila ves svoj vpliv in se zelo angažirala, da bi bila uresničena izgradnja vodovoda. Seveda pa ne moremo mimo splošne družbene klime, ki v zadnjih letih postavlja kmetijstvo med prioritetne panoge, zato je realizacija načrta urejanja Pokojiške planote za boljšo kmetijsko proizvodnjo stekla s pospešenim tempom. Tako je naša Kmetijska zadruga s svojo pospeševalno službo dosegla, da se je stalež govedi v treh letih podvojil z oseminštirideset na stotrideset glav Veliko dela na trasi novega vodovoda so opravili vojaki iz enote Rifata Šehoviča. Njim Pa so se nekajkrat pridružili tudi mladinci. govedi, plemenskih telic pa od nič na sedemdeset. 130 hektarjev pa je že urejenih pašnikov. Vodovod, ki je bil odprt pred mesecem, nedvomno pomeni za trinajst kmetij in nekaj drugih domačij res veliko. Menda se bodo- tega dejstva kmalu zavedali tudi vsi domačini, še predvsem zato, ker jim je družba z velikimi sredstvi uredila ključni problem pri nadaljnjem razvoju. »Za izgradnjo vodovoda na Pokojišču, Padežu in Zavrhu je potrošenih preko štiri milijarde, starih dinarjev. Pri tem pa ne smemo pozabiti še na udarniško delo mladincev, delavcev iz upravnih organo občine in DPO, krajanov Borovnice in ostalih občanov, ki so delali na izkopu in zasnutju trase. V tej veliki nalogi so sodelovali: enota JLA, ki je opravila pretežno delo na trasi, Komunalno podjetje Vrhnika, gradbeno podjetje Gradišče in Podjetje za urejanje hudournikov. Sredstva pa so priskrbela JLA, Ljubljanska banka s krediti, Območna vodna skupnost in delovne organizacije v občini«, je poudaril Alojz Sivka.. Veliko dela je v pretežni meri opravljeno, čeprav bo potrebno še nekaj popravil pri zajetju oziroma pri črpalni napravi, opnu, ki deluje samodejno, na vodni pogon in potiska vodo v rezervoarje. Razumeti pač moramo, saj je to ena prvih tovrstnih naprav v Sloveniji in delavci komunalnega podjetja ' se trudijo, da pomanjkljivosti čim prej odpravijo. Težje pa je razumeti nekatere krajane, ki negodujejo, da si bodo morali pač sami plačati hišne priključke. Povsod in v vseh krajih je to povsem normalno, celo s svojimi prispevki sodelujejo pri gradnji osrednjega cevovoda. Menda bodo kmalu to spoznali, saj jim je družba veliko naredila. Nedvomno pa je res. da se morajo vse institucije in organizacije, ki so dolžne skrbeti za realizacijo programa razvoja Pokopališke planote, predvsem pa vrhniška Kmetijska zadruga, polno angažirati in z vso odgovornostjo dosledno izpeljati zastavljene načrte, da bo Pokojišče res postalo en sam velik pašnik, s katerega mora priti precej mesa. MSI Sindikat o gospodarjenju V torek, 27.8.1985, je bil posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata, na katerem je bila osnovna tema razprava o gospodarjenju organizacij združenega dela v I. polletju 1985 ter o nadaljnjih nalogah sindikata »v vroči jeseni« letošnjega leta. Glede na znane rezultate I. polletja je bila razprava usmerjena predvsem v ocenjevanje razmer in problemov v posameznih sredinah ter k nalogam sindikata pri spremljanju in mobilizaciji za boljše rezultate,- do konca leta. Vendar pa ob vse težjih pogojih gospodarjenja, zaostrovanja medsebojnih odnosov, vse večje inflacije ter rasti cen, se vse večkrat sprašujemo, kako naj sindikat v osnovnih sredinah deluje. Vsekakor je potrebno prisluhniti problemom in vzdušju delavcev, ter jim skupaj s strokovnimi službami in družbenopolitičnimi organizacijami posredovati prave informacije. Kajti le na podlagi, ustvarjenega dohodka se lahko delijo tudi osebni dohodki, ki pa so v sedanjem stanju v nekaterih primerih še problematični. To nam povedo tudi ustvarjeni rezultati našega gospodarstva. Zato je potrebna še večja politična aktivnost ravno v tistih OZD, ki so na robu rentabilnosti odnosno imajo izgubo. Zastavljene planske cilje v večini primerov zelo težko ure-sničujerno, vendar pa po ocenah za proizvodnjo in izvoz naj bi se to uresničilo že do konca septembra ali do*konca leta. Izgu-baše imamo štiri: Žito TOZD Pekarna, Iskra-Antene; IUV-Opekarna, Igrad, eni pa sojzgube pokrili, tako da tudi nimajo zajamčenih OD. V Iskri in v Žito Pekarna zagotavljajo, da bodo do konca leta izgubo pokrili, Igrad predvideva reorganizacijo v IUV-Opekarr»i, ki ne obratuje, pa še analizirajo njen obstoj. Iz same kritične razprave lahko potegnemo, da moramo kot sindikat v osnovnih sredinah za zagotovitev boljših rezultatov ob koncu leta posebno pozornost posvetiti naslednjim točkam: — dobiti prognoze gospodarjenja za nadaljnje mesece, predvsem realno napoved dohodka, da ne bi prišli v situacijo, da OD ne bi bili do konca leta pokriti, — oceniti gibanje gospodarjenja in glavne dejavnike, ki vplivajo na razpoloženje delavcev, — ofenzivno politiko proizvodnje odločno uveljavljati v vseh sredinah, — preprečevati konfliktne situacije in razna izsiljevanja, posebno ob izplačilnih dnevih, •«, — čimveč delovati med delavci, v sindikalnih skupinah, predvsem z zagotavljanjem pravih informacij, — uveljaviti sistem delitve po delu in rezultatih dela in s tem preprečevati miselnost uravnilovke, — izgubaši pripraviti sanacijske programe ter jih izvrševati za odpravo izgub. V jesenskem delu pa čaka sindikat še ena naloga in sicer priprava in izvedba občnih zborov ter na njih tudi nove volitve v vse sindikalne organe osnovnih organizacij občinskega sveta ter republiškega sveta. Zato morajo v vseh OOS že zaključevati postopke evidentiranja, kajti v mesecu novembru morajo vse osnovne sredine izvesti občne zbore. V januarju 1986 pa bo tudi volilna seja občinskega sveta. Tu pa bomo volili tudi 3 kandidate za 11. kongres ZSS, ki bo v mesecu marcu ter 1 kandidata za 10. kongres ZSJ, ki pa bo kasneje. SIMON SELJAK *olju primerno so uredili tudi zajetje. Vodo potiskujeta iz kožlješkega loga v rezervoar na Padežu dva »ovna«, to sta napravi, ki delujeta samodejno na vodni tlak. Bojazen pred prašičjo kugo V zadnjih dneh je med rejce prašičev zašel strah, da tudi v njihove svinjake zaide prašičja kuga, ki so jo odkrili pri Novem mestu in v nekaterih krajih na Hrvaškem. Da bi zaščitili naše področje, je na priporočilo republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano občinski izvršni svet takoj sklical sestanek z Veterinarskim zavodom Krim, veterinarskim inšpektorjem, Kmetijsko zadrugo in Postajo milice, kjer so ugotovili, da izjemna nevarnost za našo prašičerejo narekuje dosledno izvajanje ukrepov, ki jih je posredoval republiški komite. To je: — takojšnja prepoved prodaje prašičev po vaseh oziroma po kmetijah; — v občinah oziroma za območje več občin je treba organizirati sejmišča ali dogonska mesta, ki bodo v času prodaje prašičev pod stalno veterinarsko-sanitarno kontrolo. Po zapiranju sejmišča oziroma dogonskega mesta mora biti ta površina razkužena. O vseh dopremljenih in prodanih živalih mora veterinarska služba voditi ustrezno evidenco, da bo možno ugotoviti, od kod je prišla kužna bolezen in kam je lahko razširjena ter kdo je izdal zdravstveno spričevalo in veterinarsko dokumentacijo, — živali, ki so dopremljene na sejmišče oziroma na đogonska mesta iz drugih občin, morajo biti oštevilčene (ušesna znamkica, v zdravstvenem spričevalu pa mora biti navedena ta številka v rubriki »posebni znaki živali«) že v kraju porekla živali; — ponovno je treba registrirati vse obrate, ki hranijo prašiče s pomijami in ugotoviti, ali je po republiški odredbi izvedena vakci-nacija živali; . — veterinarska inšpekcija, veterinarske organizacije in organi za notranje zadeve morajo organizirati stalno kontrolo izvajanja teh ukrepov. V opozorilu republiškega komiteja in tudi naša veterinarska služba in inšpektor ugotavljajo, da v nekaterih občinah ne izvajajo predpisanih ukrepov. Tako na primer razni prekupčevalci iz drugih republik prodajajo prašiče po vaseh oziroma celo po kmetijah brez veterinarsko-sanitarnega pregleda živan pri razkladanju. Takšna neorganizirana in nekontrolirana prodaja pa predstavlja največjo nevarnost za širjenje te kužne bolezni. Opozarjajo vse živinorejce, da bodo v primeru nespoštovanja predpisanih ukrepov trpeli vse stroške v zvezi s to nevarno kužno boleznijo in da jim po določbi 53. