Izhaja 1. in 16. dan vsacega meseca.
Velja za celo leto 3 gold. za pol leta gold. 1,50.
Vredništvo, opravništvo: Krakovski nasip št. 10.
Ljudski Glas
Inserati: Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat 4 kr. in ako se 3krat ali večkrat tiska 3 kr.
Kokopisi so ne vračajo.
Na nefrankirana in pisma brez podpisa se ne ozira.
9. številka.
V Ljubljani dne 1. maja.
II. leto 1883.
Šolske olajšave.
„Rajši som neizobražon sit, nogo izobražon lačon!“ (Besode poslanca PflUgla.)
Daues hočemo spregovoriti besedo o tisti novi postavi ali šolski noveli, s katero se spremene nekatere določbe šolske postave od 14. maja 1869. 1. in ki te dni nareja tolikanj hrupa po javnih listih, posebno pa v dunajskej zbornici poslancev. Ker ta sprememba šolske postave postane veljavna, povemo tu svojim čitateljem, v čem obstoji prva in kacih koristij je za našo deželo in naš ljud.
Poslanec Lienbacher je vže 1. 1880. stavil predlog v državnem zboru, naj se šolska doba zniža za otroke od osem na šest let, t. j. da po dovršenem šestem letu otrok smč zapustiti ljudsko šolo, če zna pisati in računiti. Do sedaj je moral vsak otrok obiskovati ljudsko šolo od 6. do 14. leta. V prihodnje bo to tako spremenjeno, da se bodo na prošnjo občinskih zastopov dovoljevale posameznim občinam in posameznim staršem olajšave gledč šolskega obiskovanja, n. pr. da otroci, ki so vže G let šolo obiskovali, po dovršenej šestletnej dobi obiskujejo šolo le v zimskem času, ali le pol dneva ali pa le nedeljsko šolo. Torej bodo po novej postavi imeli pravico na deželi deželani, pa tudi tržani in nižji stanovi mestski znižati za otroke šolsko dObo od 8 na 6 let, katera nova določba ima posebno priskočiti kmetijstvu, ker imajo v tem oziru občinski zastopi najboljši razum za potrebe in koristi Občinarjev.
Dalje se ta novela ozira tudi na neko veliko potrebo na kmetih. Znano je, da na deželi vse hrepeni po učitelju, ki je izurjen tudi v cer-kvenej godbi ali muziki ter petji; novela pa v tem oziru zapoveduje, da se morajo učiteljski pripravniki učiti cerkvene godbe, kar je z praktičnega stališča po polnem umestno. Učitelj na deželi bi moral znati orgljati in skrbeti za dobro
petje. Koliko po starem izšolanih učiteljev je v tem oziru omikalno in blaževalno uplivalo na deželi. Dosedanja postava je tirjala, da se le taki učenci sprejmejo v pripravnice, ki so izvršili nižjo gimnazijo ali realko. Odslej bo pa zadostovalo, ako kandidat obiskuje meščansko šolo, in bodo tisti mladenči imeli prednost, ki so telesno dobro razviti in nekoliko izurjeni v godbi. Prav je tudi to, da bodo kateheti na pripravnicah uživali enake pravice z glavnimi učitelji.
Največ hrupa je pa v časnikarskih krogih vzbudila sprememba, da bode odslej mogel postati vodja kake ljudske šole le tisti učitelj, ki je zmožen poučevati v veronauku onega veroizpo-vedanja, k kojemu pripada večina učencev do-tične šole. Stvar je kaj pametna, kajti v ljudski šoli je razven učnih predmetov treba tudi na to paziti, da se otrokom vcepijo v mlada srca večne resnice in prava morala, da postanejo vestni in trezni državljani. To pa ni moč, ako je na čelu šole mož, ki nijma nobenega verskega prepričanja in spada v vrsto tistih ljudij, ki na enej strani ljudstvo begajo in mu jemljejo vsako moralno podlago ter druzega ne časte nego barbarski materijalizem.
Še v tistem letu je v ta namen izvoljeni odsek predložil državnemu zboru spremembo šolske postave v zmislu Lienbacherjevega predloga, in ta sprememba je bila sprejeta v državnem zboru v seji dne 25. februvarja 1881. — Ta sprememba ali novela k šolskej postavi od 14. mnja 1869 je šla potem v gosposko zbornico, katera pa jo je mnogo predrugačila in zdatno raztegnila; sprejela jo je potem z nekaterimi spremembami in ob enem priporočila državnemu zboru, da sprejme novelo brez sprememb.
To je na kratko zgodovina šolske novele, ki dela zdaj toliko hrupa. Spremembe šolske postave po omenjenej noveli se nanašajo na učni načrt, katerega le neznatno spreminjajo in nekoliko zmanjšajo, potem na področje, ker se bolj ozirajo na pravice posameznih dežel in torej
odmerijo deželnim zborom veče pravice v šolskih zadevah. Važna sprememba je tudi ta, da bo na deželi dopuščen tudi takozvani polu-dnevni pouk; s to napravo hoče se olajšati kmečkim otrokom obiskovanje šole. Dosedaj so okrajne šolske oblasti določevale, katere knjige se imajo rabiti v ljudskih šolah, odslej bodo to določevale deželne šolske oblastnije, kar je pravilnejše glede na enakost učnih pripomočkov in pa gledč na to, da se pri deželnih oblastnijah nahajajo navadno boljši strokovnjaki.
