IZ VSEBINE: Polletni plan Nadomestilo boleznine za prve tri dni Letne športne igre Zlato v Karlovcu ŠTORE ZELEZAR ŠT. 9. — LETO VI. — 26. IX. 1966 KAKO SMO POSLOVALI V PRVEM POLLETJU KO OCENJUJEMO POSLOVANJE V I. POLLETJU TEGA LETA, UGOTAVLJAMO, DA SO VSI FAKTORJI PROIZVODNJE POKAZALI UGODNE REZULTATE, CE UPOŠTEVAMO, DA SO SE POGOJI V NOVIH GOSPODARSKIH PRILIKAH ZA POSLOVANJE PRECEJ ZAOSTRILI. IZ POROČILA POLLETNEGA PLANA PA KLJUB TEMU LAHKO RAZBEREMO, DA OBSTOJA ŠE CEL NIZ PROBLEMOV, KI JIH NE REŠUJEMO DOVOLJ PRECIZNO, ALI PA JE NJIHOVO REŠEVANJE PREPOČASNO. OPUSTITEV UČINKOVITEGA REŠEVANJA TAKŠNIH PROBLEMOV BI SE UTEGNILA NEGATIVNO ODRAZITI NA REZULTATIH POSLOVANJA, ZATO JE POTREBNO Z VSO RESNOSTJO PROUČITI MOŽNOSTI ZA CIM HITREJŠE ODKLANJANJE TAKIH POMANJKLJIVOSTI. O NEKATERIH TAKŠNIH ŠIBKIH TOČKAH JE RAZPRAVLJALA KOMISIJA ZA PLAN PRI DSP TER PODALA NEKOLIKO SMERNIC ZA REŠEVANJE TAKIH IN PODOBNIH PROBLEMOV, KI JIH V NADALJEVANJU POSREDUJEMO. V obratih livarne še vedno ugotavljamo razmeroma velike izmečke in tudi število reklamacij je v porastu. V primerjavi z lanskim polletjem je v sivi livarni indeks izmečkov 144, kar se odraža na visokih stroških proizvodnje. Nedvomno je, da tako velik porast izmečkov negativno vpliva na konkurenčnost podjetja. Naslednja šibka točka, ki jo Komisija za plan ugotavlja, je izvrševanje obveznosti v predpisanih rokah. Očitno je namreč, da se ne držimo rokov in si na ta način bistveno zmanjšujemo možnosti za plasman. To otežkoča naš položaj tudi glede plačila. Nemogoče je zahtevati od kupca, da se bo držal svojih obveznosti, če pa sami ne izpolnjujemo svojih. Posebno poglavje, ki je v novih pogojih gospodarjenja; še posebno zanimivo, je poglavje tržišča. V letošnjem letu so se zahteve skoraj pri. vseh izdelkih spremenile. Zahtevajo se drugi sortimani, kar nalaga obratom nalogo, da se z uvedbo novih strojev in naprav ustrezno prilagajajo novim razmeram. Znano je, da na primer tržišče slabo sprejema težke valje in da je narasla potreba po manjših, lažjih. Obdelovalnica valjev bo morala ustrezno reagirati. Podobno bo morala siva livarna nabaviti ustrezne pripomočke za delo, valjarna pa naprave za finalizacijo svojih izdelkov. V bodoče bo potrebno kar se da hitro pristopiti k reševanju teh problemov, saj bo od tega odvisen plasman. Problemi nastajajo tudi v zvezi z realizacijo. V prvih šesitih mesecih tega leta je bila realizacija sicer plansko dosežena, v zadnjih mesecih pa je občutno padla. Tudi likvidnost podjetja lahko predstavlja velik problem, saj vemo, da kreditna politika bank teži za nadaljnjim omejevanjem. Nadaljnja močna ovira slovenske črne metalurgije na sploh je močan /pritisk tujih (Nadaljevanje na 2. strani) STORSKl ZELEZAR, Giulio đ«. lovnega kolektiva Železarn« Štor« — Izhaja vsak mesec — Odgovor* ni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor: Janez Barborlč, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Leopold Perc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek In Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje. SESTANEK NARAVNAH Spričo novih gospodarskih pogojev in vedno večjega za-ostrevanja razmer na tržiščih so stremljenja in težnje po širšem poseganju in nastopanju v našem gospodarstvu vedno močnejša. Gospodarske organizacije s,sličnimi ali podobnimi proizvodnimi programi iščejo možnosti sodelovanja na področju deilitve dela, enotnega nastopanja na tržiščih, koordinacije razvojnih programov, z eno besedo, možnosti skupnih poti. Tudi slovensko železarstvo stoji pred podobno nalogo. Na pobudo republiških organov in na podlagi skupnih poslovnih interesov, so se vodilni delavci treh slovenskih železarn na skupnem sestanku dne 3.9.1966 na Ravnah dogovorili, da bi bilo potrebno izdelati ustrezne koncepte in pregledati možnosti sodelovanja slovenske črne metalurgije. Predvsem gre za možnosti sodelovanja na določenih skupnih problemih, kot razvoju, delitvi dela, interni zakonodaji in slično, z drugimi besedami, za določene skupne akcije na proizvodnem, komercialnem, finančnem in drugih področjih. Osnova za tako sodelovanje je seveda ekonomski interes, ekonomska računica posameznih železarn. ZDRUŽENA DELITEV PROIZVODNEGA PROGRAMA Za složne j šo in racionalnejšo proizvodnjo in analogno za složne j še in racionalnejše nastopanje tako na domačem, kakor na tujem tržišču, je združena delitev proizvodnega programa velikega pomena. Z razdelitvijo proizvodnega programa izključujemo možnosti medsebojnega konkuriranja, ki bi bilo spričo močnih eksternih či-niteljev, ki z naraščajočo liberalizacijo vse bolj prihajajo do izraza, za slovenske železarne samo dodatna ovira, dodatno zlo. Zato so na Ravnah sklenili, da je potrebno proučiti možnosti za sodelovanje na tem področju. (Nadaljevanje na 4. strani) kako smo V FRVEM (Nadaljevanje s l. strani) uvoznikov, ki po izredno ugodnih cenah uvažajo tako sivi, kakor tudi beli grodelj. Črna metalurgija z nami wed je bila premalo zanesljiv dobavitelj tq surovine, kar je imelo za posledico, da so se kupci začeli naslanjati na cenejše inozemske dobavitelje. Vsekakor lahko pričakujemo, da se bo ob predvideni liberalizaciji uvoza takšna situacija vse prej kot poboljšala. Pri tem velja upoštevati tudi dejstvo, da je trenutnih kupcev vedno manj. Vsak PREDSTAVLJAMO VAM IVOVEGA PRED,VIKA Dolgoletni urednik tovariš Stane Ocvirk je zaradi preobilice dela na svojem delovnem mestu prepustil svoje uredniške posle novemu uredniku, ki se bo lahko v pretežni meri posvetil delu z »železarjem«. Hkrati je tovariš Leopold PERC vodja oddelkov organov upravljanja in informativne službe. Tovariš Perc je študiral filozofske študije na ljubljanski univerzi in leta 1964 diplomiral na-oddelku za germanistiko. K nam je prišel iz Šentjurja, kjer je bil kratek čas zaposlen v prosveti. — Delavsko okolje in stik z neposrednimi proizvajalci mi mnogo bolj ugajata, kot pa delo v prosveti, pravi tovariš Perc o sebi. Upam, da bom opravičil zaupanje, ki mi ga je podjetje izkazalo in uredniške posle v redu opravljal. To je moja največja želja. Tovarišu Percu želimo, da bi pri urejanju »Štorskega Žele-zarja« pritegnil čimveč delavcev k dopisovanju in s tem popestril naše glasilo. M. M. Sklepi delavskega sveta A Delavski svet podjetja je na svoji IV. seji dne 12. * septembra t. 1. sprejel naslednje sklepe: <* 1. pregledal in potrdil je poročila komisije za plan o f polletnem poslovanju podjetja; 2. sklenil je, da se v zvezi z obravnavo poročila stalne inventurne komisije izvršijo potrebne preknjižbe, kakor tudi, da komercialna služba predloži Upravi osnovnih sredstev potrebne podatke za projektiranje skladišč, tako, da bi v prihodnjem letu lahko pričeli z gradnjo polovice skladišč; 3. potrdil je odpis nekurantnega valjanega materiala; 4. potrdil je prodajo sredstev skupne porabe v Počitniškem domu na Rabu; 5. potrdil je razhodovanje elektromotorja v elektro-delavnici, ker bi bilo popravilo neekonomično; 6. potrdil je spremembe pravilnika o izdajanju Štorskega Železarja s tem, da se spremenita člen 21, ki govori o honoriranju prispevkov in člen 24, ki govori o honoriranju administrativnega dela; s tem v zvezi je zvišal planirane stroške za 600.000 S-din; 7. potrdil je predlog, da se funkcionalna amortizacija za motorna vozila uporablja samo za redno obnavljanje avtomobilskega parka. S tem v zvezi je sklenil, da se proda osebni avto Železarne Štore Zastava 1100 in se ‘nabavi nov osebni avtomobil znamke Peugeot 404, katerega kupnina se plača iz prodajnirie starega avtomobila in delno iz amortizacije; 8. potrdil je predlog za takojšnji pričetek gradnje stolpnice na Lipi. V ta namen je odobril predlagani način financiranja in najetje posojila pri Kreditni banki v Celju. Načelno se je strinjal s tem, da se na Lipi zgradijo tri stolpnice. Glede individualne gradnje naj se pripravi poseben predlog; 9. celjski bolnišnici je odobril dotacijo v višini 2 milijona starih dinarjev za izgradnjo radioizotopskega laboratorija; 10. odobril je spremembo družbenega plana za 1966 s tem, da spremembe veljajo od 1. septembra 1966 dalje. J GRADNJA TREH STOLPNIC NA LIPI DO LETA 1970 BOMO IMELI 135 STANOVANJ. POSLOVALI POLLETJU kupec stremi za tem, da si oskrbi potrebne surovine že v naprej. Seveda pa pri tem išče tistega dobavitelja, ki se drži rokov dobave in nudi zadovoljivo kvaliteto. Komisija za plan je v nadaljnjem ugotovila, da je letni proizvodni plan brez agglomerata in gredic dosežen z 49,8%, oziroma polletni dinamični' plan z 99%. Primerjava skupne proizvodnje! z enakim razdobjem preteklega leta izkazuje indeks 97,5. V primerjavi s planom je produktivnost povečana za 4,5%, oziroma za 3,7% v primerjavi is povprečjem leta 1965. Posamezni obrati so izpolnili dinamični plan takole: % doseženega dinamičnega Obrat poli. plana Aglomeracija 102,22 Eilelktroplavž 94,66 Jeklarna 101,97 Valjarna got. izd. 105,50 Livarna valjev 96,92 Obdelovalinica valjev 90,23 Samotna 100,00 Obd. valji — koop. 36,00 Skupaj podjetje 99,75 Skupna blagovna realizacija znaša 50,45% od plana. Plačana realizacija pa je nižja za 1% v primerjavi s planirano. Poslovni stroški so bili v prvem polletju tega leta v primerjavi is planom i.n vplivom vnovčene realizacije nižji za 2 %, dočim je dohodek v I. polletju dosežen s 54%. s če primerjamo rezultate I. polletja 1966 z rezultati istega razdobja v preteklem letu vidimo, da je neto produkt v masi povečan za 42,6%, povprečno na delavca pa za "41,7%. Delež dohodka v neto produktu se je povečal za 6,5%. Kar se tiče osebnih dohodkov je Komisija za plan ugotovila, da se delež osebnih dohodkov v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta ni povečal. V razdobju pred reformo smo uporabili 21,07% za osebne dohodke, v I. polletju 1966 pa 20, 98%. Izboljšali pa so se pogoji formiranja skladov, saj smo pred reformo razpolagali z 27,3% sklar dav iz dohodka, v I. polletju 1966 pa z 36,1 %, kar predstavlja povečanje za 32%. Iz poročila Komisije za plan DOPISUJTE v svoje glasilo ! - Delavski svet je na svoji 4. seji dne 12. 9. 