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi bolezni, v tem primeru za živali, ki bodo ubite zaradi zatiranja te bolezni ne pripada odškodnina. O pilotu Lojzu iz Borovnice Čas, ki se neusmiljeno odmika, vrti kolo zgodovine s tako naglico, da bo marsikateri zgodovinski dogodek ali človeška usoda ostala ob strani in nikoli registrirana. Da se to ne bi zgodilo, je moj namen, da bralci tega lista, predvsem pa starejši občani v Borovnici, le zvedo, za usodo človeka—domačina, ki mu je tragična usoda v letu 1941 daleč od rodnega kraja pretrgala nit življenja. Dokler kdo moje trditve ne popravi, trdim, da je to prva žrtev rojaka iz Borovnice, ki se je aktivno postavil v bran svoje domovine takoj ob izbruhu druge svetovne vojne. V mislih imam Alojza Straži-šarja, po domače Janezovega Lojza z Griča, ki je kot vojaški pilot umrl na fronti pri Beogradu. Da bo spis še posebej zanimiv— ne samo po tragiki—je nujno, da povem o tem piloti! še kaj več. Če je kdo otročadi v Borovnici naredil kako veselje, je bil to ravno ta pilot. Tiste čase smo otroci prisluhnili vsakemu ropotu na cesti. Če se je na njej pojavil motor ali avto, za katerim se je valil oblak prahu, je bil to že dogodek, ki smo ga otroci komentirali vsak po svoje — otročje. Skoraj pa ni minilo leto, da nad vas ne bi priletel Lojz s svojim si-vozelenim letalom. Nekajkrat je obkrožil vas, pomahal svoji materi, ki je stala na pragu, se še v pozdrav »malo pozibal« in izginil nekje nad Barjem. Enkrat pa je na Barju (mahu) tudi pristal. Ko je nekajkrat preletel vas, da so ga ljudje sprejeli kot vedno z »Lojz je, Lojz«, kar je šlo od hiše do hiše. Vedno so ljudje ob takih prilikah ugibali, ali si bo upal leteti skozi kolono mostu ali ne. Tega ni nikoli poskušal, kajti tveganje bi bilo preveliko. Tudi topot seje dvignil nad most, ropot motorja pa je kaj kmalu utihnil nekje na robu Barja. Med ljudmi, ki so začeli vpiti vsevprek: »Pristal je, pristal!«, je nastala neke vrste panika. Ženske, ki so pripravljale^kosilo, so iz rok vrgle vse, da bi laže sledile dogodkom. Tudi one so se pridružile nam, mulariji, ki smo iz vseh strani ubrali pot na barje. Nihče ni vedel, kje je to čudo obstalo. Ta tek se nam je zdel kot maraton, ki so se mu na vsakem koraku pridruževali še novi in novi, vsi pa so tekli k cilju, ki naj bi bil nekje pred nami. Ko smo pritekli čez jaške poleg »cegunce«, seje pred nami pokazala sivozelena gmota, s krili na dva »štuka«. Zdelo se mi je, da stoji pred menoj pošast iz sanj, ki ima namesto vratu in gobca prepeler, obdan s čudnimi, ven štrlečimi zobmi, čuden rep. Okoli te stvari pa sta hodila dva človeka, ki sta bila za takratne pojme oblečena v usnje, za kar sta bila še nekaj posebnega. Na čelih sta nosila čudna očala. Vse skupaj je to doživetje delalo še bolj skrivnostno. Poleg Lojza je bil tam tudi aktivni vojak — mehanik, domačin Francev Lili. Otroci, ki smo jurišali prav pod trebuh te pošasti, smo bili kmalu deležni ostrih besed in groženj in če se temu nebi pokoravali, bi bile brce neizbežne. Oba vojaka sta se obnašala do nas viteško, dostojanstveno. Zoprni pa so nam bili odrasli moški, ki so nekako avtoritativno vpili, da so že služili vojake, zaradi česar naj bi imeli v tem trenutku neke posebne pravice za svoj »firbec«. Ko so se tam pojavili še varuhi reda, je bilo takoj konec komand. V veliko veselje otrok so tudi odraslim moškim povedali,' da v bližini »aparata« nihče nima kaj iskati. Pilota sta menda trdila, da sta morala pristati zaradi neke napake v motorju. Hodila sta po krilih letala in ob trupu odpirala #ieke lopute, podobne tistim roletam, ki so jih imeli »avslagi v šta-cunah v vasi« — kakor smo takrat rekli. Po krajšem posvetu sta se pilota dogovorila za boljši teren za vzlet (bojazen, da se kolesa ne bi vdrla), nato pa je dolga vrsta moških letalo prepeljala ali bolje prevlekla na odgovarjajoči teren. Pilota sta se podala v kabino, zadnji pa so se odmaknili žandarji. Ko se je zavrtel propeler, so kape in klobuki odfrčali z moških glav. Tudi ženska krila so začela kaj čudno poskakovati, tako da ni nobena ženska pomahala Lojzu v slovo, ker so imele njihove roke preveč dela s krili. Dokler se ropot ni izgubil nekje na Barju in ko so potihnili glasovi »še ga vidim«, smo vsi strmeli v nebo, kot bi bili mesečni. Z isto hitrostjo smo jo ucvrli domov, kajti vsa ta dogodivščina nam je podaljšala kosilo za debelo uro. Danes vem, kako neizmerno veselje nam je Lojz s tem obiskom napravil in kako se je spomin na ta dogodek ocenjeval takrat in se še danes. To se je zgodilo v poletju leta 1931. Po tem priljubljenem dogodku je naš junak Borovnico še obiskoval, vendar jo je z guga-njem letala samo pozdravil in se po nekaj preletih izgubil nekje na obzorju. Pripoved ali bolje resnica o tem človeku pa sloni izključno na izjavah prič, ki so bile očividci zadnjega dejanja in smrti pilota Lojza. Ti dokumenti, ki so v lasti tovariša Toneta Petriča in Loj-zove sestre Francke iz Borovnice, so Petriču še z raznimi izjavami pomagali, da mi je dogodke obrazložil tako, da bo njih vsebina kar se da verodostojna. Poudarjam, da so vsi doslej objavljeni podatki skromni, zato moj opis sloni zgolj na prostem pogovoru s tov. Petričem. Vsi nadaljnji popravki ali dopolnitve k temu zapisu bi popolno resnico še bolj utrdili, zato naj bo ta sestavek tudi izziv vsem tistim, ki lahko povedo še kaj več o tem. Gotovo bi jim bili hvaležni vsi sorodniki, pa tudi pisec tega sestavka. Z napadom na Jugoslavijo v aprilu 1941 so takoj pristopile v aktiven boj s sovražnikom predvsem obmejne enote in letalstvo, ki naj bi vdore sovražnih zračnih sil vsaj omejevala. V to neenako borbo so se prvi podajali najsrečnejši borci, ki jih strankarska politika ni prizadela, kajti pravočasno so spoznali, kam to vodi. Komandni kadri so se več ali manj razbežali in vse okoli njih se je podiralo. Na bojnem polju so vztrajali srčni borci — ne oziraje se na svoj čin in narodnostno poreklo. Med te je spadal tudi opisani Lojze Straži-šar, ki zasluži, da o njem povem nekaj več. .Rojen je bil v Borovnici, 1905. leta v družini očeta železničarja in matere gospodinje. Med štirimi brati in eno sestro je bil najmlajši. Mlad je delal na železnici, kjer se je tudi izučil za mehanika. Vojaški rok je služil pri letalstvu v Zagrebu, kjer se je tud|_aktiviral. Po opravljenem šolanju je postal aktiven pilot. Pred vojno je pilotiral razne vrste letal, nazadnje Savoia — Marketti — za tiste čase sodoben bombander lahke vrste. Iz takratnih stalnih vojaških letališč so se eskadrilje tik pred vojno premestile na zasilna letališča južneje od Save, od koder bi sovražnika laže napadale in ščitile kopensko vojsko. Na enem teh letalskih baz v bližini Čačka v Srbiji je bil tudi pilot Lojze. Iz pričevanj je razvidno, da je v letalskih bitkah nad Beogradom sodeloval tudi on. Za nadaljnji boj so ga Nemci onesposobili. Nameraval se je vrniti v matično oporišče, vendar kdo tega ni zmogel —-ali pilot ali letalo, ni ugotovljeno. Resnica je, da si je pilot s skrajnimi močmi to prizadeval, pri čemer je njega in njegovega spremljevalca doletela tragična smrt. Če mi kdo ne dokaže drugače, si upam ponovno trditi, da je Lojze. Stražišar izmed mnogih Borovničanov res prva žrtev druge svetovne vojne. Tako kot so v trpljenje pogrezali ljudi razni politiki in z njimi prenapeti generali, tako so morali ti v letu 1945 priznati svojo veliko zmoto. Na žalost je ta kruta resnica terjala na milijone žrtev vojakov in civilistov, od otrok do starčkov. Ko se je ves svet znašel zopet v miru, so dobrodelne organizacije priskočile ljudem v pomoč, ki so jo dajale v tej ali oni obliki. Veliko vlogo je odigral tudi Rdeči križ, kajti mili-. jone ljudi je bilo razseljenih, sledi za njimi so se v štiriletni vojni izgubile. Sreča je b'la naklonjena tistim, ki so v doglednem času zvedeli za resnico, pa