Sicer pa veljajo te določbe enako za katoličane, protestante, ki so tako največji zagovorniki konfesionalnih šol, in za Žide. Pruska je gotovo napredna država in tam obiskuje od 4 157 000 za šolo sposobnih otrok 4 139 000 otrok konfesijonalne šole in le 157 000 otrok hodi v take šole, ki nijso osnovane na verskej podlagi. — In v Avstriji z novo to spremembo še nij priznano načelo konfesijonalnih šol in je humanitarnega značaja, OHa določuje, da morejo tudi taki učitelji, ki niso napravili od šolske oblastnije tirjane nove skušnje sposobnosti, še dalje služiti, ker čestokrat so prav izvrstni, praktični učitelji po privatnih razmerah zadržani, da ne morejo opraviti takih izpitov.
Sprememba te šolske postave se nanaša dalje na vedenje učiteljevo v šoli in zunaj rije. Za vsak pregrešek zunaj šole ni mogoče učitelja dejati v disciplinarno preiskavo in novela določa v tem obziru, da pride učitelj le potem v preiskavo za vedenje zunaj šole, ako to vedenje škodi dostojanstvu učiteljstva ali pa slabo upliva na odgojo sploh. Prav je, da se od učitelja terja pošteno vedenje, a varuje naj se ga tudi pred spletkami. Še dalje se v tej spremembi ali noveli omenjajo pravice in dolžnosti raznih dežel, da osnujejo ljudske šole povsodi ondh, kjer se nahaja v okrožji jedne ure 40 za šolo sposobnih otrok in razširja to pravico tudi na posebne ljudske šole, namenjene slaboumnim in zaneftiarjonim otrokom, katerih skupenje z drugimi učenci je
Zabavni del.
Oči v ljudski poeziji.
(Spisal M— l—.)
Kadarkol skupaj prideva, Prijazno se pogledava, Prijazne so najne oči,
Ker lo ljubezen st’ri.
Slov. narodna.
Najimenitnejši ud človeškega telesa je pač le oko, in po pravici slovi kot ogledalo človeške notranjosti, človeške duše. Je človek v dobrem razpoložji, je li zadovoljen in srečen, čitaš mu to že z lica, iz veselih oči, v tem ko temno, iskreče ali solzno oko razodeva svetu notranjo človeško nezadovoljnost, jezo ali žalost. Oko je velik čudež stvarstva božjega. Slišal sem pripovedovati od enega zločinca, ki je priveden k sodniji, svoje hudobije trdovratno tajil, dasi tudi so tožniki dobro za nje vedeli. Ko vse drugo ni nič pomagalo, pa veli eden sodnikov, da hoče dober četrt ure z zločincem na samem biti, kar se mu tudi dovoli. Ko se toraj v čumnati eden proti drugemu vsedeta, počne sodnik, ki je imel precej oster pogled, gledati sč svojimi očmi zlo-
čincu naravnost v oko, kar je ta še nekaj hipov mirno prenašal, naposled pa se jel tresti na životu, bledeti in prve besede, ki jih je izgovoril, so bile: ^Odstopite, vse bom povedal!" In trdovratni hudobnež bil je premagan, premagan ne od besed ali grožnje, marveč po čudoviti moči človeškega očesa.
Koliko moč pripisuje ljudstvo človeškemu očesu je mogoče še med nami dandanes povsodi slišati, ko si ljudstvo pripoveduje, kako je bil tu a tam kak človek, ki se ni smel nobeni stvari, dolgo jo gledaje, čuditi. Tako se jo znašel po-nekje človek, ki si je dal donesti vina ali pijače v steklenici, pa ko je, spozabivši se, jo preveč pogledal, razpočila se mu je na mizi. Od takih oči dobode uroke (so opiati) ne le živina, marveč so tudi drugim, zlasti mladim ljudem nevarne. Sam sem poznal možaka, o katerem so trdili, da se celo svoje lastne živadi (svinj ali telet) ni smel ogledati, če je hotel, da je ostala zdrava, in nekaj resnice mora na tem morda le biti. Ljudstvo si poveda, da tako moč imajo oči, nad katerimi so črne obrvi skupaj zraščene, toraj se takih ljudi sploh boje. Trosti jih sicer ni takih obrazov, a pripoznati se mora, da je pogled teh res vrlo temen.
Vso drugo važnost pa zavzemajo oči v Iju-bavnih odnošajih, in ni ga morda predmeta toliko
opevanega, kakor so oči. Če se že jasen nebesni obok prispodablja ribjemu očesu, ni čuda, da primanjkuje mnogim pesnikom prispodobe za kaka zala očesca, ki so provzročila že toliko nepokoja in nemira v mladih, rahločutnih človeških srcih! Čujmo samo kaj veli odličen srbski pesnik:
Oh zapri vsaj oči, Mila!
To te prosi žarko solnce,
Rado, da li vidi v lice,
Ne more kar li zbog oči.
Željen sem že zopet sveta,
Dolgo tii je tema bila,
Odpri oh očesca, Mila!
Tvoje so oči mi dan.
Težko pa je določiti, katere oči so v poeziji imenovane najlepše, zlasti modro in črno okd med sabo še vedno tekmuje. Poleg teh dvojih pa nahajamo še rujavc in sive oči, toda tč v poeziji ne veljajo za lepe, vsaj se jih tam le malokedaj spominja. Neka nemška pesen pravi:
Blau-Aeuglein sind gefahrlicli,
Zu sanft ist mir ihr Schein,
Braun-Aeuglein, so begehrlich,
Schaut man zu tief hinein.
S c h \v a l' z - A e u g e 1 e i n verwunden schnell,
Sie lodern leicht und brennen hell.