1966 potrdil predlog Komisije za skupno potrošnjo za načelno odobritev gradnje novih stolpnic na Lipi. Skupno z Občinsko skupščino Celje in Zavodom za urbanizem se je predhodno razpravljalo o tem, da se mora naselje Lipa v naslednjih letih .zgraditi s tremi stolpnicami s po 45 stanovanji, kakor tudi z individualnimi gradnjami, kot jih predvideva urbanistinči načrt. S potrditvijo tega predloga je storjen prvi korak na poti nadaljnjega reševanja perečega stanovanjskega problema v Železarni Štore. Da bi se vprašanje stanovanj čimprej rešilo, je bila Komisija za skupno potrošnjo mišljenja, da bi se že letgs pričelo z gradnjo ene od treh predvidenih stolpnic na Lipi. Tako bi omogočili, da bi bila prva stolpnica vseljiva že v naslednjem letu, kar bi občutno zmanjšalo stanovanjski problem pri nas, saj bi na ta način rešili najnujnejše primere. Stanovanja v novih stolpnicah bodo različna po velikosti, kar bo omogočilo vselitev družin z različnim številom članov. Z gradnjo druge in tretje stolpnice bi začeli šele drugo in tretje leto, v kolikor bodo na voljo potrebna sredstva. Po načrtu bi naj bile vse tri stolpnice gotove do leta 1971, s čimer bo Železarna pridobila 135 novih stanovanj za svoje delavce. Nadomestilo OD za prve tri dni bolezenskega izostani Po spremembah v zdravstvenem zavarovanju se moramo tudi pri nas v Železarni odločiti kako bomo izplačevali nadomestilo OD za prve tri dni bolezenskega izostanka. Do sedaj smo nadomestilo do 30 dni bolezenskega dopusta obračunavali v breme sredstev socialnega zavarovanja, po novem pa mora delovna organizacija nadomestila za bolezen do treh dni izplačevati iz svojih sredstev za osebne dohodke. Zelo resni so predlogi komunalnih skupnosti naj se na delovne organizacije prenese izplačevanje rtadomsetila OD ne samo za prve tri dni, temveč do 30 dni. Prav zaradi tega je politično in strokovno pomembno, da se razprave, pripombe in odločitve delavskih svetov o nadomestilih za prve tri dni bolniškega dopusta skrbno preučijo in analizirajo. Naš delavski svet mera čim-prej sprejeti sklep o tem v kašni višini se bo pri nas izplačevalo nadomestilo za prve tri dni bolovanja, kajti nadomestilo ni več pravica iz socialnega zavarovanja. Edina omejitev, ki nas v pogledu določanja višine nadomestila veže, je mednarodna konvencija, ki jo je podpisala tudi naša država in ki določa, da mora dobiti delavec, ki je na bolniškem dopustu, najmanj 50% svojega osebnega dohodka. Naš upravni odbor je na svoji VII. seji dne 29. avgusta 1966 že razpravljal o tem nadomestilu in sklenil, da se dajo v razpravo delavskim svetom enot dve varianti, po katerih bi se naj izplačevalo to nadomestilo in o katerih bi naj samoupravni organi razpravljali. I. varianta: — za nezgode na delu in poklicna obolenja, do katerih je prišlo brez krivde delavca 100%; — za nezgode na delu in poklicna obolenja, do katerih je prišlo, ker je delavec opustil varnostne mere ter za nezgode na poti in doma (B) 60%; — za vajence in učence strokovnih šol pri vseh vrstah bolezenskih izostankov 100%; — za vsa ostala obolenja 80%. Delavec, ki se je poškodoval pri delu, prejme razliko nad 60%, ko HTV pri delavskem svetu podjetja ugotovi, da je obratna poškodb d nastala iz objektivnih razlogov (brez krivde delavca). II; varianta: Za prve tri dni bolezenskega izostanka prejmejo: — za nezgode na delu in poklicna obolenja, do katerih je prišlo brez krivde delavca 100%; Delo v laboratoriju Spremembe v zdravstvenem zavarovanju Spremembe v zdravstvenem zavarovanju pomenijo začetek dograjevanja našega sistema zdravstvenega zavarovanja, ki ga j.e treba prilagoditi današnjim pogojem delavskega in družbenega - samoupravljanja. Bistvo sprememb je v tem, da o nekaterih pravicah ne odloča več zakon, temveč odločajo samoupravni organi socialnega zavarovanja — komunalna skupnost; glede nadomestila do treh dni bolniškega staža pa odločajo podjetja sama. PRISPEVEK K STROŠKOM ZA ZDRAVILA Za vsa zdravila, razen za tista, za katera je potrebna takojšnja zdravniška intervencija, bo moral vsak delavec plačati določen stalni prispevek. Ta bo enak za vsa zdravila, ne glede na njihovo ceno in bo znašal najmanj 20 % povprečne cene vseh zdravil, ki so bila leta 1965 izdana na recepte v Sloveniji. Ta znesek določi vsako leto' Skupščina republiške Skupnosti socialnega zavarovanja, ki pa lahko prenese določanje stalnega zneska na Skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja. V Sloveniji je ta znesek določen na 150 S-din za vsako zdravilo, to pa velja vse dotlej, dokler ne bo vsaka skupščina komunalne skupnosti določila stalni znesek za svoje zavarovance. Seveda pa ta znesek ne sme biti nižji od minimalnega zneska, ki znaša 20 % povprečne cene zdràvil v letu 1965. To pomeni, da boš lahko v Ce- lju plačal za zdravilo večji ali manjši znesek kot npr. v Ljubljani. PRISPEVEK ZA ZOBNA PROTETICNA SREDSTVA, ORTOPEDSKE ČEVLJE... Po novem zakonu lahko Jugoslovanska skupnost socialnega zavarovanja določi, da morajo zavarovanci plačati del stroškov za zobotehnično pomoč in zobna orotetična sredstva, ortopedske čevlje in sanitetni material. Znesek, ki ga morajo zavarovanci plačati, se lahko zavarovancu tudi zmanjša ali popolnoma odpusti, kar je odvisno od tega, iz kakšnih vzrokov je zavarovancu potreben ta pripomoček ali pa od tega, če je zavarovanec v slabem socialnem stanju. — za nezgode na delu in poklicna obolenja, do katerih je prišlo, ker je delavec opustil varnostne mere ter za nezgode na poti in doma (B) 60%; — za vajence in učence strokovnih šol pri vseh vrstah bolezenskega izostanka 100 %; — za nego obolenj za družinskega člana 70%; — za delavce, ki so prvikrat na bolovanju v tekočem letu, 80%; — za delavce, ki so drugikrat na bolovanju v tekočem letu, 70%; — za delavce, ki so tretjič ali večkrat na bolovanju v istem letu, 60 %. Delavec, ki se je poškodoval pri delu, piejme razliko nad 60 %, ko HTV služba ugotovi, da je obratna poškodba nastala iz objektivnih razlogov (brez krivde delavcev). Delavci jeseniške železarne so to vprašanje uredili tako, da piri določanju višine tega nadomestila strogo ločijo med delavci,. ki so zaposleni več kot 9 mesecev oziroma 18 mesecev s presledki in delavci, ki še nimajo toliko delovne dobe. Za prvo bolovanje v letu dobijo 80 % od osnove, za drugo 40 %, za tretje in vsa ostala bolovanja pa v celotj izgubi pravico do nadomestila. Kot razberemo iz Jeseniškega železarja, ..je Delavski svet Železarne Jesenice že razpravljal o merilih in izplačevanje hranarine za prve tri dni bolovanja. Sprejeti sklep ne upošteva mednarodne konvencije, saj predvideva v določenih primerih izplačevanj hranarine pod 50 %, oziroma za tretje bolovanje sploh ne predvideva izplačila. Železarna Ravne tega vprašanja sicer še ni uredila s sklepom Delavskega sveta vendar iz njihovega glasila izhaja, da nameravajo v Ravnah izplačevati 80 % od osnove v primeru, če, prizadeti zboli za isto boleznijo ali če je zadržan zaradi nege obolelega družinskega člana. Če zboli za različnimi boleznimi, dobi za prvo obolenje 80 %, za drugo 40 %, v primeru pa, da tretjič oboli, v celoti izgubi pravico do nadomestila osebnega dohodka. Kot vidimo, tudi v Ravnah ne upoštevajo mednarodne konvencije. SEZNAM ZDRAVIL, KI SE PREDPISUJEJO NA RAČUN SKLADA Seznam zdravil, ki se smejo predpisovati na račun sklada, določa skupščina Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja. Izvzeta so seveda raz-’ na poživila, kozmetična sredstva, hranila ipd. Skupščina določa tudi pogoje, ki jih moraš spolnjevati za pridobitev zobo-tehnične pomoči, protez, otro-pedSkih in sanitarnih naprav. ZDRAVSTVENO VARSTVO NE OBSEGA VEČ ZDRAVLJENJA V ZDRAVILIŠČIH V zakonskih spremembah je izrecno določeno, da obsega zdravstveno varstvo med drugim zdravljenje bolnikov, medicinsko rehabilitacijo v zdravstvenih in drugih specializiranih zavodih, zdravljenje na bolnikovem domu ipd. Črtan pa je tisti člen, ki govori o zdravljenju v naravnih zdraviliščih. To se pravi, da taka vrsta zdravljenja ne spada več v obseg zdravstvenega zavarovanja. Eksplozija v Jeklarni Dne 9. junija 1966 je prišlo v jeklarni do eksplozije TH plina, pri kateri se je hudo poškodoval delovodja SM peči tova-rič Godec Franc, materialni stroški pa so znašali 51.000 N-din. Do nesreče je prišlo: 1. ker je livarna sive litine v času zastoja plina uporabljala plavžni plin naprej in je tako zmanjšala količino ter pritisk plina in pa 2. zaradi prehitrega odvzema plavžnega plina v jeklarni. SESTANEK (Nadaljevanje s 1. strani) KONCENTRACIJA SREDSTEV Druga najvažnejša komponenta ravenskih razgovorov je bilo vprašanje koncentracije sredstev. Prva oblika takšne koncentracije bi naj bila skupna pogodba o finansiranju razvoja slovenskih železarn. Slovenske železarne imajo sicer separatne pogodbe z Gospodarsko banko, vendar že v smislu tega koncepta po načelu, da železarne druga drugo pri razvojnih - programih podpirajo. KOORDINACIJA UVOZA — IZVOZA Spričo zaostrenih pogojev deviznega poslovanja ter neugodnih možnosti izvoza, se vse močneje kaže potreba po delitvi dela tudi na tem področju gospodarjenja. S takim sodelovanjem bi slovenske železarne laže zadoščale uvoznim in izvoznim limitam, druga drugo bi dopolnjevale, druga drugi pomagale. TEHNOLOŠKA IZMENJAVA Na ravenskem sestanku so govorili tudi o možnostih sodelovanja na tehnološkem področju. Pri tem gre predvsem za izmenjavo izkušenj na področju energetike, konstruiranja, zamenjav dokumentacij, skratka za koordinacijo programiranja, s čimer bi dosegli, da konstrukcijski biroji ne bi delali istih stvari. SKUPNI NORMATIVNI AKTI Nadaljnje vprašanje, o kateheta je bilo govora na Ravnah, je bilo vprašanje vsklajevanja interne zakonodaje posameznih železarn v Sloveniji. Cilj tega sodelovanja je, da bi slovenske železarne v okviru interne zakonodaje in obstoječih zakonov s Stališča samoupravljanja poiskale tiste specifične točke, ki so vsem železarnam skupne. V ta namen so se dogovorili, da DOGODKI SO POTEKALI TAKOLE: Tega dne je bila peč elektro-plavza zaradi kontrolnega pregleda ustavljena ob 9.20 uri. Približno deset minut prej je hotel stikalničar vse potrošnike plina obvestiti o ustavitvi dobave .plina s posebno signalno napravo. Ta naprava služi za signalizacijo o prekinitvi dobave plina in ponovnem dovajanju plina. V primeru, da se naprava pokvari, mora stikalni- IVA RAVNAH bodo izmenjali najvažnejše samoupravne akte ter jih med seboj primerjali. Odpravila naj bi se dosedanja praksa, da vsaka železarna izdeluje zase celo vrsto internih aktov, ločeno od drugih slovenskih železarn. Podan je bil predlog, da naj bi ena železarna izdelala npr. statut za vse tri železarne, druga' pravilnik o osebnih dohodkih, tretja pravilnik o delovnih razmerjih in tako dalje. Seveda je jasno, da bodo tako izdelani samoupravni akti postali veljavni šele takrat, ko bodo sprejeti in potrjeni s strani delavskih svetov - posameznih železarn. Kljub temu pa dosegamo na ta način določeno koordinacijo tudi na področju interne zakonodaje. SKUPNE RAZISKAVE Tudi vprašanje raziskav je bilo predmet razgovorov na Ravnah. Poudarili so, da so raziskave razmeroma draga zadeva. Vse tri železarne imajo, svoje lastne razvojne oddelke, ki delujejo ločeno drug od drugega. Dogovorjeno je bilo, da se šefi posameznih razvojnih oddelkov sestanejo in izdelajo skupen program, ki bi določal, kdo bo kaj delal. Vsi našteti momenti o katerih so razpravljali na Ravnah, so za zdaj še grobi načrti. Vendar pa so taki pojavi, ki bazirajo na zdravi ekonomski računici, veren odraz današnjih gospodarskih odnosov, rekli bi, nujnost današnjega časa. Z izmenjavo strokovnjakov s tehničnega, komercialnega, finančnega in drugih področij, bodo ideje ravenskega sestanka zadobile konkretnejše oblike, ki bodo predmet razprav v najvišjih samoupravnih telesih posameznih železarn. — P. L. — čar telefonano obvestiti vse potrošnike o izpadu plina. Potrošna mesta pa so v jeklarni, valjarni, obeh livarnah, kotlarni, Samotni in elektroplavžu. Kritičnega dne pa je signalna naprava delovala samo kratek čas, nato pa je zaradi kratkega stika odpovedala. Ker torej naprava ni delovala, je pričel dninski delovodja elektroplav-ža telefonično obveščati potrošnike o izpadu plina. Obvestil je jeklarno, valjamo, šamotar-no in generatorje, potem pa je naročil stikalničar ju, da obvesti še livarno valjev in »ostale«. Stikalničar pa je v preobilici dela pozabil obvestiti livarno sive litine, oziroma ni vedel, ali jo je že obvestil mojster, ker mu mojster namreč ni točno navedel, katere potrošnike, razen livarne valjev, ni sam obvestil. I Po odvzemu TH plina je prihajal v plinovod generatorski plin, ki pa ni mogel nadoknaditi količine niti pritiska plavžnega plina. Kupolke livarne sive litine so tako dobesedno izčrpale ves plinovod. Peč je bila ponovno vklopljena ob 9.58 uri. Delovodja je začel obveščati telefonično potrošnike, da je plin ponovno na razpolago. i EKSPLOZIJA Kmalu potem, ko je bil plin spuščen v plinovod, je prišlo v jeklarni do tlačnega udarca, in sicer potem, ko je topilec SM peči prehitro odprl loputo za dovod plavžnega plina. Pri tlačnem udarcu je raztrgalo varnostne zaklopke na plinovodu in nastal je izbruh plina iz plinovoda in iz vodnih skodel v spodnjih prostorih jeklarne. Delovodja SM peči, tov. Godec Franc je po tlačnem udarcu odšel v spodnje prostore da bi odstranil delavce, ki so delali v prostorih kjer je izbruhnil plin. V tem trenutku je prišlo do eksplozije in plamen je opekel delovodjo, ki se je nahajal kakih 5 metrov od mesta eksplozije. Delovodja je pri tem, razen opeklin, dobil tudi udarec na glavo. Obrata-vodja in asistent sta takoj pristopila k reševanju ponesrečenca in ga spravila v bolnico. \ Med tem časom je kontroliral spodnji del peči tudi topilec, ki se je pri tem zaradi zastrupitve onesvestil. POSLEDICE Delovodja Godec Franc je utrpel težjo poškodbo pri delu in je še danes v bolniškem sta- ležu. Ker jeklarna štiri ure ni obratovala je izguba na proizvod-nji ca 20 ton jekla v vrednosti 2.400.000 S din, škoda na instalacijah pa znaša okoli 700.000 S din. Izpad plina v valjarni je trajal 2 uri, kar predstavlja vrednost okoli 2,000.000 S din. Skupno znašajo stroški okoli 5.100.000 S din. UGOTOVITEV REPUBLIŠKEGA INŠPEKTORJA Republiški inšpektor, ki je preiskoval vzroke eksplozije plina v jeklarni in težje poškodbe pri delu je ugotovil, da je prišlo do eksplozije iz razlogov, ki so zgoraj navedeni. Da bi se v bodoče preprečile podobne nesreče pri uporabi plavžnega plina, je republiški inšpektor odločil: — najkasneje do 30. 