če je bila ta še tako kruta in boleča. O pilotu Lojzu se do leta 1960 ni vedelo ničesar. V vojni vihri so bile posadke letalmed tistimi, ki so se spričo značaja premika lahko najbolj oddaljile od svoje domovine in nekje v svetu tudi izginile. Le vztrajnemu prizadevanju najbližjih gre zahvala, da so dobili namig, kje bi lahko našli resnico. Sledi so vodile v Srbijo, v okolico Beograda, kjer je bilo največ eskadrilj ob napadu na Jugoslavijo. Dokončno resnico so zvedeli od pilota Mihevca, rojaka iz Logatca, ki je Lojza Stra-žišarja osebno poznal in bil tudi seznanjen z njegovo usodo. Tako so zvedeli, da je mogoče v znanem grobu v neki vasi blizu Čačka pokopan pogrešani pilot Lojz. Po dokumentaciji o grobovih šo v vasi Milatoviči resnično našli, kar so toliko časa iskali. Prijazni domačini so jim na travniku ob robu gozda pokazali grob, v katerega so v letu 1941 položili dve vojaški osebi, ki sta tragično umrli v gorečem letalu na območju te vasi. Da grobišče ne bi vzbujalo suma in ostalo nedotaknjeno, so ga označili samo z znamenjem in skromnim napisom na njem. Domačinom gre zahvala, da se usoda posadke letala ni izgubila za vedno. Očividca tega zadnjega boja za rešitev letala Milutin in Dra-giša Kaplarevič sta na srem-skem komiteju ZK Srbije v Čačku dne 15.12.1960 o tem dogodku dala sledečo izjavo '(skrajšano): Vidno onesposobljeno letalo je zmoglo še toliko moči, da je v nizkem letu nad vasjo Milatoiči iskalo prostor za pristanek. Opazili so, da ga ni našlo, kajti za hri- _ bom se je pokazal dim. Tja sta se podali obe navedeni priči, vendar v bližino nista mogli, ker je v gorečem letalu pokala municija. Ko so eksplozije ponehale, sta se približala letalu. Pri pristanku se je letalo s sprednjim, delom zarilo v blato, tako da sta vojaka, privezana z vezmi, visela z glavo navzdol. Njuni telesi sta bili do pasu ožgani, vojaška obleka (bluzi) pa je ostala nepoškodovana. V bluzah so našli tudi popolnoma nepoškodovane dokumente. Ko so ljudje nesrečnika osvobodili vezi, so iz dokumentov videli, kdo sta. Pilot Alojz Stražišar po činu višji vodnik — pilot in Zdravko Borisavljevič, vojak brez čina. Iz tega lahko zaključimo, da je celotna posadka pilota zapustila pred bojem in se je ob njem bojeval le vojak, ki mu je usoda domovine nekaj pomenila. Te dokumente so svojci prejeli od pristojnih oblasti, ki so imele to na skrbi. Da ta primer ni bil ra-zvozljan takoj po vojni, lahko opravičimo s splošnim vzdušjem: ljudje so vsak v svojem ožjem krogu imeli takih in tem podobnih usod na pretek. Anton Petrič, sin pokojnega Lojza, Boris Stražišar in teta (po mami) Jelica so šli takoj prvo leto po odkritju groba ob 1. novembru na grob pokojnega. Ob tej priliki si je tov. Tone Petrič mesto tega žalostnega dogodka natančno ogledal. On in domačini so tako odpravili nejasnosti, ki so se vseskozi ponavljale. Tako ve povedati: letalo je bilo resnično onesposobljeno v zračni bitki nad Beogradom, zaradi česar do matičnega letališča v okolici Čačka ni moglo. Iskalo je zasilni pristanek. Ker je bil še sneg, je bil teren težko vidljiv, kar je presojo o trdnosti zemljišča popolnoma onemogočalo. V tej situaciji je moraic letalo preleteti manjši hrib in se spustiti na njivo za njim. Tu zaradi hitrosti ni pristalo, letelo je naprej, pri vzdigu je na nekem poslopju odtrgalo del ostrešja, samemu letalu pa je odpadlo krilo. Zmoglo je preleteti še manjšo vzpetino, nakar je nasedlo v mali dolini, imenovani »Dubravka«, poraščeni z grmovjem in delno tudi s sadnim drevjem. Pri tem je izgubilo še eno krilo. Pilota sta kot obstreljeni ptici brez kril obvisela nad potočkom, do bistre vode, ki bi jima pomenila življenje, pa nista mogla. Tako sta oba kot vojaka v velikih mukah umrla za domovino. Spomladi leta 1964 so posmrtne ostanke pilota Lojza prepeljali na dpmače pokopališče. Župan mesta Čačak, ki je vodil akcijo odkopa in delno prevoza, je z občani kraja Milatoviči storil vse, da so pilota spremili v domači kraj z velikim spoštovanjem. Za to lepo gesto, ki so jo pokazali na vsakem koraku, s srčnostjo in dobroto, so jim še danes svojci neizmerno hvaležni. Popolnoma osebno: Od otroških do fantovskih let sem pilota Lojza neverjetno rad srečeval. Navadno je prišel izza ovinka pri koritu. Sivozelena obleka z našitkom znaka pilota, potem sablja in zvezde na ramenih, črni svetleči se škornji — vse to je bilo tako nevsakdanje, da sem še dolgo zrl za njim. Nizka, čokata, športna postava mi je izginila izpred oči, po hoji sodeč bi bil tanko dober telovadec. Mogoče me je tudi ta spoštljivi spomin nanj navedel k pisanju teh vrstic. FRANC LEBEN Komisija za delovna razmerja KMETIJSKE ZADRUGE VRHNIKA objavlja prosta dela in naloge skladiščnega delavca v trgovini z repro in gradbenim materialom na Vrhniki, Jelovškova 7. Pogoj: osnovna šola, odslužen vojaški rok, zaželen izpit za voznika viličarja. Za opravljanje prostih del in nalog je določeno poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi,na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA, Cankarjev trg 5, 61360 Vrhnika. KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA VRHNIKA, Cankarjev trg 4 Odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Vrhnika objavlja prosta dela oziroma naloge 1. STROJNO KLJUČAVNIČARSKA DELA (en delavec) 2. PK KOMUNALNA DELA (več delavcev) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: • — pod 1: KV strojni ključavničar, izpit iz VPD, vozniško dovoljenje »B« kategorije —- pod 2: osnovna šola Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Vrhnika v 15 dneh po objavi. VABILO * Društvo invalidov Vrhnika je v letu 1985 organizator srečanja invalidov notranjske regije (Logatca, Cerknice in Ilirske Bistrice). Vabimo vse včlanjene in nevčlanjene invalide Vrhnike, kakor tudi ostale občane na to naše srečanje. Na tej prireditvi bo naše društvo kot prvo v notranjski regiji razvilo svoj društveni prapor. Pokrovitelj srečanja je Občinski svet zveze sindikatov Vrhnika. < Dobimo se v soboto, 21.9. 1985, ob 10. uri pri ribiškem domu v Sinji gorici, v slučaju slabega vremena pa v domu krajevne skupnosti Vrhnika, Tržaška 11. VABLJENI jSUST 1985 NAŠ ČASOPIS UDELEŽENCI LETOŠNJE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE Z OBISKA STARŠEV PRI »SVOJIH« BRIGADIRJIH Obisk pri vrhniških brigadirjih na MDA Trebče 85 (ot vsa prejšnja leta je Jdsedstvo OK ZSMS inika organiziralo obisk vrhniških brigadirjih, ki . se ' udeležili MDA EBČE 85. Z razliko od »skega leta, se je tokrat iska udeležilo veliko več »ršev in sorodnikov, ki imajo svoje sinove in hčere na MDA. Poleg njih sva se obiska udeležila tudi dva člana predsedstva OK ZSMS Vrhnika, kajti namen obiska je bil tudi seznanitev z morebitnimi težavami s katerimi se brigadirji sre- čujejo na delovišču in v prostem času. Iz razgovora z njimi smo zaključili, da se počutijo tako na trasi kot v naselju dobro. Opravljajo dela na izkopu jarkov za telefonski kabel in vodovod. Ker je starostna struktura zelo mlada, saj je v Na osnovni šoH Log—Dragomer so v teh šolskih počitnicah učilnice delno oblekli z opažem. »Ne samo, da so sedaj učilnice lepše, nujno smo morali opraviti to delo, saj smo tako pokrili neustrezen oziroma slab omet, ki se je krušil. To je naš kolektiv stalo 120 starih milijonov dinarjev, ki smo jih prištedili v zadnjih treh letih. Da smo to nujno popravilo opravili, se je moral kolektiv odreči marsičemu, poleg tega pa je nekaj del opravil tudi učiteljski zbor«, pravi ravnatelj Lovro Novinšek. Za uspešno in nemoteno pedagoško delo jim je začelo primanjkovati prostora. Zato so z manjš imi spremembam i knj ižn ico in čitalnico spremenili v učilnico, vendar imajo še vedno dovolj veliko knjižnico. S temi opravljenimi deli pa še niso odpravil i ostal ih pomanjklj ivosti na sicer novi šolski zgradbi. Najbolj jih skrbi streha, ki je nedvomno potrebna popravila. Novosti v cankarjevi knjižnici ^OKOVNA LITERATURA jj?'otni prihodek in dohodek JPonegro, L.: Krojenje i šivenje Pa«-' ^' Kontracepcija , t "'k, J.: Brezalkoholni mešani napitki *K-llr|ić, 1.: Kozjereja litijska zemljišča Nr!'mar -ah. J.: Domača zdravila Artiierija 9. korpusa p'Pecki, R.. Relaksacija t(w Enaintrideseta divizija Ruže ,0niin, L.: Osh?n ' Osnove zdravstvene nege bolnika V0 .arJarn, torej sem V {»laj, M.: Mali instrumenti v. lk'ć, V.: Zobozdravstvena služba v NOB na Slo- Zbi em Živr53 oc"očb sodišč združenega dela v SRS 'jenje ve za pot . &OSLOVJE tonsko: h\ZSC' F" MravlJa ek, L.: Modra knjiga pravljic Golia, P.: Pesmi in igre za mladino Goscinv, R.: Nikec Novy, L.: Pika poka Pretnar, B.: Pravljice, pravljice Ribičič, J.: Črni muc vasuje Štampe-Žmavc, B.: Slike in zgodbe iz tisoč iz enega pasjega dne Za odrasle: Fritz-Kunc, M.: Janov krik Godina, F.: Zaklenjeni dom Malenšek, M.: Skobci nad dolino Milčinski, J.: Lutkovne igrice Švajneer, J.: Mrak pred svetlobo Uršič, M.: Razpoke Prevodi: čosič, D.: Grešnik Deforges, R.: Modri bicikel Hill, P.: Teroristi Marehand, C; Tiger z barja Nahum, L.: Zračni pirat Sagan. F.: Poslikana ženska Schiller, F.: Marija Stuart Smith, W.: Grom in blisk ' VVallace, E.: Temne sile VVoolrich, C: Črna zavesa Pesmi: Debeljak, A.: Imena smrti Novv, L.: Goreče telo Vovko, T.: To mora biti onkraj povprečna starost 15 let se to pozna tudi na samem izkopu. Kljub svoji fizični sposobnosti, glede na njihovo starost, pa si fantje in dekleta prizadevajo da bi dosegli čimvečje rezultate in svojo traso dokončali v predvidenem roku. Kljub splošni oceni, da je stanje v brigadirskem naselju dobro, pa je z naše strani opažena prevelika neorganiziranost brigadirskega življenja v prostem času. Za aktivnosti v prostem času je zadolžena komisija s strani vodstva akcije, - le-ta pa očitno ne posveča dovolj pozornosti preživljanja prostega časa. Po prijetnem klepetu z brigadirji in njihovimi starši in sorodniki smo lahko zaključili, da kljub nekaterim pomanjkljivostim brigada Ivan Cankar hitro in delovno izpolnjuje svojo nalogo v tem pa tudi zaupanje svojih staršev in OK ZSMS Vrhnika. J. Č. J. Z. Kruh ___/ V zelenju gozda sredi jase obsojen borec mlad stoji, poslednjič željno srka vase neba modrino. Zadrhti, ko poči strel in več ga ni... Pod kroglo partizana padel je lačen fant, ki je ukradel soborcu kruh. V tujini mrzli taborišče, ograja žična, tok je v njej, v smeteh koščena roka išče ostanke hrane kar naprej. V prividu mati nudi: »Jej!« Telo kot da več nima teže, poslednjič roka v daljo seže po mamin kruh. Celina črna izsušena, kjer zemlja nič več ne rodi, obzorja s peskom zamegljena, na soncu se blešče kosti. V usodo vdano zro oči. Drug ob drugem v vrsti prti za mrliče razprostrti, ne za kruh. Lenobno praznično mrtvilo, le vrabci vsipajo se s streh, soseda vabi na kosilo otroke in miri njih smeh. In cucek brska po smeteh. Konzerve, vrečke, stara halja, med njimi pa se v prahu valja zavržen kruh... FRANČIŠKA CELARC i I Program Bistra '85 petek, 13.9.85 ob 19.30— sobota, 14.9. ob 17. uri ob 20. uri nedelja, 15. 9. ob 18. uri ponedeljek, 16. 9. torek, 17. 9. bo 20. uri I otvoritev kulturnih prireditev, — podelitev Petkovškovih"priznanj, — koncert MoPZ Liko-Verd in Dekliškega pevskega zbora Vrhnika — lutkovna predstava Grdi raček — večer harmonikarske komorne glasbe; izvajalca Vili Ošlaj in Dejan Mesec — satirični kabaret Miloša Mikelna »Fraklova vrnitev« v izvedbi Z. Šug-mana — razstava likovnih kolonij Bistra '84 in Bistra '85 v gradu Bistra I Literarni večer s pesnikom Nikom Grafenauerjem Od 14.—20. 6.1985 je potekala likovna kolonija Bistra '85. — Pokrovitelj prireditev je DO Liko-Vrhnika. — Organizator prireditev je Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. — Vstopnice za vse prireditve dobite pri ZKO Vrhnika, v Cankarjevi' knjižnici, v delovnih organizacijah pri kulturnih animatorjih in OO sindikata ter pol ure pred začetkom vsake prireditve a din 100. I VLJUDNO VABLJENI! jŽ Po 5. členu Pravilnika o podeljevanju plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika delavcem na področju vzgoje in izobraževanja v občini Vrhnika Odbor za podeljevanje objavlja RAZPIS ZA PLAKETE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI VRHNIKA ZA LETO 1985 I. V letu 1985 bo po sklepu skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika podeljenih 10 plaket. II. Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika bodo podeljene za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju. Za plaketo lahko kandidirajo posamezni zaslužni delavci ali skupine delavcev, ki so dosegli izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja ter druge izredne rezultate, ki so bili doseženi z delom v vzgojno-izobraževalnih, vzgojno-varstvenih in drugih organizacijah združenega dela, z organiziranjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti s strokovnimi in raziskovalnimi deli ter pri oblikovanju učnih sredstev. Za plaketo lahko kandidirajo tudi organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbene organizacije in društva (v nadaljevanju: kandidati), ki so na področju vzgoje in izobraževanja dosegli izredne uspehe in so razultat kolektivnega dela na področju občine Vrhnika. III. Kandidate za podelitev Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika lahko predlagajo: — krajevne skupnosti — organizacije združenega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti — samoupravne interesne skupnosti — družbeno-politične skupnosti in organizacije — društva in družbene organizacije — Zavod SR Slovenije za šolstvo, OE Ljubljana Predlogu za podelitev plakete je treba predložiti: 1. Podrobno utemeljitev predloga 2. Življenjepis s podrobnimi podatki iz življenja in dela kandidata 3. ^lnenje KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Predlogu so lahko priložena tudi dodatna mnenja oziroma priporočila drugih organizacij, društev ter priznanih strokovnjakov. 1 IV. Odbor bo upošteval le tiste predloge, ki bodo odposlani do vključno 20. septembra 1985 v zaprti kuverti na naslov: OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VRHNIKA, VRHNIKA, Cesta 6. maja 1 z oznako »Razpis plakete OIS Vrhnika«. V. Svečana podelitev Plakete Občinske izobraževalne skupnosti Vrhnika bo v začetku decembra 1985 ob dnevu prosvetnih delavcev. ODBOR ZA PODELJEVANJE PLAKETE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI VRHNIKA Balinarska sezona je v teku Balinarji-upokojenci Vrhnike so tekmovalca turnirju v-Žireh, kjer je sodelovalo 6 ekip. Dosegli so lep uspeh. Najprej so premagali 2 vrsti domačinov in se uvrstili v finale. V borbi za prvo mesto pa so se pomerili z močno ekipo balinarjev iz Idrije In jo z dobro igro premagali. Osvojili so lep pokal. Meseca junija smo izvedli na Vrhniki vsakoletni balinarski turnir, kjer je sodelovalo 10 ekip z Notranjske. Zmagali so balinarji Horjula pred Rakekom in Logatcem. Domači 2 ekipi sta osvojili 4. in 5. mesto. Dne 7. julija pa so balinarji Logatca izvedli na Vrhniki pod pokroviteljstvom Industrije usnja Vrhnika velik balinarski turnir, kjer je sodelovalo 14 ekip, med njimi 1 iz Italije, Tekmovali so na igriščih IUV Vrhnika in Društva upokojencev. Zanimanje za to tekmovanje je bilo veliko, saj so prisostvovali številni gledalci z Vrhnike, Horjula, Logatca. Drenovega griča, Sinje gorice, ki so bodrili svoje. Rezultati: 1. Logatec, 2. IUV Vrhnika, 3. Horju1, 4. Vrhnika, 5. Drenov grič, 6. Sinja Gorica. Pohvalo zaslužijo balinarji IUV. ki jih vodi neumorni Janez Krvina. Čeprav v njihovi vrsti niso nastopili vsi najboljši, so z dobro igro osvojili 2. mesto. To pa so dosegli zaradi tega, ker so že v prvi igri premagali neorganizirano ekipo Horjula in jo s tem potisnili na 3. mesto. KAREL ŠTIRN šahovske vesti Republiški mladinski prvak Matjaž Justin SD Vrhnika je na letošnjem republiškem mladinskem prvenstvu doživela veliko afirmacijo. Njeni predstavniki, 4 mladinci in 2 mladinki, so dosegli odlične rezultate in lahko bi se dejalo, da so prevladali v vrhu razpredelnic. V Kranju, kjer so tekmovali mladinci v začetku julija, je bilo zelo razburljivo. Do