(Konec prih.)
nevarno šolskemu namenu, in je natančno določeno vprašanje glede troškov za take šole v področji deželnih zborov. Odsek državnega zbora pa je dodal noveli še posebno resolucijo na vlado, da ona prej ko je moč predloži državni zakon, po kojem se imajo določiti le glavna načela ljudske šole, a vse druge določbe odstopiti — področji deželnih zborov! Tudi ta resolucija je kaj praktična in se naslanja na zdravo načelo, da so gledč ljudske omike v prvej vrsti poklicane dežele, da uravnajo šolske zadeve po potrebah in razmerah prebivalstva, kajti kaj dobro je znano, da se razločuje vsaka dežela po legi, po narodnosti, materijalnik in duševnih razmerah bistveno od druge, in da tu ne velja za vse eno in isto kopito, kakor so gosp&da tam na Dunaj i pri zelenih mizah svoje dni mislili.
Šolska ta sprememba je bila sprejeta v državnem zboru z večino 10 glasov (30 poslancev nij bilo navzočih) vzlic nasprotovanji nekaterih poslancev južnih dežel. Ker so te spremembe zora boljše dobe na šoljskem polji, tudi mi odkritosrčno pozdravljamo novo to šolsko novelo, ki bo odpomogla marsikaterim živim potrebam, posebno kmetskega ljudstva.
Za žrebljarske trpine.
Industrija in kupčija ste bili vedno narodom vir blagostanja, in tudi naša kronovina bi se z temi lahko na ono stopinjo blagostanja povzdignila, na kateri so druge dežele, ko bi se merodajni krogi na domačo industrijo bolj ozirali. In kako lahko bi se našej deželi, v prvej vrsti pa istim krajem, v katerih industrija, kupčija in obrtnija najbolj pešajo, pomagalo, ako bi se naši parlamentarni zastopniki bolj zanimali za potrebe ljudstva in za iznajdbo sredstev k zboljšanju. Ko je nedavno ministerstvo ustanovilo v Borovljah na Koroškem strokovnjaško šolo za izdelovanje pušk in puškinih cevij, se je ta kraj naenkrat do velikega blagostanja povzpel. Pa temu se tudi ni čuditi, ker ima tovarna zmerom mnogo domačih in pa tudi vu-nanjih naročb na orožje. Ta strokovna šola, katero c. kr. stotnik gosp. Hermann Heissig izvrstno vodi, prouzročila je sedanje blagostanje y Borovljah, in število prebivalcev se je v zadnjih dveh letih izdatno pomnožilo.
Glede te povzdige materijalnega blagra v Borovljah so tudi nekateri naši patrijoti korake za vpeljavo enake šole v našej deželi storili in
—	kakor se nam poroča — ne brezvspešno. V prvej vrsti namenjena sta za tako šolo kraja Kropa in Kamnagorica, kjer majhna industrija z železom in jeklom, katera je ravno tam nekdaj uajbolj cvetela, zdaj tako po rakovo napreduje, da si ti pridni delavci niti živeža zaslužiti ne morajo. Da so ti možje, katerim bodo Kropčani in Kamnogoričani gotovo vedno hvaležni, ravno ta dva kraja za lo šolo odločili, oziroma predlagali, temu je uzrok prvič resnično velika revščina ondotnih krajev, o kateri smo že večkrat kaj v „Lj. Gl.“ poročali; drugič pa sposobnost ondotnih prebivalcev za tako delo. Kropa in Kamnagorica sle se že od nekdaj pečali z izdelovanjem žreb-ljev, a zadnji čas jima ni več moč z drugimi tovarnami konkurirati, in že zdaj so v Kamnigorici vse kovačnice ali „ješe“, v Kropi pa njih večina zapuščene, oziroma razdrte, ker jim dela primanjkuje. Pač se še z izdelovanjem žrebljev pečajo, a kaj pomaga, ker druge tovarne iste izdelke zarad obilih strojev, z katerimi delajo in s katerimi se človeška roka ne more meriti, tako ceno dajejo, da bodo Kropčani in Kamnogoričani kmalo prisiljeni vse popustiti. In kaj bo potem? Tisoč rodovin bo naenkrat brez zaslužka in premoženja in dežela jih bo morala preskrbeti, ce se
o	pravem času na to ne misli, da pridne roke naših Kropčanov kmalo drugo bolj hvaležno delo dobijo.
Meseca novembra m. 1. je gosp. deželni predsednik sklical nekoliko gospodov iz tukajšnjih
industrijalnih krogov k zborovanji v zadevah vpeljave obrtniške šole na Kranjskem in ti so predlagali, naj bi se taka šola v Kropi ali pa Kamnigorici ustanovila, in naj bi se nekaterim ondot-uim delavcem štipendije podelile in v Borovlje poslali, da bi se tam v izdeljavanji pušk in puškinih predmetov izurili. Da bodo Kropčani to novo šolo z veseljem pozdravili, se umeje, saj jim edino le-ta pomore k boljši eksistenci.
Gospod deželni predsednik je obljubil, ta predlog podpirati, in kakor je pred kratkem ministerstvo tukajšnji trgovinski in obrtniški zbornici naznanilo, pride baš to pomlad g. Leopold vitez Ilauffe, kateri je profesor na tehnični visoki šoli v Beču, z vodjo obrtniške šole gospodom Heissigoin v Borovljah, in s zastopnikom tukajšnje obrtniške in kupčijske zbornice v Kropo in Kamno-gorico, da se poučč o ondotnih razmerah in potrebne predloge stavijo.
Želeti je, da bi Kropčani in Kamnogoričani to stvar enoglasno podpirali, ker le taka obrtna šola more rešiti naše gorenjske žrebljarje popolnega pogina.
Izvirni dopis.