6. 1967 se mora poostriti kontrola minimalnih tlakov na potrošniških mestih, — obveščanje potrošnikov po signalni napravi se poostri s tem, da potrošniki in stikalničar na plavžu vodijo posebne raportne knjige ( to je pri nas že urejeno), — do konca leta 1968 moramo mešalno postajo urediti tako, da se v plinovodih doseže konstantni tlak in prepreči nihanje plina, — stalno moramo vršiti pod-učevanje posluževalcev plinskih potrošniških naprav in pogosto preverjati praktično znanje za pravilno upravljanje navedenih naprav. DISCIPLINSKA OBRAVNAVA Na osnovi komisije Železarne štore in odločbe republiškega inšpektorja, je obratovodja elektroplavža vložil prijavo zaradi suma kršitve delovne dolžnosti stikalničarja na plavžu. Zadevo je obravnavala komisija za kršitev delovne dolžnosti pri delavskem svetu podjetja in zaslišala stikalničarja ter odgovornega delovodjo. V postopku je komisija ugotovila da je do nesreče prišlo zato, ker se delOvdja in stikalničar nista v polni meri prepričala, ali so o izpadu TH plina obveščeni vsi potrošniki in ali je obveščena livarna valjev. Komisija je bila mnenja, da je bila kršitev storjena zaradi premajhne pazljivosti pri delu in je objema izrekla opomin ob upoštevanju, da sta oba dalj časa zaposlena, v Železarni in da dejanje ni bilo storjeno namerno. Iz pisarne pravne službe / NOVA BOLNIŠNICA ZA RAKAVA OBOLENJA Onkološki inštitut v Ljubljani, ali bolnica za rakave bolnike, je zaradi nenehnega naraščanja rakavih obolenj v nevzdržni prostorski stiski. Potreba po novi, večji bolnišnici za proučevanje in zdravljenje! rakavih obolenj je iz dneva v dan večja. Zato je Onkološki inštitut v Ljubljani organiziral akcijo za zbiranje sredstev za gradnjo no- Tov. Hajnšek Eri h Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je v 50. letu starosti za vedno zapustil dolgoletni član naše delovne skupnosti, 'tovariš Hajnšek Erih, šef konstrukcijskega biroja. Rodil se je leta 1909 v Trstu. Osnovno šolo je obiskoval v Vinkovcih, meščansko šolo v Celju, srednje tehnično šolo pa v Ljubljani, kjer je diplomiral kot strojni tehnik. Po končanem študju l. 1934 je nastopil službo kot strojni tehnik v železarni štore. Vseskozi do svoje smrti je bil član naše delovne skupnosti, čeprav je bil po osvoboditvi po službeni potrebi premeščen na Generalno direkcijo črne metalurgije v Beograd. Ostal je zvest železarni Store ter se vrnil v našo sredino. Do leta 1950 je bil obrat o-vodja mehanične delavnice, nato pa šef konstrukcijskega biroja. Poleg vestnega opravljanja dela po strokovni plati, je bil znan tudi kot družbeni delavec. Bil je aktiven član ZSJ, SZDL, ZB, DIT-a, Svobode in LT. Vložil je vse svoje znanje in dolgoletne izkušnje v izgradnjo naše železarne. Z njegovo izgubo je nastala velika vrzel, saj bi nam ravno pri sedanji rekonstrukciji železarne lahko veliko pomagal. Zato bomo dolgoletnega člana kolektiva in našega sodelavca ohranili v najlepšem spominu. ve bolnišnice. Akcija je po vsej Sloveniji naletela na širok in presenetljiv odmev tako pri posameznikih, kot tudi pri gospodarskih organizacijah. Inštitut je doslej dobil že nad 1400 daritev, katerih vrddnost vključno s prispevki v materialu dosega že okoli 400 milijonov starih dinarjev. Po podatkih Onkološkega Instituta v Ljubljani bi za zadovoljivo kritje sedanjih potreb že danes potrebovali najmanj 300 postelj, imajo jih pa 180, od katerih jih je 70 zasilnih. Institut ima trenutno 210 bolnikov, ki bolujejo za rakom, to se pravi, da so morali 30 bolnikom postlali na tleh. Do leta 1970 bo Inštitut potreboval predvidoma 360 postelj, število pa se utegne povspeti tudi na 400. Zato je Institut obseg in število prostorov nove bolnišnice v načrtih vskladil s potrebami, ki jih narekuje predvideno število bolnikov v naslednjih letih. Celotna investicija za izgradnjo nove bolnišnice bo predvidoma znašala 89 milijonov novih dinarjev. Ker je finančna situacija v novih razmerah silno pereča, je Institut sklenil, da bo bolnišnico gradil po etapah. Prva etapa, to je izgradnja bolnišničnega objekta, ki je najbolj nujen, bo zahtevala 34 milijonov novih dinarjev. Po podatkih Instituta bi bil ta del poslopja lahko zgrajen že v 2 letih, če bi bila za to na voljo sredstva. Z dograditvijo omenjene prve etape bi Institut pridobil 250 novih postelj, kar bi skupno z obstoječo stavbo, kjer je na razpolago 100 postelj, zadoščalo potrebam. Boj proti raku pomeni vrsto Ukrepov, ki slonijo na dosežkih moderne medicinske znanosti na področju preprečevanja, odkrivanja, ugotavljanja in zdravljenja raka ter na področju oskrbe bolnikov po zdravljenju. Po podatkih republiškega registra raka je bilo v Sloveniji v letu 1963 blizu 3400 novougotov-ljenih primerov raka, kar pomeni, da je bilo v tem letu na vsakih 100.000 Slovencev 210 bolnih za rakom. Od leta 1959 do danes kaže obolevanje za rakom silno strm porast, število pa še vedno nenehno narašča. še slabša pa je situacija v tujini, kjer je ponekod na 100.000 prebivalcev kar 300 takih, ki bolujejo za rakom. V Sloveniji letno umre okoli 2500 oseb za rakom, kar predstavlja 16 odstotkov vseh umrlih. Med vsemi vzroki smrti je rak številčno na drugem mestu. Iz vseh teh podatkov sledi, da boj proti raku ni samo stvar zdravnikov in trenutnih bolnikov, temveč stvar nas vseh, saj ima ta bolezen po obsegu, nevarnosti in zahrbtnosti približno tako obeležje, kot ga je imela še pred nedavnim tuberkuloza. Edino močno in učinkovito sredstvo za boj proti tej bolezni so moderno urejene bolnišnice. V Sloveniji ne bi smelo biti pojavov, da 'bolnišnica, kjer se zdravijo rakavi bolniki, nima potrebnih prostorov niti za bolniške postelje, kot je to slučaj sedaj, kaj šele prostorov za laboratorije, ki so nujno potrebni za raziskave in analize. Onkološki Institut v Ljubljani ima bogat program za boj proti raku. To je edini zdravstveni zavod v Sloveniji, ki vse svoje delo posveča samo rakavim boleznim. Bilo bi sramotno, da bi bilo pomanjkanje sredstev tisto, kar bi oviralo delo institucije, ki ima za vse tako velik pomen. Vsiljuje se nam vprašanje: »Ali ni naša dolžnost, da pomagamo, prispevamo, darujemo, po svojih močeh? Pismo poljskih prijateljev Mesec dni po vrnitvi naših mladincev iz Poljske, so nam prijatelji iz Katowic vrnili obisk. Zelo so si zaželeli ogleda naše domovine in sedaj v septembru se jim je ta želja izpolnila. Zanimalo nas je, kako bodo prijatelji izvoznega podjetja »CENTROZAP« zadovoljni pri nas, ker smo čutili moralno obveznost, da se jim oddolžimo za skrb, ki so nam jo izkazali med našim bivanjem na Poljskem. Takole so zapisali ob odhoda iz naše dežele: »Naši dragi prijatelji Jugoslovani! Neizmerno smo zadovoljni, ker nam je bilo omogočeno po poti turistične izmenjave med. vašo Zvezo Mladine in našo Mladinsko organizacijo obiskati vašo deželo, o kateri vemo iz tiska, radia, televizije in film* toliko lepega. __ Imeli smo možnost že poprej zvedeti za Vašo ljubeznivost in prijaznost, toda to, kar smo spoznali pri osebnem srečanju z Vašim narodom, je prešlo naša naj smeljša pričakovanja. Veseli nas, da bomo mogli n« podlagi lastnih izkušenj, p* (nadaljevanje na 6. strani) Honoriranje prispevkov za »Štorskega Železarja« V želji, da bi se število dopisnikov našega glasila povečalo in s tem kvaliteta našega lista izboljšala, je uredniški odbor »štorskega železarja« predlagal delavskemu svetu Železarne štore zvišanje avtorskih honorarjev. Pri izdelavi novih meril za nagrajevanje avtorjev se je Uredniški odbor opiral na merila drugih celjskih internih glasil, ki so avtorske honorarje že pred nami prilagodila novim poreform-skim razmeram. Delavski svet je na svoji seji dne 12. 9.1966 potrdil spremembo Pravilnika o izdajanju štorskega Železarja. Spremembe se nanašajo predvsem na člen 21 starega Pravilnika, ki govori o avtorskih honorarjih. Po novih merilih se prispevki za naše glasilo honorirajo na sledeč način: 1. Poročila, prevodi, retportaže, humoreske, komentarji, feljtoni, glede na izvirnost in tematiko; vrstica petit, širina 11 cicero (običajna časopisna vrstica) — od 18 do 22 S-din. 2. Strokovni članki in razprave v tehnični prilogi, vrstica petit, širine 11 cicero, glede na izvirnost in tematiko — od 20 do 25 S-din. 3. Karikatura s področja Železarne Štore, glede na izvirnost in tematiko — od 1000 do 1.500 S-din. 4. Fotografija, glede na izvirnost in tematiko — od 500 do 1.000 S-din. 5. Kratka šala z risbo ali brez risbe — 1.000 S-din. 6. Pesmi, verz — 60 S-din. 7. Križanka s področja Železarne Štore, glede na izvirnost, tematiko in velikost — od 1.000 do 1.500 S-din. 8. Risbe: a) lastne (tehnične, diagrami, sheme ipd.)