osmega kola je sijajno igral Sašo Čačič, ki je nizal zmage kot za šalo, toda v naslednjih treh kolih, igrali pa so po švicarskem sistemu, je naredil nekaj manjših napak, kar je zadostovalo Matjažu Justinu, da ga je prehitel in osvojil naslov republiškega prvaka. Dobro se je odrezal tudi tretji vrhniški predstavnik, Denis Arčon, ki je zasedel 9. mesto z enakim številom točk kot sedmo in osmouvrščena Mariborčana Musil in Krumpačnik. Matjaž Justin je za Leonom Gostišo drugi Vrhničan, ki mu je kdajkoli doslej uspelo zmagati na mladinskem republiškem prvenstvu. Rojen je leta T966, doma je z Vrhnike. Letos'je končal matematično-naravoslovno gimnazijo v Ljubljani in je takoj zatem odšel na služenje vojaškega roka v Maribor, kjer se je pridružil Leonu Gostiši. Uspeh ni prišel nepričakovano. Prodor v vrh je že dalj časa napovedoval z dobrimi uvrstitvami na raznih tekmovanjih. Bil je že občinski in notranjski prvak, četrti na članskem prvenstvu Slovenije itd. Večkrat je že bil v selekciji Slovenije in v ekipi Iskre, ki tekmuje v drugi zvezni ligi. Z osvojitvijo naslova mladinskega prvaka je Justin pridobil pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki se ga ni udeležil zaradi obveznosti do JLA. Naključje je hotelo, da na državno prvenstvo nista odšla tudi Čačič in Arčon, pa je zato ŠD Vrhnika ostalo brez svojega predstavnika na tem elitnem turnirju, čačiča je zaustavila nekajdnevna prekoračitev starostne norme, Arčonu, pa je zmanjkalo pol točke. Slednji bo v mladinski konkurenci tekmoval še dve leti in bo lahko še kdaj nadoknadil zamujeno priložnost. Vrstni red: 1. Matjaž Justin (Vrhnika) 9, 2. Aljoša Grosar (Murka) 8, 3. Sašo Čačič (Vrhnika) 8, 4. Dani Vbmbek (Maribor) 7, 5. Uroš Zalokar (Trbovlje) 7, 6. Dani Krumpačnik (Maribor) 6 1/2,7. Matjaž Musil (Maribor) 61/2,8. Denis Arčon (Vrhnika) 6 1/2... Aleš Rom (Vrhnika) 4 1/2... Mladinke pa so tekmovale v Mariboru. Za Vrhniko sta igrali Jelka Sadar in Helena Vrenčur. Prva je domačinka, druga pa je v društvo prišla od drugod. Kaže, da je dobra okrepitev, ki bo prišla še kako prav v ligi. V Mariboru je Helena Vrenčur sprva igrala nekoliko zadržano, toda v drugem delu tekmovanja je nadigrala vse nasprotnice in se je prebila do delitve prvega mesta. Sadarjeva pa je pristala v sredini, kar je zanjo nekoliko slabša uvrstitev od pričakovane. , A. A. Kvalifikacije za republiško člansko prvenstvo Kvalifikacije za republiško člansko prvenstvo, ki je bilo v drugi polovici julija, je na Kodeljevem organiziralo tamkajšnje šahovsko društvo. Tekmovanja se je udeležilo 30 dokaj kvalitetnih šahistov iz cele Slovenije. Prvih šest mest je vodilo v finale. Za Vrhniko so nastopili: Sašo Čačič, Darko Antonijevič, Denis Arčon, Peter Kobal, Aleš Rom, Kostadinov in Kariž, ki je novo ime. V SD Vrhnika je pred kratkim pristopil na lastno željo. Poleg šahovskega znanja na takšnih tekmovanjih odloča tudi fizična kondicija, saj nekatere partije trajajo po 5 in več ur neprekinjene igre. Dnevno pa sta v povprečju na programu dve koli. Razumljivo je, da v tako težkih pogojih mlajši in neizkušeni igralci, nimajo skoraj nobenih možnosti za večji uspeh. Nastop vrhniških šahistov lahko ocenimo za zelo dober, saj je kar dvema uspelo izboriti udeležbo v finalu (Antonijevič in Kariž). V igri Čačiča je bilo nekoliko preveč nihanj, črno serijo pa je imel tudi Arčon, ki je v prvem kolu napravil podvig z zmago nad favoriziranim Rebernikom, kasnejšim finalistom slovenskega prvenstva v Ptuju. Vrstni red: 1. M. Mikac (Iskra) 7,2. M. Črepan (Brežice) 6, 3. D. Antonijevič (Vrhnika) 6, D. Kariž (Vrhnika)... 13. S. Čačič 4 1/2 (Vrhnika)... 16. Arčon (Vrhnika) 4... A. Rom (Vrhnika) 3 1/2... P. Kobal (Vrhnika) 2 1/2 itd. . A A Branko Malneršič, zmagovalec letošnjega rallvja, sprejema pokal za osvojeno prvo mesto. Priznanje edini tekmovalki — Ireni Kohek. TRADICIONALNI RALLY TURISTIČNIH AVTOMOBILOV_ Malneršič ponovil uspeh Tradicionalni rally turističnih avtomobilov, ki ga vsako leto uspešno organizira Združenje šoferjev in avtomehanikov naše občine, je tudi tokrat zbral 20 ljudi, ki jim ta zanimiva in atraktivna športna disciplina veliko pomeni. Priznati moramo, da postaja rally tudi svojevrstna atrakcija, saj privablja vse več radovednih gledalcev. * Branko Malneršič je bil tudi tokrat razred zase. Superiorno, s 95 negativnimi točkami, je osvojil 1. mesto in ponovil lanskoletni uspeh. Da pa je bila borba za vrh izenačena, govori podatek, daje v 10 negativnih točk uvrščenih 6 tekmovalcev. Zlasti nas veseli dejstvo, daje na tekmovanju nastopila tudi. ena tekmovalka — Irena Kohek. Uvrstila seje na11. mesto in za seboj pustila ravno polovico »superiornih« voznikov. Vrstni red: 1. B. Malneršič 95, 2. Janjič 116, 3. Bizjak 117, 4. Škrjanc 118,5. Soklič 120,6. Je-rina 124, 7. Ogrin 126,8. Ščepa-novič 131, 9. Žibert- 133, 10. Drašler 139, 11. I. Kohek 153, 12. Jereb 155, 13. Stanovnik 161, 14. J. Malneršič 173, 15. Malavašič 186, 16. Brkič 188, 17. Svenšek 205, 18. Novak 212, 19. Bajsar 215, 20. Trček 223, 21. Čepon 228, 22. Japelj 235- M. ARSIĆ Nogometaši tudi dobri košarkarji Po končanem spomladanskem delu trim lige NK Borovnica v malem nogometu, sta se v prijateljskem srečanju pomerili prvo- in drugouvrščeni ekipi Canon in Avtoprevoznik. Odigrali sta tekmo v malem nogometu, kjer je zasluženo zmagal Canon z rezultatom 2:1, za popestritev nedeljskega popoldneva pa sta se ekipi pomerili še v košarki, kjer pa je bila boljša ekipa Avtoprevoznik in visoko zmagala z rezultatom 65:41. Pred številnimi gledalci so sodniki Kar-loci (nogomet), Modrijan in Turšič (košarka) na, zadovoljstvo vseh dobro opravili svoje delo, zvrhano mero znanja pa so prikazali tudi igralci obeh ekip. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: CANON: Mikuž, Z. Pristavec, Radič, M. Mejač, Doljšak, JaneL Prvinšek, M. Petkovšek, B. Čebela (trener). AVTOPREVOZNIK: Peter Bajec, T. Hribar, M. Hribar, K. Nikolavčič, M. Ni-kolavčič, Ivanušec, Gantar, Brglez, Žibert, Nemec, Mikuš (trener). ZTKO Vrhnika t Komisija za šport in rekreacijo RAZPIS 5. SINDIKALNIH IGER OBČINE VRHNIKA 6 tekmovalcev tekmovanje ekipno 5 tekmovalcev tekmovanje ekipno 4 tekmovalci tekmovanje ekipno 4 tekmovalci tekmovanje posamezno in ekipno 4 tekmovalci tekmovanje ekipno 3 tekmovalci tekmovanje posamezno in ekipno 3 tekmovalci tekmovanje posamezno in ekipno 4 tekmovalke tekmovanje posamezno in ekipno 3 tekmovalke tekmovanje posamezne in ekipno 6 tekmovalk tekmovanje ekipno 3 tekmovalke tekmovanje posamezno in ekipno Vse športne referente in predsednike 00 sindikata naprošamo, da do 10. 9. 1985 prijavijo svoje ekipe na ZTKO Vrhnika, Tržaška 9 (pismeno) ali na Občinski sindikalni svet, Cankarjev trg 8. Vse ekipe imajo lahko neomejeno število rezervnih igralcev. MOŠKI: 1. Nogomet 2. Košarka 3. Balinanje 4. Kegljanje 5. Šah 6. Namizni tenis 7. Streljanje ŽENSKE: 1. Kegljanje 2. Streljanje 3. Odbojka 4. Namizni tenis RADIOKLUB »IVAN CANKAR« 9< Dobri uspehi Za nami je uspešno tekmovalno leto! Verjetno se bo kdo vp šal, zakaj tako pozno ocenjujemo naše dosežke v tekmovanji! preteklega leta. Zaradi specifičnosti naših tekmovanj dobimo i zultate zelo kasno, saj traja precej časa, da tekmovalne komls pregledajo vse dnevnike dela. Tako na rezultate domačih tekrt vanj čakamo vsaj tri mesece, za tuja, svetovna tekmovanja, P skoraj leto dni. Primer: če v svetovnem tekmovanju sodeli in 10.000 radijskih postaj In če jih vsaj polovica pošlje tekmoval gl dnevnike, je razumljivo, da komisija porabi precej časa, da na' je križno preveri zveze. Sicer se to danes dela z računalniki, veni p, tudi to zahteva svoj čas. Za naš največji uspeh v preteklem letu štejemo prvo mesto v tra cionalnem tekmovanju »Pohorje memorual«, posvečeno legenda smrti Pohorskega bataljona. Že drugič zapored nam je uspelo osv< prvo mesto, tako da je posebni prehodni pokal ostal na Vrhniki še e leto. Seveda smo dobili tudi manjši pokal v trajno last, vendar bi vsi leli, da tudi tretjič zapored osvojimo prvo