Izpod Ratitovca, 29. aprila. V našem kraji beremo vže od začetka izhajanja vaš cenjeni list in z veseljem moramo priznati, da nam prav dobro dopada. Čudno se nam pa zdi, da vam nekteri slovenski listi tako nasprotujejo. Sicer bo vsak pošteno misleč čitatelj vašega lista prav kmalo spoznal, da so vaše misli dobre in poštene, a ne tako te v vam sovražnih listih. Vaš list je še le nekaj luči v duševno temoto našega ljudstva, v kateri nas hočejo naši »prvaki" držati, prinesel in zdaj še le vidimo, kako lahkoverno smo se dozdaj v našo gotovo pogubo pustili tirati. No, pa zdaj bo že drugač; vašega lista dobri svčti so tudi pri nas prerili in zdaj bomo skupno na vso moč delali v to, da ljudska stranka do prave veljave pride. Pišite le tako naprej, ne pustite se po nasprotnikih strašiti in mi bomo tudi vedno na vaši strani. Tudi pri nas predobro poznamo one doktorje, ki vpijejo „narod, narod" in se za mili nam jezik navidezno potegujejo, ob enem pa ljudstvo, kedar ga ne potrebujejo, odirajo, zasramujejo in poznati nečejo. Oni sami med seboj le nemški kramljajo, od nas pa zahtevajo naj slovenski in le slovenski občujemo, kar tudi radi storimo. Dobra je ta! Toraj isti, ki nam vedno pridigujejo o slovenščini, se je sramujejo, mi pa ne bi smeli nemščine znati? Res je to, da vsak narod mora svoj jezik spoštovati, in da človek toliko velja, kolikor jezikov zna, torej naj ne bo komu v greh šteto, ako tudi nemški umeje. Naši otroci naj se ne učč drugega jezika, nego slovenskega, doktorji pa pošiljajo svoja deca v nemške šole, ker jim je naš jezik pre „gmenj“ in se ženijo le pri Nemkah. Ne bilo bi odveč tudi priobčiti imena tistih oblaževalcev, ki imajo le na jeziku narodnost, enakopravnost, sami se pa v svojih pisarnah — izvzemši banko »Slavijo" in neke c. kr. sodnije
—	le ptujščine poslužujejo.
Domače zadeve.
—	(Priprave za cesarjev sprejem) se v vsili krogih in dotičnih slavnostnih pododborih delajo kaj živahno. Vže v 6. štev. našega lista od 16. marca t. 1. smo naše hišnike opozarjali, da ob pravem času za te slavnosti potrebno ukrenejo. Župan ljubljanski, g. Grasselli, razglaša od dnč 14. aprila sledeče razglasilo :
Za prihod Njegovega Veličanstva presvit-lega našega cesarja k šeststoletnični deželni slavnosti, ki se bode obhajala letos meseca julija, vsi krogi našega mesta delajo priprave.
Posebno želeti je, da p. n. gospodarji hiše za to priliko od zunaj če treba pobar
Zato mestni magistrat opozoruje, da je po-žuriti se s temi zgradbenimi popravili, ker bode zadnji čas morda manjkalo delavcev in ker bodo do 1. dnč slavnostnega meseca julija 1.1. morali biti odpravljeni vsi zidarski odri po ulicah ljubljanskih, da bode moči izvajati naredbe za sprejem.
— (Presvitli cesar na Gorenjskem.) Razni dunajski listi poročajo, da cesar ostane, če bo vreme ugodno, meseca julija nekoliko dnij na Bledu, od todi bo delal izlete v romantično divji Bohinj ter se bo udeleževal lova na divje koze po gorenjskih gorah v lovskih okrožjih g. kneza Windisch-Gratza in g. V. Galleta. Stanoval bo pa v letogradu tržaškega barona Ritt-majerja, ki se temu namenu najvkusneje olepšava. Vršile se bodo tudi velikansko lepe veselice po jezeru itd.
— (Seja mestnega zastopa) je danes popoludnč ob petih. Na dnevnem redu so poročila o zadnjih dopolnilnih volitvah, volitev pod-župauova in volitev odsekov.
— (Ljubljanska škofija — nadškofija.) Mnogo let vže je gorka želja duhovenskih krogov, da namreč nadškofovska čast goriške nadškofije preide na ljubljanskega škofa. Odkar je pa prevzv. nadškof gospod Gollmayer umrl, pretresava se to vprašanje kaj živo mej duhoven-skimi dostojanstveniki. Navajajo se pa za ta prenos sledeči vzroki: Goriška nadškofija je bila založena v prejšnjem stoletji mestu opuščenega oglejskega patrijarhata; dalje je goriška nadškofija jako mala in šteje le 200000 duš, ko broji nasprotno ljubljanska škofija, ki je tudi historično starša, 600 000 duš. In še mnogo družili razlogov iu vzrokov govori za to, da se opusti goriška nadškofija, kajti na majhnem ozemlji se nahajati dve nadškofiji, a nasprotno notri do Dunaja nijedna, in končno ima Ljubljana popolen stolni kapitelj in tudi večje dohodke. — Radovedni smo, kaj bo iz te moke. Naravno bi pač bilo v političnem oziru, da se Slovencem dovoli
—	nadškofija.
— (Vrh »francoskih šanc“) v tivolijskem gozdu nekateri nameravajo napraviti razgledni stolp, z kojega bi se oko radovalo po celej ljubljanski okolici, če tudi mestno zastopništvo česa v to zgradbo pripomore, ker bi bil ta stolp v zvezi z tivolijskimi nasadi. Otvorenje bi se vršilo povodom ljudske veselice v dan cesarjevega bivanja mej nami.
— (Ljubljanska požarna bramba) ima v nedeljo 20. maja svoj občni zbor. Na dnevnem redu so: 1.) Računsko poročilo; 2.) blagajniško poročilo; 3.) dopolnilna odborova volitev; predlogi posameznih členov in 5.) imenovanje častnega člena.
— (Reseljeve ceste kanal) je dogotov-ljen in so pričeli uravniti površje in delati stranske pritoke v kanal.