—600 S-din. b) iz drugih virov — do 200 S-din. 9. Okrožnice, obvestila in podatki, v kolikor se izdelajo samo za list, vrstica petit, širine 11 cicero — 5 S-din. Uredniški odbor Pismo iz (nadaljevanje s 5. strani) povratku v Poljsko, pripovedovati o Vaši dežli in ljudeh v samih superlativih. Iz vsega srca se zahvaljujemo za nenavadno dobro organizacijo našega oddiha v taki obliki, da smo lahko kar največ videli in se kar najbolj odpočili. Izredna skrb se je pričela že od trenutka, ko smo prispeli v Zagreb, kjer sta nas na postaji pričakala naša prijatelja tovariš Rudi Uršič in Tine Veber. Po okrepčanju in kratkem oddihu nam je bil razkazan Zagreb, prestolnica Hrvatske. Po živopisni trasi sredi hribov in v.nogradov so nas zapeljali do rojstnega kraja maršala Tita, kjer nam je bila raztol-mačena pot voditelja jugoslovanskih narodov, potem pa še, med potjo, zgodovina odporniškega- gibanja v Jugoslaviji in v Sloveniji. Med bivanjem na Svetini smo si ogledali tudi Poljske mesto Celje z vsemi znamenitostmi, posebno še muzej, kjer nam je še enkrat in podrobno opisana zgodovina slovenskega naroda in zlasti še junaška zgodovina med narodno-osvobodil-no borbo, s povdarkom na vlogo, ki so jo odigrali partizani med drugo svetovno vojno. Zelo smo bili presenečeni nad novonastalim rudarskim mestom Velenjem, ki je zares sodobno urejeno, saj napravi na vsakega najboljši vtis. Lepo izvedena arhitektura priča o dobrobiti delovnih ljudi. Zjutraj, 3. septembra, smo odšli na 10-dnevno bivanje na otok Rab. Rab, otok sonca, z eksotičnim rastlinstvom, nas je očaral od prvega dne. Po 10 dneh, izpopolnjenih z raznimi izleti in oddihom, smo se podali na dvodnevno izletniško spoznavanje Slovenije. Po sončni avtostradi smo se popeljali do Reke in Opatije in dalje do Postojnske jame. Prvič smo imeli priložnost, občudova- ti to, po vsem svetu znano kra-ško jamo s fantastično oblikovanimi stalagmiti in stalagtiti. V Tolminu smo prenočili. Naslednji dan, 14. septembra smo odšli v Alpe. Že po dolini Soče smo opazovali vrhove visokih gora, ponosnih Alp. Zelo smo bili presenečeni nad lepoto slapa Boke pri Žagi. Vso pot ob Soči nam je tovariš Uršič tolmačil potek bojev ob Soči v I. svetovni vojni, posebno še borb pri Kobaridu, kjer smo videli spomenik slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, a nad Kobaridom spominsko grobnico padlih italijanskih vojakov v I. svetovni vojni, ki so izgubili življenje za cilje imperialistov. Lepota Soče nas je očarala, posebno smo se čudili njenim kanjonom. Pri spomeniku Dr. Juliusa Kugyja smo se pričeli vzpenjati po serpentinah proti Vršiču in opazovali prelepe gore nad Trento z mogočnim Jalovcem. Pri koči na Vršiču smo z velikim navdušenjem prisostvovali mednarodni kolesarski dirki po Jugoslaviji in radostno pozdravljali sodelujoče športnike. Še enkrat smo imeli priliko opazovati mogočne vrhove Julijskih Alp, po poti z Vršiča in še posebno z Vitranca, kjer smo obedovali. Z lepimi vtisi smo se poslovili od majestetičnih alpskih vrhov. V zadnji etapi izleta smo videli še svetovno-znani Bled, kjer smo si ogledali tudi grad z muzejem. V Ljubljani smo se ustavili ob 19. uri, ko je žal bilo že prepozno, da bi si natančneje ogledali to lepo mesto. Ko vas zapuščamo, moramo še dodati, da smo v času našega bivanja doživeli lepe trenutke tovarištva jugoslovanskih prijateljev v družbi neposrednih, vljudnih ljudi, z dobrim srcem in plemenitimi vrlinami, ki so nam izkazovali neizmerno tovarištvo. O etiki vašega naroda lahko najlepše priča dejstvo, da ima» te tako velik priliv tujih turistov. S tovariškimi pozdravi udeleženci izleta iz Centrozapa Za upravni odbor Zveze socialistične mladine Poljske Badura Roch NAŠI OBRAZI... Vsekakor je tovariš Alojz ŠTRUBEJ, dipl. inženir kemije, eden tistih članov naše delovne skupnosti, ki mu gre na--šf,- priznanje, saj je letos poleti, poleg svojega rednega deta v našem kemičnem laboratoriju, uspešno zaključil magistrske študije in postal magister kemijske tehnologije. Ker vsi vemo, da takšen študij terja od človeka izredno veliko energije, volje, potrpežljivosti in samoodpovedi, saj je sije, vse drugo pa pride samo po sebi. Toda prepričani smo, da je tovariš Šturbej moral premostiti marsikatero težavo. Kljub temu pa je končal v rednem roku. Večinoma je študiral doma, potem ko se je vrnil z dela, Ker magistrski študij zahteva stalne stike s fakulteto, je tovariš Šturbej ta problem rešil tako, da je takrat, ko je imel predavanja ves dan, koristil dan svojega rednega let- Dvajset let študija tovariš Šturbej tretji, ki je v Ljubljani. dobil magistrski naslov, smo ga zaprosili, da nam o sebi in svojem delu nekaj pove. TOVARIŠ ŠTRUBEJ, KAJ VAS JE NAPOTILO, DA STE SE ODLOČILI ZA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ? Prepričan sem, da mora vsak kemik, ki hoče svoje znanje obdržati na fakultetnem nivoju, vsaj štiri ure dnevno posveti študiju. Ker se tega zavedam, sem se odločil, da bom študiral organizirano, pod 'vodstvom in nadzorstvom strokovnjakov. NA KAKŠNE TEŽAVE STE NALETELI PRI VAŠEM ŠTUDIJU? Študij sam mi ni provzročal kakšnih posebnih težav. Glavno je, da ima človek voljo in ve- ne ga dopusta in odšel v Ljub Ijano. TOVARIŠ ŠTURBEJ, KAKŠ NO JE BILO VAŠE DIPLOM SKO DELO? V okviru nalog našega razvoj-nega oddelka sem raziskoval problem korozije ognjevzdržne opeke v pokrovu plamenične peči in to temo sem si izbral za svojo diplomsko nalogo. ALI VAM JE PODJETJE PRI VAŠEM ŠTUDIJSKEM DELU POMAGALO? Podjetje mi je povrnilo vse stroške, ki so nastali v zvezi Z mojo diplomsko nalogo. Razen tega pa sem dobil v mojem študijskem obdobju še 14 dni izrednega dopusta za predavanja v Ljubljani. Zaradi študijskega dela si tovariš Šturbej letos ni mogel privoščiti dopusta na morju, dasi je ves zaljubljen v Rab. Študij je prekinil le za nekaj dni, ki jih je za duševni počitek preživel na kmetih, kjer je opravljal vsa kmečka dela od jutra do večera... IN VAŠI NAČRTI V BODOČE? Doktorat. Vendar ne še takoj, ker takšno delo zahteva mnogo finančnih sredstev. KAKO VAM UGAJA VAŠE DELOVNO MESTO? Moje delovno mesto je zelo primerno za pridobivanje prakse, zato sem z njim popolnoma zadovoljen. KAJ SI VI V ŽELEZARNI DRUGAČE PREDSTAVLJATE, KOT JE? Na splošno se mi zdi, da bi bilo dobro, ko bi se organizacija podjetja izboljšala in dosledno spoštovala. V samem laboratoriju pa si želim modernizacije. Oprema in postopek v laborar toriju ne gre vzporedno z razvojem analitske kemije. IN OSEBNI DOHODEK? O tem danes ne bi razpravljal. S ČIM SE UKVARJATE V PROSTEM ČASU? Prostega časa imam zaradi študija zelo malo. Zelo rad se ukvarjam z matematiko, ki mi je poleg kemije moj najljubši predmet. Resno pa se bavim tudi z orodno telovadbo, saj sem njen aktivni privrženec že polnih 12 let. BERETE ŠTORSKEGA ŽE-ZELARJA? če hočem biti odkrit, moram reči, da obvezno preberem le zadnjo stran in pa članke o delu komunistov Železarne Štore. Sicer pa se mi zdi »železar« zadnje čase mnogo pestrejši. KAJ VAM OB VAŠEM DELU VZBUJA NAJVEČJE VESELJE? V prejšnji številki železarja je tovariš Kocjančič izrazil mnenje, da ga najbolj veseli, če vse »klapa«. Tako bi rekel tudi jaz, ker sem najbolj vesel, če so vse analize pravilne in ni disciplinskih prekrškov. M. M. — P. L. Osnovno izobraževanje delavcev Komisija za kulturo in izobraževanje pri Občinskem sindikalnem svetu Celje je 24. junija 1966 povabila na sestanek vodje kadrovskih služb celjskih industrijskih in gradbenih podjetij in z njimi preučila problematiko na področju osnovnega izobraževanja delavcev. Sestanka se je udeležilo 11 predstavnikov kadrovskih služb od 28 povabljenih. Po podatkih, s katerimi' razpolagamo, je zapažen relativno slab interes večine delovnih or- Na oddelku za notranje zadeve pri občinski skupščini v Celju smo zaprosili za pojasnila v zvezi z bližnjim izdajanjem novih osebnih izkaznic. Nova osebna izkaznica ne bo služila le kot dokument za dokazovanje identitete, temveč v večini primerov tudi kot dokazilo o rojstvu in državljanstvu. Zakon o osebnih izkaznicah med drugim določa, da mora imeti osebno izkaznico vsak občan, ki dopolni osemnajsto leto starosti, mlajši občani, ki so v delovnem razmerju, ali pa potrebujejo osebno izkaznico iz drugih utemeljenih vzrokov, jo bodo lahko dobili, ko bodo dopolnili štirinajsto leto starosti. • dve fotografiji velikosti 3 X 3,5. Fotografiji ne smeta biti retuširani, izdelani morata biti na papirju (ne na kartonu) in ne smeta biti starejši od šest mesecev; praviloma mora biti vidno levo ali desno uho; • osebe, ki so rojene izven celjske občine, morajo obvezno predložiti veljaven rojstni list, one, ki prvič prosijo za osebno izkaznico pa še potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. Oba dokumenta sta takse prosta, kadar služita za izdajo osebne izkaznice; • • 2 N-din za novo osebno izkaznico. Pri zamenjavi sedanje ali izdaji nove osebne izkaznice bo treba izpolniti poseben obrazce. Občanov, ki so stalno prijavljeni na matičnem okolišu Celje, bodo zamenjavali, oziroma izdajali osebne izkaznice na sedežu občine Celje, in sicer od 1. OKTOBRA 1966 do MARCA PRIHODNJEGA LETA. Oni, ki ne spadajo v to območje pa bodo vlagali prošnje za osebne izkaznice pri ustreznih krajevnih uradih (npr. Žalec, Vransko in podobno). ganizacij, da bi spodbudile svoje delavce, ki v času rednega šolanja niso z uspehom končali 8 razredov osnovne šole. Kaj pomeni pomanjkljiva izobrazba za nadaljnjo rast proizvodnje, za hitrejše vključevanje delavca v moderno proizvodnjo in za utrjevanje resničnega samoupravnega življenja, ni treba posebej razlagati. Člani komisije in ostali navzoči so po oceni stanja soglašali z naslednjimi predlogi: 1. V samoupravnih aktih naj Pri zamenjavi osebnih izkaznic mora vsak državljan predložiti: 9 dosedanjo (staro) osebno izkaznico; Zaradi odvzema prstnega od. tisa bo moral vsak občan osebno priti po novo osebno izkaznico. Nove osebne izkaznice bodo veljale različno, in sicer od 18 VELJAVNOST bi organi upravljanja čimprej. precizirali dolžnosti delovne organizacije za resnično izvajanje skrbi na področju splošnega (osnovnega) izobraževanja delavcev. Posebej kaže določiti tudi oblike, ki bodo delavce stimulirale k pridobitvi manjkajoče osnovne izobrazbe in seveda tudi ustrezne sankcije. 2. Določiti zelo natančno, katera so tista delovna mesta, kjer .se ne zahteva kot pogoj uspešno končana osemletna šola. To bo pomenilo, da so vsa do 25 leta starosti, od 25 do 50 in od 50 leta dalje. Natančnejši razpored in navodila o izdajanju oziroma zamenjavi osebnih izkaznic bosta objavljena v »Delu«, v »Celjskem tedniku« in na oglasni deski celjske občinske skupščine, oziroma krajevnih uradov. Vsi prosilci naj se natančno ravnajo po objavljenem razporedu. BEG. St. ( PCDP.S POOBLAŠČEN T • ostala delovna mesta podvržena najmanj temu pogoju oziroma tudi višjim zahte/vam. 3. Delavcem, ki so zatečeni na delovnem mestu, pa njihova izobrazbena raveD ne ustreza zahtevam, je priporočiti rok (ne daljši od 5 let), v katerem naj si z izrednim šolanjem pridobe manjkajočo osnovno izbrazbo. Pri tem je treba imeti seveda nekoliko drugačen odnos do starejših delavcev kot do mlajših. 4. Sprejemanje novih delavcev bi vsaj v načelu moralo biti usklajeno z zahtevami delovnega mesta. Izjeme so lahko eventualno le v tistih delovnih' organizacijah, ki še vedno s težavo pridobivajo nove delav. ce. 5. Ustrezne .strokovne službe v delovnih organizacijah naj store vse, da bi' že v letošnjem septembra usmerili čimvečje število delavcev na vpis v osnovno šolo joddelek za odrasle). Priporočamo, da se najprej orientirate na tiste de'avce, ki jim je pomanjkljiva osnovna izobrazba dejanska ov ra za kvalitetno izpolnjevanje delovnih nalog. Oddelek osnovne šole za odrasle ltihko organizirajo tudi delovne organizacije same, seveda v sodelovanju z rednimi osnovn-imi. šolami. Lahko pa se povežejo z Delavsko univerzo v Celju, ki že vrsto let z uspehom organizira tovrstno izobraževanje in kjer niti izmensko' delo za delavca ne bo predstavljalo oviro, saj bo tudi pouk temu prilagojen. 6. Vodstva sindikalnih podružnic naj z vso resnostjo dajo poudarek tej družbeno nad. vse pomembni akciji. Prikazuj, te članstvu pomen izobrazbe. Se posebej pa je treba s politično aktivnostjo paralizirati vse pojave omaloževanja osnovne izobrazbe, ki so v bistvu izraz povsem napačne in družbeno škodljive ocene, da je neizobražen delavec tudi dober, oziroma vsaj ne misli preveč s svojo glavo. Sindikalni funkcionar mora biti prežet z zavestjo, da članstvu najbolj pomaga, če se bori za njegovo duhovno rast in informiranje samostojne osebnosti. 