mesto in s tem tudi preho pokal v trajno last. Letos se bomo še posebej potrudili, da dosežem! "cilj. Zavedamo pa se. da bo zelo težko, saj je konkurenca vseh ju< slovanskih postaj izredno močna, zmaga pa vedno samo eden — ti boljši! Zmagali smo tudi v največjem slovenskem tekmovanju »Po ZRS« — pokal zveze radioamaterjev Slovenije. Te zmage sicer nisi pričakovali, čeprav smo vedeli, da bomo uvrščeni zelo visoko. V ti tekmovanju smo prvič osvojili pokal, čeprav sodelujemo že več I deset let. Tudi ta podatek govori o zelo hudi konkurenci. Sodelovali smo tudi v vseh večjih svetovnih tekmovanjih in dosei boljše ali slabše uspehe—z ozirom na naše tehnične zmožnosti. P mesta v državi smo osvojili v obeh azijskih, obeh svetovnih WPX w movanjih in tudi v obeh evropskih tekmovanjih. Prav v lanskem evrj skem tekmovanju smo osvojili sedmo mesto v naši kategoriji. To je t največji uspeh v mednarodnih tekmovanjih. Vendar pa s tem nis povsem zadovoljni, saj želimo še boljše uvrstitve. Za ostala svetov tekmovanja, ki so bila bolj proti koncu leta, pa še nimamo rezultati Pričakujemo dobre uvrstitve, saj smo se zelo trudili in dali vse od se za čim boljši uspeh. Toliko o našem delu na radijskih postajah. Pa [ glejmo še na ostala področja naših aktivnosti. Radiogoniometriranje ali bolj po domače »lov na lisico«: Lansko leto smo bili zelo aktivni na tem področju, saj smo bili tudi ganizatorji jesenskega republiškega prvenstva, ki je potekalo na UH ki. Pokrovitelj je bila IUV. Tekmovanje je bilo zgledno organiziral tako da smo dobili pohvale s strani tekmovalcev in z Zveze radioan terjev Slovenije. Naši člani so bili zelo uspešni na republiškem pioi skem tekmovanju v Novi Gorici, prav tako tudi ostali na izbirnem venstvu v Celju. Kot krono vseh uspehov pa naj omenim uvrsti naših članov na državnem tekmovanju v Postojni. Tu je Mišo Sagrl vič osvojil prvo mesto in tako postal državni pionirski prvak! Prav ta se je odlično uvrstil Bojan Gabrovšek, ki je med juniorjl osvojil tre mesto. Če vemo, da so na državnem prvenstvu sodelovali samo ti ' boljši iz vseh republik, potem nam je jasno, da je bila konkurenca a močna. Tako dobrih uspehov res nismo pričakovali, so pa plod trde F dela zadnjih nekaj let. Na Vrhniki smo ogromno vložili v razvoj te < p ' javnosti, največ po zaslugi mentorja Matica Japlja in Bojana Noval n predsednika kluba. Naj omenim še to, da je bil Bojan Novak uradni t n ner republiške ekipe in organizator treningov in priprav za udeležbo „ državnem prvenstvu. Pod njegovim vodstvom je ekipa dosegla vi uspeh, saj so pobrali več kot polovico vseh nagrad, kar je tudi doka! dobri pripravi vseh v ekipi. j QRQ tekmovanja — hitrostno oddajanje in sprejemanje Morsejel znakov: Tudi lani smo se resno pripravljali in največji uspeh je bil ta, , je Marko Celarc že drugič osvojil prvo mesto na republiškem tekmo* nju v pionirski konkurenci. SLAVC CELA ^ ' • I s -:-j 2 Tabor MOPD Vrhnik Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika že 21 let zapored organizira planinske tabore v naših visokogorskih dolinah. Letos smo od 1. do 10. avgusta taborili v Logarski dolini. Tabora se je udeležilo 38 pionirjev, mladincev in alpinistov PD Vrhnika. Kakor vsako leto, smo tudi letos največ časa posvetili izletništvu, saj je bil tabor idealno izhodišče za planinarjenje po okoliških vrhovih. - Kljub slabemu vremenu, ki nas prve dni avgusta preganja že več let, smo izvedli poleg uvodnega sprehoda še štiri zahtevne izlete. Že v SOBOTO. 3. avgusta, smo se v zgodnjih jutranjih urah podali na OJSTRICO (2349m), ki je drugi najvišji vrh izmed tistih, ki obdajajo Logarsko dolino. Poleg OJSTRICE smo obiskali še KOCBEKOV DOM NA KOROŠICI. V PONEDELJEK, 5. avgusta, smo uspešno izvedli izlet na TURSKO GORO (2233m). PrekOKREŠLJA in skozi TURSKI ŽLEB nas je pot vodila na vrh. Vračali smo se čez KAMNIŠKO SEDLO, nekateri pa so se povzpeli tudi na BRANO (2233 m). Na naslednjem izletu smo se podali na nekoliko nižjo GROFIĆKO (2083m). Zahteven izlet so ovirali mraz, veter in ostanki snega, ki je zapadel prejšnji.dan. Manjša skupina planincev se je ob po- vratku povzpela na STRELOVEC skala ROBANOV KOT. Zadnji izlet v letošnjem taboru je na OLSEVO (1929m). Ob poti ogledali tudi vasico SV. DUH K TOĆKO ZIJALKO. Vračali smo se izvira KISLE VODE, kjer so si izmed nas s kislimi obrazi potešili Tabora so se udeležili tudi člani stičnega odseka, ki so preplezali \ nje smeri: Herletova v Ojstrici SZ raz v Ojstrici (dvojna naveza) Spominska Dragu Bregarju Modec Ražek Taborjenje smo zaključili z druži večerom in planinskim krstom ob1 nem ognju. Domov smo se vrnili polni dozi* novih izkušenj v gorah. Tisti, ki že v f letih zaide v gore, si pridobi dobrih " zna ceniti pristno tovarištvo, skroC pogum in vztrajnost. Zato vabimo vse mlade ljudi, ki imajo veselje de naj se nam pridružijo. Za pomoč pri Izvedbi letošnjega se zahvaljujemo: KZ Vrhnika, Odseku za ljudsko d bo, Drogi Portorož, Žitu in Peka'1 obrtniku tov. Baškovču. , MARKO DEB« JST I-GUST1985 i NAŠ ČASOPIS 7 5 Vp injll mo >mis :ekrr nja, ideli oval i na' /en( Spored vrhniškega kina v septembru 3. 9. torek ob 20.00 ALI JE PILOT V LETALU? — amer. barvni Režija: Jim Abrahams, David Zucker, Jerry Zucker V gl. vi.; Robert Hays, Julie Hagertv, Kareen Abdul-Jabbar, Lloyd Brudges, Peter Graves Film je predvsem parodija na filme »katastrof« kot so Letališče. Žrelo In vrsta drugih. Domislice se vrstijo v tako strahovitem tempu, da gledalcu ne ostane čas, da doume šalo, ko jo zamenja že druga. To je film, ki ga je treba videti večkrat — zato ga repriziramo. Prav letošnje pbietje ga ponovno vrtijo v ameriških in zahodnoevropskih kinematografih. FEST 81. 5. 9. četrtek ob 20.30 7. 9. sobota ob 18.00 8. 9. nedelja ob 20.30 SAMO BOG ODPUŠČA .JAZ NE! — ital. barvni Režija: Giuseppe Colizzi V gl. vi.: Terence Hili, Bus Spencer Ob proslavljenem špagetivvesternu bomo lahko preverili, če se je zvrst »postarala«. T. Hill in B. Spencer zagotavljata, da ne. 7. 9. sobota ob 20.30 TO JE ELVIS PRESLEY — ameriški barvni 8.9. nedelja ob 18.00 Malcolm Leo, Andrew Solt, Elvis Presley, David Scott, Johny Harra Malo drugačen, dokumentaren pregled Presleyevega življenja, ključnih trenutkov v njegovi karieri in nekaj do danes še neznanih spominov iz intimnega doživljanja. Film je pretresljiv v prikazu tragike moža, ki ni sam svoj, ampak osrednja osebnost velikanskega busi-nesa, čigar žrtev je bil. Čeprav je bil že predvajan na televiziji, ga predvajamo v našem kinu zaradi številnih želja tistih, ki ga prej niso imeli priložnosti videti (Priporočamo**) 10.9. torek ob 20.00 SAMO DVAKRAT 2lVlS — angl. barvni CS Režija: Lewis Gilbert V gl. vi.: Sean Connery, Akiko Wakabaya-shi, Donald Pleseance Ta in naslednji torek posvečamo Jamesu Bondu. Ker uvozniki nimajo deviz za nakup novih Bondov, bomo pač ponovili stare, saj so si podobni. Tokrat bomo spremljali »starejšega« Bonda — Connervja ki ima delikatno nalogo, da nekje na Japonskem prepreči zlobne namene skrivnostnega-zločinca, ki z vesoljskim plovilom obeta vsesplošno svetovno morijo... 12.9. četrtek ob 20.00 14. 9. sobota on 18.00 15.9. nedelja ob 20.30 DAN POTEM — amer. barvni Režija: Nicholas Meyer V gl. vi.: Jason Robards, Jobeth VVilliams, Steven Guttenberg, John Cullum Film govori o tem, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do atomske vojne. Iz podobnih izhodišč kot ZAČETEK PO KONCU (NITI) posnet film ne govori o kakršni koli krivdi, saj za začetek sovražnosti zadostuje naključje, pomota ali kaj tretje. Gre za usodo človeštva, ki mu v primeru takšne vojne ne bi bilo rešitve. 14.9. sobota ob 20.30 15. 9. nedelja ob 18.00 LJUBEZEN V RIU — amer. barvni Režija: Stanley Donen V gl. vi.: Michael Caine, Josep Bologna Očarljiva komedija v eksotičnem okolju Ria de Janiera in okolice nam predstavlja dva ameriška prijatelja, ki najameta hišo v Riu, kjer naj bi skupaj s hčerami — najstnicami, pa brez sitnih žena letovali. Zapleti se začno, ko se ena od deklet do ušes zaljubi v očetovega prijatelja, ki se mladim čarom ne zna upreti. Preti prava katastrofa, a pamet nazadnje le zmaga. 