— (Nespodobnost.) Kaj nespodobno, da ne rečemo grdo navado imajo hišinje in postrež-nice po nekaterih hišah najbolj obljudenih ulic, da zjutraj skozi okna vsipajo prah, ki lepi na brisalnih rutah, z pogrinjač stresajo smeti na mimo idoče, celo črevljev blato itd. prileti na obleko, pokrivalo itd., če se hitro ne umakneš tej domači nesnagi. Opazovali smo, da se godi ta nepristojnost posebno po tistih stanovanjih, čijih Stanovniki spadajo k takozvanej »haute-volde" ali najboljšim družbinskim vrstam. Ali ni policijskega predpisa zoper ta »unfug" ?
— (»Slovenec") je izšel v torek prvikrat v novej katoliškej tiskarni na Valvazorjem trgu v poslopji c. kr. glavarstva ljubljanskega. Otvorenje je stolni prošt č. g. Zupan slovesno blagoslovil. Nove tiskarne faktorjem je g. Šeber. Pozdravljamo novo tiskarno!
(Cirkus) se nahaja te dni na cesarja Jožefa trgu, in se odlikuje v zračnej ekvilibristiki
HOSpVmA	  ^
kuhinja delavkam v tovarni za tobak. Kuhajo še na strelišči, a jed vsaki dan dovažajo v tovarno; gospa Hdbschinann - Keller in gospdč. Richarjeva pa delite kosilo.
— (Mirodvorska zadeva.) Ker je vže zadnji čas, da se nekej nepriliki tukajšnjega miro-dvora v okom pride, obračamo torej javno pozornost danes na kraj miru in pokoja. Od več strani se čuje glas in želja, da bi se tudi na našem mirodvoru, kar je v navadi vže po vsih deželnih glavnih mestih, vsaj ob nedeljah postavil mirodvorsk čuvaj ali paznik, ki bi imel nalog paziti, da tuje, brezbožne roke na gomilah naših dragih ne poškodujejo in potrgajo nedolžnih cvetk, koje je vsadila ljubezen v dokaz, da počivajoči pod to grudo nijso pozabljeni od živih. Paziti bi imel dalje, da se ne rušijo spomenki, križi in drevesica, ali celo kradeži ne pripete. Če ima mesto naše pod Tivoli paznika v varstvo raznim nasadom, treba ga je tu še nujneje. Vrhu tega bi bil pa isti došlim tujcem, ki se ne vedo orijentirati, za kažipota po mirodvoru. Zadevo to toplo priporočamo sl. farnemu uradu šenklavškemu v pre-vdarek.
— (Kranjska stavbena družba) je imela 19. aprila svoj občni zbor. Družba po desetletnem delovanji na jako trdnih nogah stoji. Čisti dobiček za gospodarsko leto 1882 znaša 14 083 gld. 8 kr. Od teh se izplača delničarjem, 12 500 gl. deleža na delnice ali 5 °/0 na vsako delnico. V pregledovalni odbor so bili voljeni naslednji gospodje: Baumgartner, O. Bamberg, Bilina, Kastner in Zenari.
— (Kranjska je izgubila tožbo) v zadevi n ajd eniških stroškov nasproti tržaškemu mestu pred državnim sodiščem. Torej bo morala Kranjska plačati Trstu toženo svoto 31 693 gld. z obresti vred za tiste kranjske najdence, ki so se nahajali od 1. 1874—1880 v oskrbi tržaške najdenišnice. Tržaško mesto je zastopal dr. Grund, Kranjsko pa dr. Šimak.
— (Č. g. dr. Jarnej Levičnik), dekan v Šmihonu na Koroškem, je šel v pokoj. G. dekan je iz Železnikov nad Loko in je brat Marijin-poljskemu g. župniku.
(Svoji k svojim!) Veseli nas, da glas, kojega smo povzdignili v članku »Domačemu delu v bran“, nij bil bob v steno in da je volja v dotičnih krogih in odborih, ozirati se na naše obrtnike in rokodelce posebno pri oddajanji de-koracijskih del za sprejem presvitlega cesarja. Še tisti da objavil je dekoracijski izvrše-valni odbor oglasilo, da ima od 16. aprila po-čenši svojo pisarno (uradne ure od 10. do 12. dopoldne) na Kongresnem trgu v Lavrenčičevej hiši štev. 12 pritlično, ker dobe obrtniki pojasnila na vprašanja gledč dekoracijskih del itd. — In tako je tako tudi prav!
— (Deželna živinska razstava za Kranjsko) bode v Ljubljani povodOm deželne šeststoletnice. Razstava bo umeščena na velikej senožeti tik prostora, kjer bo ljudska veselica v cesarjevej navzočnosti. — Namenom razstavinim je do zdaj dovolilo ministerstvo poljedelstva 3000 gold., in kakor čujemo je tudi kranjska hranilnica dovolila 500 gold. temu rodoljubnemu podjetji. Naše kmetovalce in živinorejce pa vže zdaj opozarjamo, kateri mislijo razstaviti, naj očistijo svojo živino in naj najlepši štirinožce v Ljubljano priženo, sebi v korist in deželi celi na čast. Isto velja tudi o deželnih izdelkih gledč strojev ali mašin in razne kmetijske priprave.
— (Novomeškega mestnega zastopništva) deputacijaje dn6 24. aprila izročila blagorodnemu gospodu deželnemu predsedniku diplomo
častneom	•’	putaciji
7 ertačič
;radu.)
jsuoljel
okrogli plošči z napisom: »Franz Bernhard Frei-herr von Lichtenberg 1666“ ali »Franz Bernhard Reichsgraf von Lichtenberg 1686.“ Tudi rodbinski grb se nahaja na njej in pripete pozlačene angeljske glave s peroti; vrednost lampi je 500 gl. Dalje so vzeli tatovi seboj dva srebrna, pozlačena jednolika cerkvena keliha z Lichtenbergovim grbom, cena 100 gld.