7. Komisija za kulturo in izobraževanje bo v prvi polovici septembra obiskala nekatere' delovne organizacije z nalogo, da ugotovi aktivnost sindikata in ustrezne strokovne službe na tem področju ter da nudi eventualno pomoč. Komisi ja za kulturo in izobraževanje Oktobra nove osebne izkaznice SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA * ' : OBČINA . # ' r.V.Ssv. OSEBNA ISKAZNICA -4I ^ (I M B ) llllli ä SSŠa eaoooooo (PRIIMEK) ROjBN-A __________________r.............. (DAN, MESEC, LETO IN KRAJ) (OBČINA IN REPUBLIKA) PREBIVALIŠČE IN NASLOV IZDANA DKS LETNE ŠPORTNE IGRE se uvrstila na četrto in peto mesto s časoma 12,4 oziroma 12,8 sekund. V teku na 800 metrov je zasedel prvo mesto znani smučar iz Železarne Ravne Bavče Mirko s časom 2:05,0. Naša dva predstavnika sta bila na zadnjih dveh mestih, to je na petem in šestem mestu. Rebrica Ignacij je dpsegel čas 2:26,6 in Pinter Marjan 2:26,7. V teku na 1.500 metrov je bil prvi Mlinar Janez iz Železarne Jesenice s časom 4:29,8. Naša predstavnika Tifengraber Milan s časom 5:02,2 in Dolganoč Miha s časom 5:03,6 sta zasedla zadnji dve, to je peto in šesto mesto. V skoku v višino je bil prvi Žener Leon iz Železarne Jesenice z rezultatom 160 cm. Naša predstavnika Metličar Zvonko in Stokavnik Drago sta z rezultatom 150 cm zasedla četrto in peto mesto. V skoku v daljino je zmagal Čebašek Jože iz Železarne Jesenice z rezultatom 6,07 m. Zelo Tudi lepo vreme, ki je sledilo daljšemu deževnemu obdobju je v soboto, 27. in 28. 8. pripomoglo, da je vsakoletno športno srečanje slovenskih železar-jev lepo uspelo. Blizu 200 športnikov iz vseh treh slovenskih železarn, Ravn, Jesenic in Štor je pomerilo svoje sile nà športnih terenih. Z letošnjo uvrstitvijo so naši športniki lahko zadovoljni, pa čeprav so ostali na tretjem, to je zadnjem mestu. Primerjati moramo namreč letošnji in lanskoletni rezultat v generalnem plasmaju. V lanskem letu je bila razlika v točkah izredno velika, letos pa izredno tesna. Letošnji ekipni zmagovalec je Železarna Ravne, ki je osvojila pokal. V primerjavo navajamo rezultate v skupnem plasmaju za lanskoletno in letošnje srečanje: 1965 1. Železarna Jesenice 17,6 točke 2. Železarna Ravne 12,4 točke 3. Železarna Štore 6,2 točke 1966 1. Železarna Ravn c, 13,4 točke 2. Železarna Jesenice 12,6 točke 3. Železarna Štore 11,2 točke Karakteristična za letošnje metalurške igre je bila tudi negotovost glede končne razvrstitve, dokler ni bila končana zadnja disciplina, to je nogometna tekma med ekipami Raven in Štor. Že neodločen rezultat te tekme bi prinesel prvo mesto v iger je uvrstitev naših kegljačev na I. mesto, saj so bili izraziti favoriti Jeseničani, pa tudi ra-venčani so veljali kot izredno močna ekipa. Na prejšnjih igrah su naši kegljači bili vedno 1. Ludvik Eva 388 2. Veber Hilda 383 3. Krajnc Dragica 356 Skupaj ženske 1.127 Skupaj ekipa 6.001 Skok v daljino zadnji. Že sam rezultat 6.001 podrt kegelj in prednost 105 kegljev pred drugoplasiranimi Ravenčani pomeni velik uspeh. K takemu uspehu so nedvomno zelo veliko doprinesle ženske, ki so z veliko prednostjo pre- Ekipa Železarne Ravne Moški 4.825 Ženske 1.071 Skupaj ekipa 5.896 Ekipa železarne Jesenice Moški 4.973 Ženske 699 Skupaj ekipa 5.672 Tovariš glavni direktor je predal pokal skupnem plasmaju Jeseničanom. Enako je odločala tudi rokometna tekma med Ravnami n Štorami, ki se je končala neodločeno. V primeru, da bi obe tekmi o katerih je govora sedaj odločili v svojo korist, bi naši športniki zasedli v skupnem plasmaju drugo mesto. Z malo športne sreče, bi jim verjetno to bilo uspelo. Kot presenečenje športnih magale svoje nasprotnice. Rezultati v kegljanju: Ekipa Železarne Štore 1. Lubej Ciril 2. Krajnc Stanko 3. Šalič Tomo 5. Gobov Ante 4. Kranjc Emil 6. Sivka Jože Skupaj moški podrtih kegljev 836 823 822 798 802 793 4.874 Najboljši kegljač letošnjih športnih iger je bil večkratni državni reprezentant ŠLIBAR Jože iz Železarne Jesenice z rezultatom 884 podrtih kegljev. Najboljša kegljačica pa je bila MAĆIČ Fricka iz Železarne Ravne s 388 podrtimi keglji. Isti končni rezultat je dosegla tudi naša članica LUDVIK Eva, vendar je imela v čiščenju slabši rezultat. ATLETIKA V posameznih disciplinah te panoge so se naši športniki razmeroma slabo uvrstili. V teku na 100 metrov je bil prvi Vute Ra. j ko iz Železarne Ravne s časom 11,9 sekund. Naša dva predstavnika Baumgartner Štefan in Hiti Martin sta Brez njega ne bi šlo Pred začetkom tekmovanja so se posamezne ekipe predstavile ŽELEZA1MEV V LETU 1966 strelci Železarne Ravne s 1.734 krogi. Naši strelci so dosegli naslednje rezultate: 2. Dečman Vili 364 krogov 6. Krajnc Srečko 333 krogov 7. Verber Štefka 331 krogov 8. Dečman Mihael 326 krogov 14. Centrih Jože 300 krogov 15. Kavka Lidija 290 krogov Nogometaši so igrali lepo in požrtvovalno Proti pričakovanju so naši šahisti igrali zelo slabo ter so v vsakem dvoboju priborili komaj po 1 točko. Rezultati v posameznih dvobojih so naslednji: la tako kot naši 1 dobljeno in 1 neodločeno tekmo. Prvi so bili Ravenčani, drugi naši rokometaši in tretji Jeseničani. ROKOMET Naši rokometaši so igrali zelo dobro, imeli pa so smolo, saj so odločilno srečanje- z Ravna- Škorjanc in Zorc sta naši ekipi priborila dragocene točke dober je bil naš predstavnik Hribernik Vili, ki je z rezultatom 5,81 m. Naš drugi predstavnik je zasedel šesto mesto z rezultatom 4,95 m. V metu krogle je bil prvi Škorjanc Franc iz Železarne Štore. Kroglo je vrgel 11,98 m. Zorc Franc pa je kot tretji z rezultatom 11,36 m pripomogel, da je naša železarna v tej disciplini zbrala največ točk. V Balkanski štafeti so bili prvi Ravenčani v sestavi Bavče Mirko, Vuter Rajko, Vrabič Jože in Kristan Ivan z rezultatom 3:39,3. Mi v tej disciplini nismo postavili svoje štafete, kar je pri prisotni publiki izzvalo precejšnje negodovanje. V atletiki je bil vrstni red ekip naslednji: 1. Železarna Jesenice 95 točk 2. Železarna Ravne 44 točk 3. Železarna Štore 32 točk V STRELJANJE V tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško je bil prvi Odrin Janez iz Železarne Jesenice. Ekipno pa je bila najboljša Železarna Jesenice z 2.017 krogi, drugi so bili naši strelci s 1.944 krogi in tretji Teki so bili pri atletiki v središču pozornosti Trenutek koncentracije mi končali neodločeno. Zmaga v tem srečanju bi jim prinesla prvo mesto v tej panogi. Rezultati posameznih srečanj: Štore : Jesenice 10:9 Ravne : Jesenice 16:12 Ravne : Štore 13:13 Tako je za končno uvrstitev odločala le razlika v golih, saj je ekipa Železarne Ravne ime- Panoga Atletika Rokomet Nogomet Kegljanje Streljanje šah S kupaj NOGOMET Tudi nogometaši so igrali zelo dobro v primerjavi s prejšnjimi tovrstnimi srečanji. Posamezni rezultati so naslednji: Štore : Jesenice 4:1 Ravne : Jesenice 5:3 Ravne : štore 3:2 Prva je bila ekipa Železarne Ravne z dvema dobljenima tekmama, drugi naši z eno dobljeno in eno izgubljeno in tretji Jeseničani z dvema izgubljenima. SKUPNI PLASMA Jesenice : Štore 5:1 Ravne : Štore 5:1 Ravne : Jesenice 4:2 Najboljša je bila ekipa Železarne Jesenice, ki je zbrala 9 -točk, ter s tem osvojila prvo mesto. Drugi so bili šahisti Železarne Ravne s 7 točkami. Najboljši šahist na letošnjih igrah je bil Zorko Branko iz Železarne Jesenic, ki je v obeh dvobojih na prvi deski premagal svoje nasprotnike. Jesenice S-< O ■5! 2,4 1,2 3 2 3 2 2 3 1 2 2 1 13,4 11,2 -S. O.- Rokomet je gledalo veliko število ljudi Ekipe so v posameznih panogah zbrale naslednje število točk: ZLATO V KARLOVCU Zlata in bronasta medalja-uspeh štor s kih gasilcev V soboto, 10. septembra pozno popoldne, so v Karlovcu jugoslovanski gasilci sneli zastavo CTIF, mednarodnega komiteta za preventivno zaščito in gasilstvo, ki jo bodo čez tri leta jugoslovanski gasilci izobesili v nad 1000 tekmovalci. Med temi tekmovalci je imelo gasilsko društvo naše železarne močno zastopstvo mladih, ekipo mladincev in ekipo pionirjev, ki so predstavljali našo republiko na tem tekmovanju. Tega do sedaj Zmagovita pionirska ekipa Krerašu v Avstriji in s tem dali znak za začetek IV. mednarodnega gasilskega tekmovanja. S tem je bilo uradno zaključeno tretje mednarodno tekmovanje pod pokroviteljstvom predsednika republike tovariša Josipa Broza — Tita. Na tem tekmovanju, ki je trajalo od 3. do 11. septembra, so se med sabo pomerili gasilci vseh kategorij iz 14 držav članic tega komiteja z največjega srečanja gasilcev se je osebno udeležil tovariš Tito s svojo soprogo in s tem dal tej manifestaciji mednarodnega sodelovanja med gasilci in narodi poseben poudarek in priznanje. Mimo naših gasilcev iz celjskega področja so se tega tekmovanja udeležili še gasilci iz Kozjega in pionirji iz Velenja. Oboji so osvojili po eno srebrno medaljo. Naši gasilci so na tem do sedaj največjem in najbolj zahtevnem tekmovanju dosegli zelo dober uspeh. To velja posebno za pionirje, ki so -osvojili zlato medaljo v sestavi Sivka Danilo, Klinar Bojan, Mac-košek Marjan, Grajžl Jaro, Gor-jun Drago, Kramparšek Stanko, Kačičnik Drago, Vodeb Dušan, Vodeb Srečko in Perčič Jani. Pionirji, ki jih je vodil tovariš Mackošek, so bili zelo disciplinirani in homogena ekipa. Mladinci, ki sta jih vodila tovariša Krumpak Štefan in Rezar Jakob, so osvojili bronasto meda-Ijo v sestavi: Kačičnik Alojz, Deržan Albin; Kaluža Vili, Šuster Ivan, Štajner Cvetko, Zor-ko Rafko, Sivka Jože, Arzenšek Silvo, Javoršek Stanko in Vengust Bojan. S tem je naše in seveda celjsko predstavništvo v mnogem pripomoglo, da je Jugoslavija na tem tekmovanju dosegla po številu osvojenih medalj častno tretje mesto za Avstrijo in Nemci ter pred Francozi, Italijani, Madžari in drugimi. To je do sedaj največji uspeh štorskih gasilcev, čeprav imajo že mnogo osvojenih trofej. Ta uspeh je toliko pomembnejši, ker je dosežen na tako zahtevnem tekmovanju. Na tak uspeh smo vsi upravičeno ponosni, saj so gasilci s tem ponesli dobro ime naše železarne v svet. Mladim gasilcem čestitamo z željo, da bi nas tudi v bodoče dostojno zastopali in da bi svoje znanje vedno pravilno uporabljali pri bodočem delu v naši železarni. Mladi štorski gasilci so svojim trofejam dodali še dve, ki so celotnemu kolektivu železarne Štore v ponos in zadoščenje za pomoč, ki jo le-ta nudi gasilskemu društvu, kar se je posebno pokazalo pri pripravah na udeležbo na tretjem mednarodnem tekmovanju gasilcev v Karlovcu letos. — M. A. — Medalje Naši pionirji v akciji Mladinci JEKLARJI NA IZLETU Aškerc Fani: Po uspešno zaključenem remontu SM peči smo jeklarji za razliko od prejšnjih let letos organizirali daljši izlet na Slovensko Primorje ter ga združili z ekskurzijo v tovarno motornih vozil »TOMOS« v Kopru. Sredstva za vožnjo je delno prispeval sindikat, tako kot drugim delovnim enotam. Glavni delež sredstev pa nam jè podelilo podjetje kot nagrado za naše dosežene uspehe. V prvi polovici letošnjega leta smo v jeklarni proizvedli 10 tisočo sarto po osvoboditvi. Ob tej priliki nam je med prvimi čestital prvi obratovodja jeklarne v Železarni Štore, ing. Eržen Pavel. Ta dogodek nismo posebej proslavili, kakor je bilo prvotno v načrtu, temveč smo denarno nagrado namenili za ekskurzijo. Interes jeklarjev za izlet in za ekskurzijo je bil precejšen, toda kakor vedno je tudi tokrat, pa čeprav smo bili ob koncu remonta, proizvodnja prikrajšala za izlet nekaj na-ših sodelavcev. Po drugi strani pa. je bila tako podana mož- • nosi, da se. izleta udeleže tudi Žene in otroci, kot je to pri nas že prešlo v navado. Prijav je bilo več kot za dva 40 sedežna avtobusa. Nastopile so težave, kajti Izletnik v Celju ni imel dovolj prostih vozil. Na pomoč sta nam priskočila tov. Satler in tov. Petrinja, ki sta po večkratni intervenciji le uspela ter nam priskrbela pre- ■ vozno sredstvo za dne 18. avgusta. Tako smo omenjenega dne krenili iz Štor približno ob 6. uri zjutraj. Naš cilj je bil Koper. Vreme nam tudi to jutro ni bilo posebno naklonjeno, S strahom smo pogledovali črne oblake, ki so nam zastirali nebo in nam obetali dež. Čim bolj smo se oddaljevali od meglenega področja Celja in Ljubljane, manj je bilo oblakov in na Krasu nas je že pozdravilo težko pričakovano sonce. Na avtobusu je vse oživelo, zazrli smo se v značilno kraško pokrajino posejano z nizkimi in košatimi borovci. Iz planote od koder je bil viden tržaški