17.9. torek ob 20.00 SAMO ZA TVOJE OČI — angl. barvni CS Režija: John Glenn V gl. vi.: Roger Moore, Sarole Bouquet, Chaim Topol Britanska podmornica ima nezgodo. Posadka in strogo zaupni podatki o skrivnostnem novem orožju se sicer rešijo, toda vse obveščevalne službe sveta sop jim za petami. Skrivajo se na grških otokih, toda tu zgine sled za posadko, ki so jo pobili, in z dokumenti. Stvar prevzame James Bond. 19. 9. četrtek ob 20.30 DISCIPLINA BREZ MILOSTI—amer.barvni 21.9. sobota ob 18.00 Režija: Frank Roddam 22. 9. nedelja ob 20.30 V gl. vi.: David Keith, Robert Prosky Film razkriva razmere znotraj vojaške akademije, vso lestvico hierarhije moči in oblasti, ki se potem prenaša tudi v službovanje po šolanju. Ali je znotraj tega treninga sploh mogoče ostati objektiven in pošten? Ali pa gre za dokazovanje, da je naše življenje le boj, kjer sredstva niso važna? Mnogo bolj tehtno zastavljen kot podoben OFICIR IN GENTLEMAN, je pa manj melodramatičen (***) 21.9. sobota ob 20.30 22. 9. nedelja ob 17.00 GANDHI — angleški barvni CS Režija: Richard Attenborough V gl. vi.: Ben Kingsley, Candice Bergen, E. Fox Film o velikem politiku in človeku Gandhiju, bogat in razkošen ep, posnet z veliko ljubeznijo do legende. Režiserje vložil dvajset let svojega dela in razmišljanja v ta film, posnet z velikanskimi sredstvi kar najbolj profesionalno in kulturno. Film je dolg več kot tri ure, zato bo v nedeljo predstava že ob 17. Predstavili smo ga že lani na pred-premieri, pa bodo nekateri z veseljem še enkrat gledali film, ki vsekakor zasluži večkratni ogled. (Zelo priporočamo****). 24. 9. torek 20.00 29.9. nedelja 20.30 HLADEN KOT LED — nemški barvni Režija: Kari Schenkel V gl. vi.: Detlev Balko, Brigitte Muller Miku ne diši šola. Pobegne od doma, sreča lepo striptizeto Korino lri kmalu konča v zaporu zaradi nedovoljenega »friziranja« motorja. Ker so mu odbili tudi tretjo prošnjo za pomilostitev, je pobegnil. Pri Jem je ubil stražarja. Lovi ga policija, pa tudi tolpa Korininega novega 'lUbimca. Mikovo življenje postane pekel. 26. 9. četrtek ob 20.30 28.9. sobota ob 18.00 HEAT STREET — amer. barvni Režija: Stan Lathan V gl. vi.: Rea Daen Chong, Guy'David, Jon Chardiet film o najnovejšem glasbenem boomu v Ameriki: posebnem zvoku 9'asbenih posnetkov in seveda najnovejših plesih s ceste, med kakimi po popularnosti prednjači »Breakdance«.'.. 28.9. sobota ob 20.30 29. 9. nedelja 17.00 ^0.9. ponedeljek 19.00 - amer. barvni SHARKYJEVA MAŠINA • Režija: Burt Revnolds V gl. vi.: B. Revnolds, Vittorio Gassman, ' ; Brian Keith. Bernie Casey, Rachel Ward $harkyje policaj v skoiurnpiranem sistemu, proti kateremu sam nima ^kakršnih možnosti. Toda,... ~t> prihodu s poletnega »na zimski čas bomo prilagodili predstave *9ko, da bo lahko čim več gledalcev videlo čim več filmov. Novost bo Predstava ob ponedeljkih. Izkušnje drugih kinematografov nas preučujejo, da bi tudi pri nas bile ponedeljkove predstave uspešne. Vds|ej tudi ne bo ob nedeljah treh popoldanskih predstav (16., 18., 20.), anipakdve(17.,20.) Izlet v Gradec .Zadnjo soboto v juniju smo krajani Podlipe Smrečja in Ža-žarja odšli na ogled avstrijske Koroške, točneje v Gradec. Po krajšem usklajevanju prijav ter urejanju formalnosti glede dokumentacije za prehod meje smo se tega lepega sončnega jutra z avtobusom napotili proti meji. Vzdušje je bilo enkratno, k čemur je prispevalo tudi lepo vreme, saj se je to soboto po dolgem deževnem obdobju le zjasnilo. Cilj tega izleta je bil ogled nekaterih kulturnih znamenitosti v Gradcu ter pri nas na Štajerskem. Na meji smo opravili brez problemov. Prijavili smo harmoniko, ki jo je imel s seboj Darko in skrbel za dobro počutje. V Gradcu je bil prav tako dan lep, zato smo takoj odšli v muzej, da si ogledamo njegove lepote: prečudovite slike, glasbila, iz lesa izrezane kipe, pohištvo, drobne izdelke itd., itd. Stvari, ki so stare nekaj sto let, so vse lepo ohranjene. Tam vlada red in lepota, ni ti žal poti in časa za ogled. Po ogledu smo se razkropili po mestu z namenom, da si vsak nekaj kupi, bodisi kavo ali kak- šen spominček, nekateri smo si ogledali prečudovito cerkev, v kateri so imeli priprave za velik koncert. Ker banka v Gradcu ni menjala našega dinarja, z našimi nakupi ni bilo nič (razen če si imel šilinge ali druge devize). Ko je trgovec zagledal dinarje, se je pomračil in rekel: »Tega pa ne maram«. To je bil grenak priokus za vse nas. Vračamo se nazaj na jugoslovansko mejo. Strogo carinikovo preverjanje našega »velikega nakupa« seje kmalu končalo, saj nismo imeli več. kot kakšen kilogram kave — za devize seveda. Po ogledu nekaterih kulturnih znamenitosti na naši strani — »tudi pri nas je lepo«, smo ugotovili — smo se bližali domu. Zadnja postaja je bila na Trojanskem klancu, kjer smo kupili krofov. »Vsaj nekaj,« smo si mislili, pa še denar je bilo treba zapraviti, saj ga »tam čez nismo mogli«. Z dobro voljo na obrazu, z nasmehom ter s pesmijo na ustih smo srečno prispeli domov, bogatejši za vse tisto kar smo si ogledali, in razočarani nad tistim, kar smo doživeli. MARINA ŽITKO Marina Mihevc Gostilna Lampič tel. št. 751-381 Zamenjam dvosobno stanovanje v Kopru za enakega na Vrhniki ali okolici. Interesenti naj se javijo na gornji naslov. Lesnoindustrijski kombinat LIKO, n.sol.o. Vrhnika vabi k sodelovanju LIKO VRHNIKA — več kadrov z višjo ali visoko strokovno izobrazbo lesne ali gozdarske smeri ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE IN ORGANIZACIJO PROIZVODNJE Za zasedbo navedenih del in nalog so poleg ustrezne strokovne izobrazbe pogoj tudi najmanj 2-letne delovne izkušnje v stroki. — več kadrov za opravljanje mehaničnih del v proizvodnji lesno-obdelovalnih strojev in stroja za brušenje rezil. Za opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo — VKV ali KV strojne smeri (strojni ključavničar, strugar, rezkalec) ter 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog. Nudimo strokovno in kreativno delo, možnost strokovnega izpopolnjevanja ter stimulativno nagrajevanje. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidate, ki izpolnjujejo navedene pogoje ter so pripravljeni s svojim znanjem in izkušnjami sodelovati pri navedenih delih in nalogah, vljudno vabimo, da' v 15 dneh pošljejo svoje pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Lesnoindustrijski kombinat LIKO Vrhnika, Tržaška 90, Kadrovska služba. ZAHVALA Ob izgubi naše drage in skrbne mame Marije Brence l Brega pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB Borovnica za lep poslovilni govor. Hvala tudi duhovniku za opravljeni pogrebni obred. ■ Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena. Vzame ti, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost polno lepih spominov. (/•'. Prešeren) 21. julija je minilo leto dni, odkar si nas zapustila, naša nadvse ljubljena in srčno dobra sestra in teta Ana Prek 1 Vrhnike, Voljčeva 24 Za tvojo iskreno ljubezen, ki si nam jo bogato razdajala, ne boš nikoli pozabljena v naših srcih. Toplo se zahvaljujemo vsem tistim, ki obiskujejo njen zadnji dom in ga krasijo s cvetjem. Žalujoči ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame Marije Jerina se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vsem sosedom za izraze sožalja ter za darovano cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vrhniški godbi. g. župniku za opravljeni obred. Ivanki Košir ter Marjetki Urh za vso pomoč, ki jo je nudila v času bolezni. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega dragega Slavka Stareta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, ki so nam jo nudili v težkih trenutluh, za izrečena ustna in pismena sožalja. Zahvala dr. Kogoju in dr. Kavčiču iz Notranjskega zdravstvenega doma za pomoč v času njegove bolezni. Zahvala kolektivu Industrije Vrhnika za vso izkazano pomoč, posebej direktorju Antonu Debevcu in Branetu Jerebu za moralno podporo, sodelavcu Dušanu de Gleria za nesebično pomoč in izrečene besede slovesa, Stanetu Japlju za pomoč pri organizaciji pogreba, sotovarišem iz pevskega zbora Industrije usnja Vrhnika za prelepo zapete pesmi in vrhniški godbi. Zahvala sodelavcem iz »Fenolita« Breg, posebno Andreju Vidoviču za pomoč v stiski. Zahvala Krajevni skupnosti »Vas« in Občinski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin, tov. Dobrovoljcu za poslovilne besede. Zahvala dobrim sosedom Obidovim, Iglovim in Stružnikovim in Fickovim za pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vrhnika, 22. 8. 1985 Zena Zofka, sinova Slavko in Marko z družino ZAHVALA Po dolgem trpljenju nas je 14.7. 1985 za vedno zapustil naš Ivan Brancelj Laze pri Borovnici Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v letih bolezni obiskovali in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Petrovčiču, gospodu župniku za lep pogrebni obred in tolažilne besede, zahvala tudi organistinji ter pevskemu Zboru. V tihi žalosti: žena Anica, družina Švigelj in drugo sorodstvo Solza pove več, kol zmore beseda; solza ima svojo ceno. i ZAHVALA Ob" boleči izgubi našega dragega moža. očeta, tasta in starega ata Antona Peršina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebej se zahvaljujemo pevcem, g. župniku, 'predstavniku ZB NOV Bojovnica za poslovilne besede • ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena.Milka, sinovi Anton, Metod in Ciril z družino globljen bo podvo v gradu Bistra Na že tradicionalni pohod z Vrhnike na Triglav se je letos podalo osemnajst »vrlih fantov«. V dveh dneh in pol so prišli na vrh Triglava. Letos so našo odpravo podprli: Mantova, vrhniška Pekarna, Kmetijska zadruga, LIKO in Čoka. Podvoz v gradu Bistra je velika ovira za tovorni cestni promet. Borovniške delovne organizacije si sicer že vrsto let prizadevajo, da se odpravi ta »čep« za tovorna vozila. Še posebej je podvoz problematičen v zadnjih letih, ko je porasel kontejnerski prevoz, saj so morali kontejnerje natovarjati na parkirišču v Bistri. Zdaj je rešitev tik pred realizacijo, »Kolono« v gradu Bistra bodo konec septembra .začeli poglabljati. Po projektu 5% in 10% cenejša vožnja za potnike , v obmestnem prometu INTEGRAL — LPP — Obmestni potniški promet Ljubljana obvešča potnike, da je s 15. julijem 1985 uvedel predplačilne kuponske vozovnice za 10 in 30 voženj na stalni relaciji. Če nimate mesečne vozovnice, potem vam bo nov način plačevanja voznine zelo dobrodošel, saj vam bomo za blok z 10 vozovnicami priznali 5% popusta, za blok s 30 pa 10 % popusta na redno ceno prevoza. Z vozovnicami se lahko vozite vse dni v tednu. V kolikor bi prišlo do spremembe tarife, boste kupone uporabljali (brez doplačila) še pet dni po uveljavitvi tarife, ev. neizkoriščene pa zamenjali z doplačilom razlike na naših prodajnih mestih. Na relaciji Logatec—Ljubljana in obratno so s 15. julijem ukiniii sprevodnike. Potnikom priporočamo nakup nove, cenejše vozovnice. S tem se bomo izognili možni gneči na vstopnih vratih avtobusa. Za razumevanje se vam že vnaprej zahvaljujemo. Vrhničani vozovnice lahko kupite v Integralovi poslovalnici na Vrhniki, ki je odprta Vsak dan od 7.00 — 15.00 ter prvo in zadnjo soboto v mesecu od 7.00 — 12.00. INTEGRAL Gostiša najboljši slovenski šahist za leto 1985 Na Ruju se je v sredini avgusta končalo 35. slovensko šahovsko prvenstvo. Z organizacijo prvenstva je domači klub proslavil 50-letnico šaha v tem mestu. Prvo mesto je zasluženo osvojil Vrhničan Leon Gostiša, ki je o uspehu povedal naslednje: obvestilo Vabimo vse, da se kot prostovoljni krvodajalci udeležite krvodajalske akcije, ki bo potekala na Vrhniki in sicer v Četrtek, 31. OKTOBRA 1985 OD 7. DO 13. URE V MALI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA, TRŽAŠKA CESTA 25. OO RK VRHNIKA STENPLAST STRAŽINAR Takoj zaposlimo KV struparja Oglasite se na naslov: Stražinar, Voljčeva 13, Vrhnika ali po telefonu: 751-116 751-247 »Z igro sem zadovoljen. Nekoliko slabše sem igral od četrtega do sedmega kola. Že nekaj let ni bilo tako bornega turnirja. Igrali so, z izjemo Bohaka in Ivačiča, mladi'šahisti. Škoda, da ni mogel priti tudi Justin, ki je v veliki formi. Ker sem trenutno pri vojakih, so mi starešine omogočile, da sem se maksimalno posvetil prvenstvu. Upam, da sem upravičil zaupanje. Dobro sta igrala Podlesnik in Mazi. Slednji ni niti ene partije remiziral, Supančič pa se je prepozno zbudil. Orel je igral preveč previdno, prijetno je presenetil tudičrepan.« Do zadnjega kola, ki je praktično odločalo o vsem, je bil vrstni red nejasen. V odločilnih srečanjih je boj trajal sedem ur. Gostiša je z belimi figurami z lahkoto obdržal ravnovesje s Podlesnikom in je pravzaprav prvi odgovoril, kdo bo prvak. Ker se je Mazi poleg Go-stiše uvrstil v polfinale državnega prvenstva, bosta na turnirju mojstrskih kandida- tov igrala Mikac in Črepan. Pravico neposrednega nastopa na republiškem prvenstvu prihodnje leto so si priborili Gostiša, Mazi, Supančič, Podlesnik in Črepan. Ostali pa bodo morali skozi, izčrpajoče kvalifikacije. Ostala dva predstavnika ŠD Vrhnika, Antonijevič in Kariž, sta bila zanesljiva v igri, vendar za višje uvrstitve bo potrebno še precej delati na teoriji. Njuna uvrstitev je vsekakor lep uspeh, ki zao-kroža bero vrhunskih rezultatov vrhniških šahistov. Še enkrat vse čestitke Go-stiši, z velikimi željami po napredovanju v jugoslovanski vrh. Čestitke zasluži tudi za uspešno diplomiranje na fakulteti za agronomijo, kar je dosegel pred odhodom v JLA. Vrstni red: Gostiša 9,5, Mazi 9, Supančič in Podlesnik 8,5, Črepan 7,5, Orel 7, Mikac 6,5, Ivačič in Antonijevič 6, Petek 5,5, Žganec in Kariž 4,5 Rebernik in Bohak 4. ' A. A. bodo to poglobili za 60 centimetrov, kar bo zadostovalo tudi za kontejnerski prevoz. Vrednost del je ocenjena na 1,2 milijarde starih dinarjev, sredstva pa je zbralo gospo- darstvo iz KS Borovnica Dela se bodo pričela p vidoma konec septemb tedaj bo za tovorna vozil Ijala zapora ceste, za osi pa bodo uredili obvoz KONČALO SE JE SLOVENSKO PRVENSTVO Uspel 12. turnir »Bistra 85« Fantje iz Bistre so priredil i 24.8.1985 tradicionalni turi »BISTRA 85« v malem nogometu, na travnatem igrišči J Bistri. Sodelovalo je osem ekip, ki so bile razdeljene v d | skupini. Končni vrstni red: 1. OPTIMISTI — Borovnica 2. Rekreacijska skupina ŽABA — Bistra 3. PENAROL — Borovnica 4. IG RAD - Vrhnika 5. Športno društvo JAMA — Notranje gorice 6. PARADNI TANGO — Vrhnika 7. STARA POSTAJA — Borovnica 8. DOL — Dol pri Borovnici Najboljši strelec je bil Sivka Dane, najboljši vratarje bil Šuri ] Janez in najboljši igralec Jozičič Jožo. Posebno bi se zahvalil sodnikoma SNZ Vrhnika Knežev Jagu in Brkič Miru za dobro sojenje. _ . »j M MIKLOŠIČ DUŠ/ Svojevrstna gobarska sreča se je nasmehnila letošnje po6 Bredi Malovrh. V Bistri na travniku je našla 4 in pol kilogrfi težko gobo, ki sodi med prašnice. To je redkost v naših krajin^ je bila izjemno velika (za primerjavo smo zraven postavili šS lico cigaret). Kljub temu, da je menda ta goba užitna, pa se znašla na krožniku. S Krajevna skupnost Drenov grič — Lesno brdo se zahvaljuj' vsem gasilskim društvom in poklicni gasilski brigadi iz Ljub Ijane, ki so požrtvovalno in uspešno sodelovali pri gašenju po žara na Drenovem griču na gospodarskem poslopju Franci^ ^ Oblaka. □d Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika -...... ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk- Milorad Borčič, Jakob Su-šmah, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan. Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in Storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Prav tako gre zahvala vsem krajanom, ki so sodelovali gašenju požara in reševanju živine, še posebej pa članort\^ enot civilne zaščite v krajevni skupnosti, ki so požrtvovalno /'4rt€ vztrajno odstranjevali material s pogorišča in pripravili ob/eAbra za čim hitrejšo sanacijo. je | Komite za SLO in D$**r KS Drenov grič — Lesno brdo™ f , ,, . . • f f 'ina _ sei , ,-,-