— (Umrl) je 23. m. m. v Idriji g. rudnijski ravnatelj Marka Lipold.
— (Toplice) pri Novemmestu so denašnjim dnčm zopet otvorjene, in stanejo sobe v kope-liškem poslopji na dan po 70 kr. in 1 gld.
— (Vojno ministerstvo) je bilo razpisalo natečaj za ponudbe utrjenih zgradb ali tako-zvanih malih trdnjavic za Ere ego v in o. Oglasilo se je sedem ponudnikov s prošnjami. Vojno ministerstvo se nij na nijedno drugo oziralo ter sprejelo ponudbe tukajšnje stavbene firme Vaclav Kubelka & tovariš, ki posluje v zvezi z g. Luka Tavčarjem. Utrjeue zgradbe napravijo v Neve-sinji, Lubinji, Stolacu in Domanoviču. Za delavske kroge naše je to tim veselejše, ker bodo od todi pošiljali doli v Ercegovino vso potrebno izgotovljeno lesnino in drugo opravuo orodje, celo živež je prevzela imenovana podjetna firma v pošiljanje, in bodo dotične ljubljanskemu podjetji izročene zgradbe stale več nego pol milijona gold.
— (Iz Belj aka na Koroškem) se nam poroča, da bode začetkom maja ondu pod predsedstvom avstrijske južne železnice skupno posvetovanje avstro- ogerskih železniških ravnateljev. Obravnavali bodo važne predmete, posebno raznovrstno vožno tarifo gledč prevažanja blaga i. t. d.
Drobtinice.
— (Schulze-Delitsch f.) Umrl je v ponedeljek slavni ustanovnik nemških delavskih zadrug in založen. Več prihodnjič.
— (Delavsko hišice.) Poslanca Horrmann in Povtlieim sta v državnem zboru predlagala tridesot-letno osvoboditev od davka za zgradbo delavskih stanovanj, to je predlog, ki namerava delavcem vzmo-gočiti pridobitev cenili malih hišic. Ta čin je korak dobrodelnega socijalizma, kar je poslanec Chlumecky ob svojem času uže bil sprožil.
— (Pekovski pomagači) na Dunaji so ustavili delo ali „štrajkajo“ in so morali mojstrom na pomoč priskočiti vojaški peki iz Brna, Prage, i. t. d. Čuditi se pač nij, ako so pomisli, da ima dunajsk pekovsk pomočnik tedenske mezde — 1 gold. 75 kr., malokteri 4 gold., dasi imajo hrano in stauo-vanjo (pa kakšno!) pri mojstrih.
— (Statistično.) Vojna sila vseh evropskih armad šteje 9 557 000 mož. — Koliko je v Avstriji učiteljic ? V vsih v državnem zboru zastopanih deželah je 8733 učiteljic, in sicer jo 4256 poučnih in 4466 tacih učiteljic, ki poučujejo v ročnih ženskih delih. Sorazmerno pripada v Avstriji na 14 učiteljov j e dna učiteljica!
— (Dvajset tisoč pušk,) takozvanih Henry-Martini- pušk, je naročila vlada rumunska v puškar-nici Steyru na Gorenje-Avstrijskem.
ne za to, kajti če mi nismo morebiti toliko časa na šolskih klopeh hlač trgali kakor oni gospod, kateri ima zdaj čast podlega pisača igrati, si vendar upamo v vseh rečeh (razven laži) več, nego on, dasiravno imamo še druge važne posle, nego igrati se s peresom. Vzrok, zakaj se nečemo spuščati ž njim v daljšiv kreg, je, ker nam je pri vsem tem, da je bil uže ne Stajarskem preveč neizkušen, lažnjiv, toraj nevreden, da hi izguhljevali čas zarad ene take mile Jere, kateri cel dan menda druzega ne misli, kako bi druge obiral.
Toda predolgo se mudimo; znamo še marsikatero zapeti, pa nekoliko krepkejšo, kakordanes o tem krivičnem lažnjivcu. Torej k stvari:
Poslano.*
Častiti gospod vrednik 1 Podpisani prosijo za sprejembo sledečih vrstic v Vaš cenjeni list:
Pod napisom .Ljudski shod. prinesel je .Narod« v štev. 65 svojim bralcem nekoliko z lažjo in nevednostjo zabeljenega ohrovta, po kterem seje moralo vsakteremu, in če je tudi največji sovražnik delavske stranke, najmanj tri dni vzdigovati, kajti vsaka vrstica pisateljeva kaže goropasto neumnost in sovraštvo do delavskega ljudstva. Ne moremo se toraj zdržati, da bi ne odgovorili temu modrijanu »Naroda*, o katerem bi kmalo kdo verjel, da je pamet z žlico zajemal. Prisiljen* srr*o tedaj za en kratek čas pustiti naše orodje in ponuditi naše otekle roke peresu.
Ne bomo se dolgo pričkali z takim lažnjivim in neizkušenim fantičkom, a to ne znabiti za to, ker ne znamo zapisati in odgovoriti onemu slamnatemu možu v »Narodu«,
»Pod oblastnim naslovom na voglih prilepeni plakati zvabili so tudi nas v dan sv. Jožefa k »Tavčarji« gledat in poslušat, kaj bodo takozvani »voditelji« (ali ne morebiti antikristi?) ljudske stranke uganjali.* To je že stara reč, da morata Don Quixote v «Narodu» in njegov Sancbo Pansa Kunc imeti povsod svoje nosove, s tem sta zopet enkrat pokazala njuno babjo radovednost; besede »voditelj« pa ljudska, posebno delavska stranka ne pozna, temveč pozna le svetovalce.