zaliv z okolico smo zagledali Trst, ki se je kopal v jutranjem soncu. Bližali smo se Kopru. Že od daleč smo videli visoke koprske stolpiče, ki se dvigajo iz starega dela mesta. Žal pa si zaradi pomanjkanja časa mesta samega nismo ogledali. Ustavili smo se pred tovarno »Tomos«, kar je bil tudi naš cilj ter počakali na osebo, ki nas bo vodila skozi podjetje. Že pred samo tovarno smo dobili ■vtis urejenosti in discipline, ki vladata v tem podjetju. Skrbno urejene cvetlične gredice in različno obmorsko grmičevje pred vhodom v podjetje, prav tako pa tudi okoli delovnih poslopij še posebno prijetno vpliva na človeka, ki pride iz črne in zadimljene železarne. Dva vodiča sta nas podelila r' dve grupi in že smo stopili mimo vratarja v tovarno. Vodil nas je šef vzdrževanja, ki nam je na kratko opisal podjetje. V tovarni je zaposlenih okoli 2.000 ljudi, ki v glavnem delajo v treh izmenah. Dnevna proizvodnja znaša 200 mopedov. Lahko bi jih izdelali še več, vendar je proizvodnja vsklaje-na s potrebami na tržišču. Poleg mopedov izdelujejo dnevno v kooperaciji s podjetjem »CITROEN« iz Francije še do 3 osebne avtomobile tipa »Tomos« — CITROEN 2 CV, ali pa tipa »Tomos« — CITROEN — AMI. Prav tako pa bodo začeli kooperirati s Švedsko. Kakor pri Tomos in se odločili, da bomo nadaljevali pot do Pirana. Po lepi obmorski cesti preko Izole in solin v Luciji smo prišli do Portoroža. Tu smo si kar iz avtobusov ogledali znan turistični kraj, ki je zaradi visokih cen bolj dostopen tujcem, kot pa našemu delovnemu človeku. Portorož in njegova plaža sta bili kmalu za nami. Ob času kosila smo prispeli v Piran. Piran je majhno ribiško mestece in strnjene visoke hiše vzdolž obale varujejo notranjost mesta pred žgočim soncem. Toda mi ga ta dan nismo bili preveč deležni. Zapustili smo avtobuse in se razkropili vsak na svojo stran v najbližnje restavracije, kajti bil je čas kosila in vsi smo ga bili že pošteno potrebni. Nato smo izkoristili bližino morja in preživeli ob njem nekaj prijetnih uric. Vsak se je za- . nas, imajo tudi tu vpeljan sistem nagrajevanja po učinku dela in po ekonomskih enotah. Na poti skozi posamezne oddelke smo se le za hip ustavljali, saj človek tu ne more dosti videti, ker je delo avtomatizirano in delavci le večji del nadzorujejo delo strojev. Kljub temu pa je potrebno izdelati in priviti marsikateri vijak in sestaviti nešteto delov, da dobimo finalni proizvod — moped. Glavni problem podjetja predstavlja vzdrževanje strojev in pa kvaliteta uporabljaj nega. materiala ter kooperanti. Našemu delu je najbolj podobno delo njihove livarne, kjer so delavci izpostavljeni višjim temperaturam pri delu s tekočim aluminijem. Mimogrede smo opazili, da je v tej gospodarski organizaciji že mnogo storjenega za delovnega človeka. Urejeno imajo družbeno prehrano in člani kolektiva dobijo malico, lahko pa naročijo tudi kosilo, ki je po ugodni ceni. V kantini pa se dobi poleg brezalkoholnih pijač tudi pivo, kar bi želeli tudi.v našem podjetju. Tako smo zapustili tovarno baval po svoje. Nekateri smo se hladili v hladnem morju, drugi zopet ob pivu ali pa ob vožnji z ribiškimi čolni. Pred odhodom smo si ogledali mestece in njegove značilnosti, se okrepčali ter se počasi poslovili od Pirana. Ob 16.30. uri smo krenili po isti poti domov. Na avtobusu je bilo prijetno vzdušje, vsi smo bili zadovoljni. Čeprav nam čas skoraj ni dopuščal, je naš avtobus št. 2 zavil proti Postojnski jami, da bi si ogledal znamenito jamo, saj je mnogi še niso videli. Naša skupina je prišla pred jamo zadnji trenutek, kajti podzemeljski vlak je že piskal za odhod. V zadnjem trenutku smo vstopili in 1 uro in pot občudovali mogočne kapnike in naravne lepote naše kraške jame, Nato pa smo pohiteli domov in še pravočasno prispeli do delavskih avtobusov v Štore. Zadovoljstvo je bilo popolno in je razumljivo, da se po truda polnem delu prileže tudi takšno kolektivno, razvedrilo, ki nam daje nove moči za reševanje problemov in zadanih nalog. Logar Zdravko Zelena lučka Nekega trgovskega potnika, ki je nekoč na velikem kolodvoru gledal za odhajajočim vlakom, je prežela posebna filozofija življenjske sreče. Videl je namreč, kako se je orjaški signal z rumeno lučko trenutek pred odhodom vlaka preklopil in zagorela je zelena. V tistem trenutku mu je postalo jasno nekaj, česar doslej nikoli ni razumel. Nekaj se je spremenilo v njem, kot da bi se bil zgodil čudež. Neznan strojevodja mu je mahoma odgovoril na življenjsko vprašanje, ki ga je leta in leta mučilo. Od tistega trenutka je bil srečen. Pripovedoval je: »Vse življenje sem samo tarnal in bil ves nesrečen, kaj bo z menoj, ker ne vidim svoje življenjske poti pred seboj. Tale strojevodja pa ima eno samo luč in je zadovoljen. Mala zelena lučka mu zadošča, da ima občutek varnosti na celi poti. Zaupa se zeleni lučki in pogumno pelje naprej, ne samo sebe, tisoče ljudi.« V tistem trenutku mu je torej postalo jasno: za človeško srečo zadošča ena sama lučka, vse ostalo okrog njega je lahko zavito v črno temo. Zelena lučka nam kaže pot in varno se pripeljemo, na cilj, obenem pa imamo občutek, da smelo režemo gosto temo pred seboj. Samo na nekaj moramo paziti. Zelene luči upanja in poguma ne smemo prezreti. Vsak človek ima svojo zeleno lučko, , ki mu kaže pot irt ga jvodi,. Zato,lahko vsak nadaljuje svojo življenjsko pot. Tisti, ki pravi, da ne more, si je tega sam kriv, ker vidi samo temo pred seboj, ne obrne pa pogleda kvišku, da bi ugledal svojo zeleno lučko. Ne sme nas motiti, če nam naša zelena lučka za trenutek ugasne, ali pa se pokaže rumena, ali celo rdeča, ki nam zapira pot. Ponovno se bo prižgala Želena lučka, kot se vsakokrat, na vsaki postaji prižge strojevodji in pravilno bomo lahko nadaljevali pot. Tovarišica Fani, hvala za pismo. Držite se Vaše zelene lučke in napišite še kaj. Urednik um*»« Spremembe na osnovni šoli Štore — Kot vsako leto, tako so se tudi letos odprla vrata Osnovne šole Štore. Množica novih obrazov, vrisk šolarjev in bližajoča se jesen — vse to daje posebno lep, prazničen vtis, občutek, da se začenja nekaj novega, nekaj, česar še nikoli ni bilo. In venda)' se šolska vrata odpirajo vedno, kadar na vrata potrka jesen... Novo šolsko leto vedno prinaša množico novih obra- Po vojni je postajala šola vse bolj tesna m leta 1952 smo se morali preseliti z delom oddelkov v delavske barake. Ti prostori so bili za pouk docela neprimerni, saj so jih iz istih razlogov zapustili sezonski delavci, ki so stanovali v njih. Spričo naraščajočega števila otrok nam je leta 1955 Železarna Štore odstopila stanovanjski objekt, ki smo ga za silo pre- Tov. Štravs Milan (levo) in tovariš Rauter Janez zov. Navadno so to obrazi prvošolčkov, ki ponosni in žareči prvič prestopijo prag šole. Letos pa se je na Osnovni šoli v Štorah pojavil nov obraz tudi v vodstvu šole. Dobili smo novega ravnatelja, tovariša Janeza Rautarja iz Šentjurja. Tovariš Rautar bo zamenjal dosedanjega ravnatelja, tovariša Milana Štrausa, ki odhaja v pokoj. Ob tej priliki je Uredništvo »ŠtorsRega Železarja« zaprosilo oba za kratek razgovor. Tov. Štravs, ko odhajate iz te šole, zapuščate svojemu nasledniku bogato dediščino prijetnih pa tudi neprijetnih stvari. Kaj pravite k temu? — Ko sem pred 17 leti prišel v Štore na osnovno šolo, smo imeli le 5 razredov. Sedaj, ko predajam dolžnost pa imamo že 20 oddelkov. V vseh teh mojih letih nam je bil največji problem šolska zgradba, saj ju število otrok nenehno naraščalo, prostori pa so ostajali isti, preozki. Če bi se hotel dotakniti zgodovine bi moral začeti z letnico 1895, ko je bila šola ustanovljena. Bila je last Železarne in namenjena predvsem otrokom železarjev. Povdarjam pa, da so bili slovenski otroci v tistih časih prava redkost te šole. Bili so le gostje. Učni jezik je bil nemški. uredili v razrede. Kljub temu pa smo že v nekaj letih morali seliti otroke na Teharje. Probleme smo imeli tudi s kadri, saj nam je bližina Celja vzela marsikatero dobro učno moč. Kljub temu pa nam vsi ti problemi niso vzeli volje in poguma, saj lahko rečem, cta je šola doslej z uspehom delala. Naši učenci so posejani po vsej celjski občini, nekateri od njih že na vodilnih položajih. Kakšni so vaši občutki, ko odhajate? Po 41 letih službe si po eni strani želim izpreči, po drugi strani pa, veste, prosvetar ne more iz svoje kože. Glavno so mi še vedno otroci, njihov uspeh Jn napredek. Bolelo bi me, če bi v tem smislu šlo kaj narobe. Prepričan pa sem, da ni vzroka za bojazen, saj sem dobil naslednika, ki ga že dolgo poznam tako osebno, kakor tudi po njegovem kvalitetnem delu in volji, saj je svojčas tukaj služboval. Lahko pa povem. da bo njegovo delo mnogo laže, kot je bilo moje, saj bo imel z dograditvijo nove šole vse možnosti za uspešno opravljanje dela. Vesel sem, da mu ne zapuščam problemov prostorske stiske. Tov. Rautar, doslej ste službovali na Osnovni šoli Šentjur pri Celju. Kaj pravite k novemu delovnemu mestu? Z veseljem nadaljujem z delom, ki mi ga je moj prednik Milan predal. Težko je biti obširen, saj sem tukaj šele 14 dni. Vendar pa moram reči, da bo moja največja skrb urediti pouk tako, da bo naša vzgoja v zadovoljstvo otrok, staršev in končno vse naše družbe. Pri tem me bo vodilo načelo enotnosti pri delu in utrjevanja samouprave na šoli. Rad bi, da bi šola ob ozkem sodelovanju z Železarno dajala močan povda-rek kraju tako po izobrazbi, kakor tudi po kulturni in družbeni rasti. Vaše želje? Seveda ,si zelo želim, da bi se čimprej preselili. Na novi šoli bomo veliko bolj sproščeno zadihali. Želim Si pa predvsem dobre odnose s kolegi in družbenimi delavai kraja, Železarne in občine, saj so dobri odnosi garant za uspeh. Ko smo govorili o starem šolskem poslopju, se je pojavilo vprašanje, kakšna bo usoda starega poslopja potem, ko se bodo preselili'. Povedali so nam, da obstaja več možnosti. Staro poslopje bi lahko preuredili v otroški vrtec, ali pa v internat za tiste otroke, ki so zelo oddaljeni od šole. Mislili so tudi že na možnost, dia bi staro poslopje preuredili v stanovanja za učiteljstvo. Morda bi Železarna v njem uredila svoje upravne prostore, s teni,, da bi učiteljstvu nudila potrebna stanovanja. Tov. Rautar je povedal, da bo za prvošolčke, ki so doma na desnem bregu Voglajne, prehod preko proge in mimo objektov Železarne zelo nevaren. Zato bodo za te otroke uredili dva oddelka še naprej v starem poslopju, dokler se vprašanje preko iproge na nek način ne uredi. Tako tov. Rautar, kakor tudi tovariš Štravs sta enotnega mnenja, da bo v Štorah nujno potrebno organizirati varstvo šoloobveznih otrok. Tu grei predvsem za otroke, katerih starši so zaposleni v Železarni in v rednem delovnem času ne morejo bdeti nad otroci in njihovim delom. Velik' problem predstavljajo tudi otroci, ki so doma na Svetilni pa na željo staršev obiskujejo šolo v Štorah. Potrebno bi bilo, da se za te otroke vsaj v zimskem času uredi internat. Na vprašanje, kakšna je struktura otrok, sta tovariša odgovorila, da se v Štorah ni pritoževati nad sposobnostjo otrok* saj je bilo doslej vedno zadoščeno učnim načrtom. 90 % o-frok prihaja iz delavskih družin, Če bi rešili problem oddaljenih! otrok in pa tistih, katerih starši se vsled prezaposlenosti ne, morejo v dovoljni meri posvečati otrokovi vzgoji doma, bi bilo težav kmalu konec. Kaj pa učni načrt za letošnje leto? Na roditeljskih sestankih bomo skušali apelirati na starša^ da posvečajo več skrbi svojim otrokom, ker je učni načrt zelo napet. Potrebno bo stalno sodelovanje med starši in nami. Tega pa se starši vse premalo zavedajo. In za konec? Tov. Rautar Janez: Vsem, staršem naših otrok in vsem bralcem »Železarja« želim obilo uspeha pri delu in pri vzgoji otrok. Tov. Šravs: Jaz pa jim želim* da bi otroke vzgojili tako, da bi bili v veselje in ponos našemu kraju, da hi tako po znanju, kakor po vedenju prednjačili v naši občini. Stara šola ob otvoritvi KRŠITVE DELOVNE DOLŽNOSTI V mesecu avgustu so imele komisije za obravnavanje kršitev delovne dolžnosti 12 zasedanj, na katerih so izrekle skupno 26 ukrepov, od tega 13 opominov, 11 javnih opominov in 2 zadnja javna opomina. V treh primerih so se komisije izrekle za oprostitev, ker ni bila podana kršitev delovne dolžnosti. Delovno dolžnost so prekršili: ARBAJTER Ludvik, ml. iz jeklarne, je dne 11. julija 1966 odklonil nošenje čelade in je na opozorilo obratovodje, da brez zaščitnih sredstev ne sme delati, zapustil delovno mesto pad TH plina in ga je uporabljal naprej, kar bi lahko imelo hude posledice — javen opomin. OSTROŽNIK Silvester, iz valjarne, je dne 13. 7. 1966 sicer opazil signal za izpad TH plina, vendar ga je uporabljal naprej in ni o tem obvestil svojega mojstra — javen opomin. TEPEŽ Rudi, iz jeklarne, je dne 22. 7. 1966 hotel samovoljno zamenjati dnino s sodelavcem, ki pa ga ni bilo na delo, zato komisija Tepeževega ponovnega izostanka ne upraviči — javen opomin. OCVIRK Franc, iz livarne in nahujskal še druge sodelavce, da so zapustili delovno mesto in v znak protesta proti zaščitnim sredstvom, odšli domov. Razen tega pa je Arbajter Ludvik dne 31. julija 1966 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. RITOVŠEK Miha, PLAHUTA Anton, PLAHUTA Jože in KNEZ Mirko so dne 11, julija 1966 odklonili nošenje čelad in so, po opozorilu, da morajo uporabljati zaščitna sredstva, demonstrativno zapustili delovno mesto ter odšli domov. Komisija je vsakemu izrekla javen opomin. KREVS Vlado, iz elektroplav-ža, je dne 9. julija 1966 neopravičeno izostal z dela — javen opomin. PERC Alojz, iz energetskega obrata, dne 13,7. 1966 na nočni izmeni ni bil na svojem delovnem mestu, zaradi česar ni opazil signala za izpad TH plina in ga je uporabljal naprej, kar bi lahko imelo hude posledice — javen opomin. JAGER Jakob, iz energetskega oddelka, dne 13. 7. 1966 ni potrdil prejema signala za iz- valjev, je prišel dne 21. avgusta 1966 vinjen na delo in se je do svojega predpostavljene^ ga vedel skrajno nedostojno — javen opomin. RANCIGER Vilko, iz livarne sive litine, je dne 11. 8. 1966 nesel domov nož za izdelavo opeke, katerega pa mu je pri izhodu iz podjetja odvzel čuvaj in vrnil v skladišče livarne sive litine — javen opomin. Sezona dopustov gre h kraju POMOČ CELJSKI BOLNIŠNICI Celjska bolnišnica gradi nov radioizotopski laboratorij, ki je za celjsko območje velike važnosti. Naprave za laboratorij je Celjska bolnišnica nabavila s pomočjo celjskih gospodarskih organizacij. Zaradi specifičnega stanja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in Celjske bolnišnice, bi bila nadaljnja, oziroma dokončna izgradnja laboratorija onemogočena, ker bi bolnišnica sama zmogla participirati le s 7,5 milijoni starih dinarjev od skupne predračunske vrednosti 18 milijonov starih dinarjev. PA ŠE Zato se je Celjska bolnišnica pismeno obrnila na .DSP s prošnjo, da Železarna Štore prispeva k Izgradnji laboratorija 2 milijona S-din, s čimer bi bilo omogočeno, da bi se pristopilo k adaptaciji prostorov. Doslej so tudi drugi celjski kolektivi prispevali svoj delež. Tako je Cinkarna dotirala 4 milijone S-din, Gozdno gospodarstvo 1 milijon, LIP Savinja 1 milijon S-din itd. DSP je na svoji 1>. seji, dne 12. 9. 1966 sklenil, da se prošnji Celjske bolnišnice ugodi. Delavska univerza v Celju pripravlja v letošnji .sezoni nastop Celjanov, ki so bili tu rojeni ali so tu živeli, uveljavili pa so se na raznih kulturnih popriščih. K sodelovanju so povabili znanega komponista in dirigenta Mòjmira Sepeta, ki bi naj v sestavi domačega zabavnega orkestra Edija Goršiča nastopil kot pianist, kot solist s trobento in kot pevec, operni pevci odnosno pevke Sonja Draksler, Nada Sevšek, Milan Gorenšek in Aleksander Kovač bi peli operne arije, Srečko Zalokar bi nastopil s svojo violo, Lojze Rozman pa bi podal odlomek iz svoje najbolj uspele dramske predstave. Vodja večera bi bil znani novinar tovariš Bogdan Pogačnik iz Ljubljane, ki bi povezoval celotno prireditev in predstavil vse nastopajoče. Za prireditev vlada v Celju in okolici veliko zanimanje. O prireditvi bomo še pisali. Filmi v Celju KINO UNION od 22. 9. GIUSEPPE V VARŠAVI, poljski film; od 23. 9. do 26. 9. SRECA, francoski film; od 27. 9. BALADA O MOSKVI, sovjetski film; od 28. 9. do 29. 9. MORGANOVI GUSARJI, ameriško-itali-janski barv. CS film; od 30. 9. do 1. 10. DNEVI IZKUŠNJE, jugoslovanski film; od 2. 10. do 5. 10. TOLPA ANGELOV, ameriški film; od 6. 10. do 7. 10. KLJUČ, jugo-slovanski film; od 8. 10. do 11. 10. DRAGI JOHN; švedski film; od 12. 10. do 15, 10. RAZPOSAJENI DELFIN, ameriški barv. film (Walt Disney); TRIBUNA 27. septembra naj bi bila posvečena problemu Financiranje izobraževanja in vzgoje. Delavska univerza je zaprosila za sodelovanje tovariša Draga Seligerja iz Ljubljane, ki bi naj podal osnovne misli. Moto pa je: FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE. STARŠI ALI STE PROUČILI NOVI ZAKON O FINANCIRANJU ŠOLSTVA. Tribuna bo enako ko't doslej ob 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma. 1 KINO METROPOL 22. 9. POROČNA OBLEKA, poljski film; od 23. 9. do 24. 9. CAS JE PRENEHAL OPOLNOČI, sovjetski film; od 25. 9. do 28. 9. OLIMPIADA V TOKIU, japonski barvni CS film; od 29. 9. do 30. 9. SIGFIND, ita-li jamski barvni CS film; od 1. 10. do 5. 10. TAJNI AGENT STANISLAV, francoski barvni CS film; od 5. 10. do 9. 10. V IMENU PRAVICE, ameriški film; od 10. 10. do 11. 10. JAZ KUBA, kubanski film; od 12. 10. do 13. 10. ZGODILO FILMI V CELJU film; od 14. 10. do 15. 10. ŠLI BOMO V MESTO, jugoslovanski film. LETNI KINO od 22. 9. do 25. 9. VLOMILEC, angleški barvni film; od 24. 9. do 25. 9. OTROCI KAPETANA GRANTA, ameriški barvni film; od 26. 9. do 27. 9. MONGOLI, itali j ansko-f rancoski barvni CS film; od 28. 9. do 29. 9. PREPOVEDANE STRASTI, ameriški barvni CS film; 30. 9. PAST ZA STARŠE, ameriški barvni film. Pol jak M.: Ruzvitije sorta-menta černjih metallov v SSŠR. Izd. »Metallurgija« : Moskva 1965-. sign. 1666. Stroga nov A. I.: Uveličenje prolzvoditeljnosti staleplavnih agregatov. Čeljabinsk, 1965. sign. 1667. Processi vostanovljenja i plavljenja železa. Izd. »iNauka« Moskva 1965. sign. 2525. Pelhan C.: Unajpredjenjekvaliteta kokila. Poročilo metalurškega inštituta — Ljubljana 1965-1966. sign. 3212. Value engineering —.Wertanalyse die praktische Methode zur Kostensenkung. Verlag »MI«, Miles D. Lawrence. München, 1964' sign. 1672. Handbuch für das Eisenhüttenlaboratorium, Band 2. Verlag Stahleisen, MBH, Düsseldorf 1966. sign. 2553. ZAHVALA Ob izgubi -naše ljube mame MARIJE PAULINC, upokojenke Železarne Štore, se najtopleje zahvaljujemo vsem, M -ste jo spremljali na zdnji poti. Iskrena hvala sostanovalcem za darovano cvetje. Žalujoči hčerki in sin z družino ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega ata IVANA KROPUŠKA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. cvetje. Lepa Hvala za darovano Žalujoči sin Lojze in sorodniki OSMRTNICA Po cFolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec tovariš HAJNŠEK ERIH šef konstrukcijskega biroa v Železarni štore. Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delovna skupnost Železarne štore m J IZNIČI NK/ Jugoslovenski nacionalni komitet ČIGRE. Sedmo stručno savjetovanje elektroenergetiča-ra, Referati: Svezak L, II., Bled, 1964 3215/1, 3215/2. I merila f iona ler Elektrowär-mekongres. Wiesbaden, 1963. s. 3216. Fazovje prevrašČenija v me-tallali i splavali. Izdanje »Na-ukova dumka« Kiev, 1965. sign. 1684. . Rasčeti na p ročnost. Sbornik stateti. Izd. »Mašiiiostrojenje« Moskva 1966. sign. 1680. Zimin V. N.: Ekonomija metallov. Izdateljstvo »Ekonomika« Moskva 1966. sign. 1680. Turičin A. M.: Električeskie izmerenija nelektričeskih veličin. Izd. »Energija« Moskva 1966. sign. 1682. Teilor A.: RentgenOvskaja metallografija. Izd. »Metallur-gija« Moskva 1965. sign. 1685. Semrkin L D.: Toplivo i to-plivnoe hozjajstvo metallur-gičeskih zavodov. Izd. »Metallurgija« 1965. sign. 1678. Bražnikov N. V.: Montaž, eksploatacija i remont elektri-českogo oborudovanja. »Metallurgija« 1965. sign. 1673. Korrozija metallov i splavov. Sbornik 2. Izd. »Metallurgija« 65. sign. 1677. PrOskurjakov Jo. G.: Uproš-njajošče kalibrujuščije metodi obrabo tki. ; »Mašinostrojenje« Moskva 1965. sign. 1676. Artamanov A. Ja.: Vii janje ... metallókerainiceskili materijalov. JNaukova dunka« Kiev, 1965. sign. 1675. Issledovanje nesoveršenstev kristalličeškogo strojenja. »Na-ukova dumka, Kiev, 1965. sign. 1674 Visokotemperaturnije neorga-ničeskije soedinenja. Izd. »Na-ukova dumka«, Kiev, 1965. sign. 1679. Kratkii spravočnik metalli-sta. Izd. »Mašinoistrojenje« Moskva 1. 1965, sign. 1681. Korolev A. A.: Mehaničeskie oborudovanje prokatnih cehov. Izd. »iMetaliurgija« 1965. C ra n kov a L. P.: Dijagramni sostojanja metalličeskih sistem. Opubl. 1963 god. Vipusk IX. Moskva 1966, sign. 3209. Antikain P.: Metallovedenje. Izdajateljstvo »Metallurgija«, Moskva 1965, sign. 1653. Rahštand A. G.: Pružinnije splavi. Izdajateljstvo »Metallur-g.ija« Moskva 1965. sign. 1665. Keneddi A. Dž.: Polzučest i usta lost v metallah, Perevod s anglickogo. »Metallurgija« 1965. sign. 1659. Klimovickii M. D.: Optimizacija raboti nagrevateljnih pe-čej. »Metallurgija« 1965. sign. 1657. Štanskii V. A.: Sniženije udeljnih kapitaljnili vloženij v černoj metallurgiji. Moskva 1965. sign. 1656. Metal lurgičeskoc toplivo--Spravočnik. Izd. Metallurgija 1965. sign. 1660. Vintoli I. L: Mašinist zavaloč-noj mašini. Izd. »Metalurgija« 1965. sign. 1658. Cistjakov V. M.: Zamedliteli korrozii metallov. (ingibitori) Minsk 1965. sign. 0031. Pavko D.: Materialna in energetska bilanca THjpeči Železarne Štore. H. del. Lj. 1966. sign. 3211. Treatise on analytical chemistry. Part - I, volume I. York-London-Sindev, Co. 1961. 2320/1-1. Treatise on analytical chemistry. Part I. volume 2, New York-London-Sindey, Co. 1961. sign. 2320/1-2. Treatise on analytical chemistry. Part I, volume 3, New York-London. Co. 1961. sign. 2320/1-3. Treatise on analytical chemistry. Part I, volume 4, New York-London. Co. 1965. sign. 2520/1-4. Treatise on analytical chemistry. Part I, volume 5, New York-London. Co. 1965. sign. 2320/1-5. Treatise on analytical chemistry. Part I, volume 6, New York-London. Co. 1965. sign. 2320/1-6. Treatise on analytical chemistry, Part II, volume 1, New York-London Co. 1961. sign. 2320/II-1. Treatise on analytical chemistry, Part II, volume 3, New York-London, Co. 1961. sign. 2320/H-3. Treatise on analytical chemistry, Part II, volume 4, New York-London, Co. 1966. sign. 2320/11-4. Treatise on analytical chemistry, Part II, volume 8, New York-London, Co. 1963. sign. 2320/11-8. OBVESTILO KOMISIJE ZA IZUME IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE PRI DSP ŽELEZARNE ŠTORE Na podlagi členov 56 in 58 Pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih sporočamo, da je na predlog Komisije za UO podjetja na svoji VI. seji dne 26. 8. tl. sklenil, da se v zvezi z razpisom Železarne štore za rešitev problema odvoza buč iz jeklarne, za svoje predloge nagradijo z enkratno nagrado naslednji tovariši: — Užmah Franc z 80.— N-din; — Rozman Franc z 80.— N-din — Gajšek Martin z 100.