Poglejmo še nekoliko dalje: «Nijsmo mnogo pričakovali — pravi omenjeni list dalje — a to, kar se nam je ondi nudilo od ljudi, ki bi na vsak način si radi pridobili vsaj nekoliko važnosti, češ ves delavski stan stoji za nami, vzbudilo nam ni druzega čuta, nego pomilovanje.* — Kaj pa ste vi pričakovali, kar se tiče delavske ali sploh ljudske stranke, dragi pisač? Čudimo se, da si upate reči, da vam ni vzbudilo druzega čuta, nego »pomilovanje.* Kaj pa vendar vi občutite? Menda prav nič. Pomilovanja ste pa sami vredni, ker s tako puldjino svoj list polnite. Dalje pravi: »daje bil shod pičlo obiskovan*, — in vendar ni bilo več prostora dobiti, in so morali obiskovalci celo v predsobi stati, ker ni bilo več prostih sedežev.
Potem pravi: »da samo jadikovanje in surovi napadi na poslance in doktorje ne bodo delavcem kakor malim obrtnikom nikdar koristili, temveč jim odvzele še tisto simpatijo, katero sedaj vživajo.«
Doktorji in poslanci, mili momče, niso delavcem še nikoli koristili in jim ne bojo, toraj jih tudi ne trebamo, njih simpatije pa kaj dobro poznamo, in dobro vemo, da imajo ti gospodje simpatije le za svoj žep — za delavce pa nikdar ne! Vsi premajhni so bili ti napadi in bi zaslužili z vrednikom ‘Narodovim* vred še druzih.
Da pa jezik in narod ni glavna jed in da to lačnemu želodcu po naših nazorih nič ne pomaga, to pa vsakdo vč, ki pozna lakoto. Vsakdo, in če bi ne bil baš vrednik »Naroda«, v6, da jezik (če ni prešičji, telečji ali kak drugi) ni za jesti, in zgoditi se zna, da to še on poskusi; če ga bojo volkovi, z katerimi on sedaj tuli, nekam sunili, potem bo tudi on tulil »kruh« ne «narod.» Nadalje se norčuje iz graškega govornika, njegovega narečja i. t. d. Seveda za take poslušalce, kakoršen je ta čečkar in nekaj hlapcev, kateri pa žalibog še vedli niso ali so kuhani ali pečeni in so delali kakor so videli njih gospode, je to humbug. Kar se pa tiče gornje-štajerskega narečja, vam moramo reči, da ste jako slab poznavalec narečij, da si ste čečkar dolgo tam bivali, oni govornik je iz Št. Poltna na Dolenje-Avstrijanskem in tudi govor njegov je bil jako izvrsten, da pa dninarskemu pisaču «Naroda» ni dopadel, je pač umevno, ker govornik iz Gradca ni A. la K. v njegov rog trobil.
»Ker je pa prišlec iz Gradca — pravi »Narod« dalje — le preveč otrobe mešal in kozolce preobračal, oglasil se je k besedi g. Kunc in v dvakratnem izvrstnem govoru z jako mirno besedo in popolno stvarno zavrnil vse skoke graškega modrijana.* Da sta bila Kunceva govora »živahno« vzprijeta, to že vemo, pa le od onih, ki so se tiščali vrat, namreč pisač »Naroda« in njegovi hlapčki. Le oni so ploskali z vsemi štirimi, a od vseh drugih strani pa so se čuli klici »ohol* Ste vi gospod mar takrat na ušesih sedeli ? Da je g. K. mirno govoril, je pač vedel zakaj, ker znalo bi se mu pripetiti, da bi bil pred vrata postavljen. — »Sklicatelje shoda sta Kunceva govora, tako poparila, da so jedno točko o novinarstvu kar »sans gčne» izpustili«. Brrr! Mili momče! Saj sklicateljev (razun enega) še poznate ne!
Da seje točka o »Novinarstvu* izpustila je bilo krivo le K. zategneno blebetanje; da bodete pa g. pisač mirneje spali, vam že zdaj naznanjamo, da se bo v kratkem obravnavala tista točka o novinarstvu, katero nam zaradi časa ni bilo mogoče izvršiti. Nadalje se še bere v onem listu: »da bi si naj vzeli K. v izgled.« No, kar se pa tega tiče, ga vam tudi mi priporočamo prav toplo, ako niste še zadosti izurjeni v lažeh in zvijači, marsikaj se morete v tej zadevi od njega učiti, mi delavci smo ga že zadosti poznali v vsih položajih. Zavoljo tega smo ga pa tudi iz svoje srede za zmiraj izključili, kar se mu bo tudi pri drugi stranki zgodilo, kakor hitro ga bodo spoznali.
H koncu nas pa »Narod* jako toplo priporoča »Škratu.« Joj gospodje! to ste nam dali z jezikom po .... Vaše trhljene mekTavževke se mi delavci jako malo bojimo. Kar pa je v »Škratu* bilo o ljudskem shodu, pa mislimo, da In vsak revež na Studencu kaj boljšega skupaj stlačil. Karikature bi bile še nekaj vredne, ker so jih oni gospodje menda po sebi merili. To je hrana, s katero »Narod* svoje bralce krmi.
Mi pa temu listu k tolažbi v odgovor damo: vse njegovo tulenje njemu baš toliko pomaga, kakor nam škoduje, nam je revščina najboljši agitator.
Več delavcev.
(Sledč podpisi.)