— N-din. Predlagatelji so nagrajeni v smislu člena 58 Pravilnika, ker so predlogi po svoje originalni, pa čeprav niso sprejemljivi. Na podlagi člena 56. Pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih sporočamo, da je na predlog Komisije UO podjetja na svoji VI a seji dne 26. avgusta t. 1. sklenil, da se koristni predlog tov. Mahne Danijela nagradi z enkratno nagrado v znesku N-din 1.450,95. Predloženi koristni predlog uporabe avtodvigala pri razširjenem remontu S M peči je skrajšal trajanje remonta za štiri dni in znižal stroške remonta. Ugotovljeni prihranek znaša 86.095.— N-din. Ker se tovrstni remonti vršijo vsako četrto leto, se nagrada izplača enkratno v zgoraj navedenem znesku. Na podlagi člena 56. Pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih sporočamo, da je na predlog Komisije UO podjetja na svoji VI a seji dne 26. 8. t. 1. in na svoji VIII. seji dne 12. 9. t. 1. sklenil, da se predlog tehnične izboljšave tov. Lončarič Jožeta in tov. Verdev Jožeta nagradi z enkratno nagrado za tri leta skupaj v skupnem znesku 521.— N-din. Predložena tehnična izboljšava »rekonstrukcija sifonskih odtokov na izločevalcih prahu in na klobučastih zaporah na elektroplavžu« je bila praktično izvšena že pred leti tako, da se predlog že več let s pridom uporablja na elektroplavžu. Ugotovljeni prihranek na TH plinu in znižanju lastne cene grodlja znaša letno 1.464,96 N-din. Predlagatelja si nagrado delita v razmerja !/2 : 'l2. V MESECU AVGUSTU 1966 NOVI ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI JELEN Renate Valter, doma na Pečovju pri Štorah, delavec, elektroplavž; PRAŽNIKAR Ivana Peter iz Pongraca pri Žalcu, delavec, jeklarna; SE-KAiLŠBK Jurija Stanislav iz Pongraca pri Žalcu, delavec, jeklarna; ARHAR Franca Franc iz Javornika, delavec, promet; GOLOB Stanka Marta iz Trnovca pri Šentjurju, uslužbenka — naša štipendistka — pripravnica v finančnem sektorju; CENE Mihaela Roman iz Podgorja pri Šentjurju, gradbeni tehnik — pripravnik v UOS, je bil naš štipendist; MILHARČIČ Antona Irena iz Zvodnega pri Teharjih, uslužbenka, pripravnica v jeklarni; DVANAJŠČAK Petra Željko iz Zabukovce pri Grižah, delavec, livarna sive litine; KRIŽNIK Martina Peter iz Bo-tračnice pri Šentjurju, delavec, valjarna; ŽAFRAN Ivana Ivan iz Podgrada pri Šentjurju, premikač, avtooddelek; ŽAVSKI Jožeta Franc iz Tajht pri Planini, delavec, valjarna; KRESNIK Jožeta Janez iz Laške vasi pri Štorah, elektrikar, elektro-obrat; PRAZNIK Ivana Alojz, doma iz Orlice 32, Ribnica na Pohorju, kemijski tehnik, naš štipendist, kemični laboratorij; BUČAR Vincenca Stanislav iz Zabukovce pri Grižah, delavec, livarna sive litine; ARIH Ljudmile Franc iz Poljčan, delavec, livarna sive litine; PLAUŠTAJ-NER Jurija Emil iz Loke pri Žusmu, delavec, jeklarna ČAN-ŽEK Franca Jože iz Štor, delavec, jeklarna; MARKOVIČ Janeza Stanislav iz Pongraca pri Grižah, delavec, jeklarna; MA-TIJAŠKO Dura Marko iz Migoj-nic pri Grižah, delavec,-jeklarna PULKO Janeza Alojz iz Zabukovce pri Grižah, delavec, jeklarna; JANČIČ Franca Anton iz Pongraca, delavec, jeklarna; PODVORNIK Franca Cvetka iz Trnovelj, uslužbenka •— naša štipendistka, pripravnica v finančnem sektorju; SKALE Martina Ivan iz Zabukovce, delavec, valjarna; VOš-NJAK Franca Jože iz Pongraca, delavec, valjarna; KOKOT Antona Viktor iz Migojnic, delavec, valjarna; PAJK Ivana Marjan iz Javornika, delavec, valjarna; OBLAK Matevža Matevž iz Zabukovce, ključavničar, valjarna; BALOH Jakoba Rudolf iz Pongraca, delavec valjarna; LAZNIK Antona Albin iz Zabukovce, inštalater, valjarna; CIMERMAN Roberta Robert iz Griž, delavec, valjarna; Dravee Petra Karl iz Zabukovce, delavec, valjarna; LAMPRET Rudolfa Jože iz Šentjurja, delavec, jeklarna AJTNIK Ivana Viljem iz Zabukovce, delavec, valjar- na; ANTOLIČ Ivana Božidar iz Jelen jaka — Krapina, delavec, jeklarna; PODGORELEC Franca Mirko, doma v Začretu pri Škofji vasi, livar, livarna sive litine; JAGER Ivana Ivica, uslužbenka, doma iz Štor, je bila naša štipendistka, pripravnica v skladišču — komercialni sektor; ANTOLINC Karla Karl-Emilijan iz Šibenika, delavec, jeklarna; KRAJNC Jožefa Jože iz Griž, delavec, jeklarna; KUM-PERGER Martina Stanislav iz Jakoba pri Šentjurju, delavec, jeklarna; KAPL Mihaela Stanko dz Mačkovca pri Laškem, delavec, jeklarna; VASLE Ernesta Rafael iz Pongraca pri Grižah, delavec, jeklarna PALIR Ivana Janez iz Podgorja pri Celju, delavec, jeklarna. NISO VEČ ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI JERAM Ana, čistilka v komunalnem oddelku, je odšla, ker ji je potekla delovna pogodba; DVANAJŠČAK Željko, pomočnik formarja v livarni sive litine, je odšel v poskusni dobi; ŽGAJNER Jožefe Jožica, je bila pogodbeno zaposlena v materialnem knjigovodstvu, odšla je po izteku delovne pogodbe; LUBEJ Ana, čistilka v komunalnem oddelku, je prav tako odšla po izteku delovne pogodbe; PLAUŠTAJNER Emil, delavec v jeklarni, je odšel v poskusni dobi; AJTNIK Viljem, delavec v valjarni, je odšel v poskusni dobi; VOŠNJAK Jože, delavec v valjarni, odšel v poskusni dobi^— po lastni želji; PELKO Jože, brusač ingotov v obratu jeklarni, je samovoljno zapustil delo; VODEB Marija, kemola-borant v kemičnem laboratoriju, je samovoljno zapustila delo. ZARADI UPOKOJITVE JIM JE PRENEHALO DELOVNO RAZMERJE DOBOVIŠEK Karl, star 45 let, v tem podjetju zaposlen 12 let, nazadnje kot operativec v komercialnem sektorju, je bil invalidsko upokojen; LESJAK Franc, star 62 let, v tem podjetju zaposlen 6 let, nazadnje kot pomočnik skladiščnika v skladišču nabave, je bil invalidsko upokojen; VODEB Karl, star 50 let, zaposlen v tem podjetju 27 let, nazadnje kot varilni tehnik v razvojnem oddelku, je bil invalidsko upokojen; UDOVIČ Franc, star 55 let, zaposlen v tem podjetju preko 28 let v obratu šamotar-ni, kot skupinovodja ročnih oblikovalcev, je bil invalidsko upokojen; VODEB Jakob, star 53 let, v tem podjetju zaposlen 3 leta kot transportni delavec na ekspeditu, je bil invalidsko upokojen. NA NOVI ŽIVLJENJSKI POTI ŽELIMO OBILO SREČE: MRAVLJAK Francu iz direk-cije, KINDLHOFER Kurtu iz direkcije, BRAČIČ Francu iz livarne sive litine, HITI Edvardu iz direkcije, JAGER Kristini iz finančnega sektorja in ŠEŠKO Francu iz valjarne. NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI: KOLAR Jurij iz valjarne, URLEB Franc iz valjarne, ZUPANC Stanko iz mehanične delavnice, yODOVNIK Mihael iz prometa, ČUJEŠ Stanko iz valjarne in MASTNAK Edi iz livarne sive litine. čestitamo! IZOSTANKI V MESECU JU- Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2404 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 5777, zaradi izredno plačanega dopusta 61, zaradi opravičenih izostankov 21, zaradi neopravičenih izostankov 29 in zaradi ostalih izostankov 741 delovnih dni, torej skupaj 9033 delovnih dni. NEZGODE ELEKTROPLAVŽ: UŽMAH Alojz je hotel odstraniti z delovnega mesta vinjenega delavca. Toda prizadeti se je uprl in ga udaril z železnimi grabljami po rami in miu poškodoval ključno kost. VALJARNA: JURKOŠEK Jože je vlagal gredice v- peč. Ker je držal za klešče preblizu vroče gredice se je opekel na kazalec leve roke. HORVAT Viktor je uravnaval vodila na I. ogrodju fine proge. Medtem je pa sodelavec na drugi strani ogrodja že vtaknil palico v valje, ki je pri iztoku opekla Imenovanega po goleni leve noge in meči desne noge. KOMPOLŠEK Franc je uravnaval valje na I. ogrodju pred-proge. Vozač gredic, ki je pripeljal gredico, jo je vrgel med valje, gredica je pri izteku napravila lok in opekla imenovanega na koleno desne noge. KREGAR Jože je na VI. ogrodju odstranjeval palico, ki se je zagozdila v dovodni skrinji. Sodelavec je medtem vtikal palice v sosednjo skrinjo itn je opekel imenovanega za levim ušesom, ko se je ta vzravnal. TOVORNIK Vlado. Valjana palica se je med iztekom zapičila med plošče v tleh in napravila lok, ter je pri tem opekla imenovanega po goleni desne noge. KRZNAR Franc je nesel do-vodke v delavnico. Tam so ravno prekladali valje na kupu in ga niso opozorili na nevarnost. Ko je šel mimo kupa, so se valji zrušili in ga je valj pritisnil ob stružnico ter mu poškodoval desni gleženj. KRUMPAK Adolf je na val-jarskem ogrodju prestavljal ključ za reguliranje valjev. Ključ se je snel in bi bil padel na delavca, sklonjenega ob ogrodju, zato je imenovani hitro ujel ključ fn ga zadržal. Težak ključ pa mu je pri tem pritisnil kazalec leve roke ob rob zaščitne pločevine in ga poškodoval. LIVARNA SIVE LITINE: NOVAK Otmar. Pri izvlačenju jedrenjaka iz kotile mu je le-ta padel na nart desne noge. KOPRIVC Ivan je podajal epeko sodelavcu v kupolko. Zidarju v kupolki je ušlo kladivo iz rok in padlo imenovanemu na desno roko s katero se je držal za okvir vrat. NOVAK Mirko. Pri postavljanju prekucnika z žerjavom na progo m;u je med ogrodjem prekucnika in kolesom stisnilo prstanec na levi roki. PRGOMET Ivan je v ponovci mešal tekoče železo. Medtem je sodelavec čistil rob ponocve in z lopato zadel v curek iztekajočega železa. Železo je brizgnilo imenovanemu v desni čevelj in ga opeklo po meči in nartu. OBDELOVALNICA VALJEV: ANTLEJ Franc. Pri odpenjanju verig s prekucnikov, ki ju je enega v drugem prinesel žerjav, sta se prekucnika prevrnila na kup odlitkov in mu je manjši odlitek padel ria sredinec leve rolke. MEHANIČNA DELAVNICA: KOCJANČIČ Martin. Med prenosom jeklenke mu je ta zdrsnila iz rok, ker je bila mokra in mu padla na desno nogo. Spodnji obroč na jeklenki mu je poškodoval palec, ker ni nosil zaščitnih čevljev z jekleno kapico. Na poti na delo in z dela so se poškodovali: JURŠE Milan z elektroplavža je na poti z dela padel s kolesom, ker se mu je zlomilo krmilo na kolesu. Poškodoval si je roko in desno nogo. OCVIRK Marjan iz jeklarne je na poti z dela padel s kolesom in si poškodoval levo zapestje. GRADIČ Anton z ekspedita je na poti na delo na spolzki poti padel in si zvinil levo nogo v gležnju. PEČEK Ivan z ekspedita je na poti na delo padel, ker mu je spodrsnilo in si je pri tem poškodoval desni gleženj. PRIHODI Ogromna večina vseh naših Sieiavcev se vozi na delo in z dela. Največ (okrog 180) se jih vozi z avtobusom, ki pelje v smeri Loka pri Žusmu. Na drugem mestu je Planina, potem Celje, Osredek, Dramlje. Sedaj je začel voziti še avtobus v Zabu-kovico, kjer so pred kratkim zaprli rudnik in je marsikateri delavec potrkal na vrata našega podjetja. NA DELO Stalne mesečne karte za avtobus ima okrog 650 naših delavcev. Z vlakom se vozi na delo skoraj 200 naših delavcev; dva se vozita celo iz Rogatca. Koliko je potem še tistih, ki' si vožnje sproti plačujejo in tistih, ki se vozijo na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Koliko je v tem izgube časa, energije in stroškov. Samo za tiste, ki imajo mesečne karte prispeva podjetje najmanj dva in pol FILMI V ŠTORAH Od 24. do 25. 9. 1966 »ORIENTALKE« — italijanski barvni CS film Od 1. do 2. 10. 1966 »BAGDADSKI LOPOV« — ameriški barvni CS film Od 8. do 9. 10. 1966 »ZALIV TIHOTAPCEV« — angleški barvni CS film Od 15. do 16. 9. 1966 »AFRODITA BOGINJA LJUBEZNI« — francosko italijanski barvni ĆS film Od 22. do 23. 10. 1966 »CRNI OSEL« — mehiški birvni VV film Od 29. do 30. 10. f966 »MEDENI TEDNI« — ameriški film milijona starih dinarjev mesečno, kar predstavlja skoraj 50% stroškov, ki jih imajo delavci s prevozom,. Najdražjo mesečno vozovnico plačujejo delavci iz Planine, in sicer 14.400 S-dinarjev. V tem pri- meru ima delavec 9.400 S-dinar-jev lastnih stroškov za mesečno karto, kar predstavlja skoraj 12 % povprečne plače našega delavca. Tekst in foto: M. M. Po končanem delu je na premajhni in nerodni postaji res prava gneča avtobusov, oseb- nih avtomobilov, kolesarjev in drugih prevoznih sredstev Kako je Ivo doživel športne igre železarjev za ranto Ne samo kondicija, tudi pravilna organizacija je važna