Late (loi in Arneže
>z tovarne
Molyn in tovarš. v Rotterdamu
priporoča po izvirnih tovarniških cenah
Avgust Treo,
irnov
la zadržaj
ii vret
m
Naznanilo	g
olvorenja koncesijoniranega posredovalnega g zavoda za zasebna opravila in naznanila jE
v IjjvLTsliaan.!.	t
Podpisani naznanja, da je ravnokar otvoril £
»Koncespiran posredovalen zavod za t zasebna opravila in naznanila":	I
Oospodske ulice 5t. 7 (pritlično). j;
‘ Ob jednem, ko podpisani naznanja otvorenje C svojega zavoda, usoja se navajati, da ima vsled Z I visokega uradnega dovoljenja naročito pravico, g posredovati za občinstvo pri sledečih opravilih, £ namreč: Posredovanje, da dobž stranke posojila, £ kakor tudi, da se že umestena posojila po cesiji '% prevzemi; posredovanje nakupa in prodaje premak- £ Ijivega in nepremakljivega posestva; natančna na- g znanila za vse tiste, kateri službe iščejo ali od- »• dajajo; isto tako za stanovanja, katera se oddade, £ ali pa, ako se stanovanja Iščejo; tudi preskrbo- P | vanje naznanil v slovenskih in nemških čas- g nikih, za razne odnošaje.	S
Splošnemu zaupanju sl. občinstva se priporoča »
Florijan Rogi. %
■mmmmmmmmmmmmmmmml-
stavbeni in gaianterni klepar
v Ljubljani
Črevljarske ulloe štev. 4 (Novi trg)
priporoča se v mestu in po deželi za sprejem vseh v njegovo stroko spadajočih
kleparskih del,
bodi si novih ali pa za popravljanje; dalje je tudi ma-z&ri, zagotovljaje strogo poroštvo, hitro in solidno izvršbo po zelo nizkih cenah.
Največja zaloga vsega kuhinjskega in hišnega orodja, modelov za peko in žojco, mline in čaše za kavo, Specialitete mašin za kavo kuhati in brzovariče vseh sestav, dalje žpiritne inašine za golaš, praženo pečenko in beef-steak, petrolejne pečice za kuhanje, stenska umivala, sedalne in otroške banje, toplotne steklenice, sklede za telesne potrebe, mizice za cvetke z neprestanim vodometom in aquarium, škropilce za cvetlice, škafe, korce in vedre, vlivalne korce vseh oblik in velikosti, hladce za šampanjca, laterne za procesije in zadnjo popotnico itd. V zalogi ima in' postavlja
brezsmradne zahode (vodne klosete).
Velik izber Igrač od plehovine.
Cenilniki se promptno in franco razpošiljavajo.
strojevni ključanioar in kovinski delavec, Ljubljana
sv. Petra nasip štev. 17
se priporoča za popravljanje strojev, sesalk, za-klopcev, musirnih pip itd., in vsakovrstih strojnih ključarskih del itd.
Vse naročbe se izvršujejo točno in po ceni.
Peter Thomann
kamnosek v Ljubljani
se vljudno priporoča za izdelovanje nagrobnih kamenov, križev, spomenikov, počenši od 5gold. in više, za vsake cene; kamenenih ograj, cerkvenih svetcev, kropilnikov, umivalnikov, spomenskih plošč, kamenenih žlebov in tudi gled6 družili kamenoseških del.
priporoča udano podpisani svojo bogato zalogo
pred škofijo štev. I
(poprej T.	eidllch)
priporoča svojo dobro in frišno založeno kupčijo z najboljšim špecerijskim blagom; dalje vsakovrstno najfinejšo moko
od najkrepkejše banaške pšenice iz slovečega mehaničnega mlina, najboljši ajdovo in drugo moko, raznovrstna semena itd. po najnižji ceni in pošteni postrežbi. — Za obilno obiskovanje vljudno prosi gori imenovani.
v izredno lepej in različnej izberi, priprosto in najelegantnejše upravljene,
v bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaka, klot, pol-svila, svila, double-face-svila, gladke in z notranjim roborp, gumi itd. z elegantnimi palicami po najnižjej ceni.
Posebno se priporočajo dežniki in pa solnčniki za gospode s praktičnim, tako naglo priljubljenimi
Nouveautes v dežnikih: samootvorni, samozaporni, v kovčegu »hranljivi, s palico od titanlja ali pa z zlatim stojalom so v lepej množini na izber.
Dežniki se kaj naglo na novo prevlačijo in popravljajo ter naročila 7. dežele, tudi na posamezne dežnike, zvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem.
Prekupcem stoji na razpolaganje obširni cenilniki brezplačno.
Te '»'»■TrTf/?VT'Yf
IfaTorilcacija različnili barv za, ji;
1i1m‘ I
oljnatih barv, lakov in firnežev. 1
Prodaja na debelo in drobno.	W
Ljubljana, Semeniško poslopje.	i
^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiilllllllllllllllllllllllliH
;	Usojam se p. n. občinstvu naznaniti, da sem	j
| v Ljubljani v baron Cojzovej hiši na Bregu |
H	odprl	=
tesarski mojster v [Ljubljani
Marije Terezije cesta (Nove ulice štev. 5)
se priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za izpeljavo in izdeljavo vseh vrst tesarskih del. Zagotovlja ob enem najhitrejšo izpeljavo in najnižje cene.
z vsemi pripravami najnovejše sestave, najvljudneje proseč obilih naročil.	Z	odličnim	spoštovanjem
F. Zangel.
Hugo Eberl
za frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharjevi hiši št. 4.
stavbeni in hišne nprave barvar, lakirnik
in izdelovalec slikanih napisov.
Zaloga oljnatih l)arv, lakov in firnežev
po najnižji ceni.
Prodaja na debelo in drobno,
isti prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela.
Vdano podpisani naznanja, da ima razen v obče
Izdajatelj in odgovorni vrednik Ferdinand Suhadobnik.
Tiskala Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.