Ust izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica LJUBLJANA, 10. DECEMBRA 1971 LETO XXII — ŠT. 20 VSEM PO ENAKIH KOSIH . 3. decembra je bila v Novem mestu konferenca predsed-n>kov izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij s Področja šolstva - za območje Dolenjske in spodnjega *“°savja. Na konferenci so govorili o uresničevanju samoupravnih sporazumov in o pokongresni dejavnosti Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Trditev, da se je v zadnjih le- za osebne dohodke učiteljev. lla položaj prosvetnih delavcev Prav ta zamisel je sedaj potrjena Precej izboljšal, ni iz trte zvita, in sprejeta v sklenjenih samo-“osnica je, daje še vedno precej upravnih sporazumih. lahko imenujemo napredek. Če skušamo stvarno oceniti materialni položaj — osebne dohodke učiteljev, moramo priznati, da je le-ta ugodnejši, kot bi moral biti „po črki“ veljavnega zakona o financiranju. Zakon namreč predvideva, naj bi bili osebni dohodki v šolstvu letos enaki, kot so bili v drugih dejavnostih v preteklem letu; to so se tudi te razlike v zadnjih letih precej zmanjšale. In kako je z uresničevanjem samoupravnih sporazumov? Posamezne šole jih lahko uveljavijo od letošnjega 1. maja naprej — v celoti — seveda, če imajo denar. Najbrž pa velika večina šol tega ne bo zmogla. Take šole bodo lahko letos uveljavile samoupravne sporazume le delno. Njihovi sporazumi bodo torej uveljavljeni s poznejšim datumom ali — povedano drugače: delavci teh šol ne bodo dobili po sporazumu predvidenih osebnih dohodkov v celoti. Ob tem pa je treba upoštevati naslednje načelo, zapisano v vseh sporazumih: — Če ni mogoče doseči po sporazumu predvidenih osebnih dohodkov v celoti, jih je treba zagotoviti v enakem deležu vsem delavcem (na primer 90 % za vse!). Izjema pri tem so seveda delavci z najnižjimi osebnimi dohodki, npr. tehnično osebje, katerim se sedanji osebni dohodki nikakor ne smejo zniževati. Ob vsem tem pa je najbolj zanimivo vprašanje, ali bo šolstvu (Nadaljevanje na 15. strani) »Človek toliko velja, kar plača« IZREDNA SEJA STROKOVNEGA SVETA ZAVODA ZA SODSTVO SR SLOVENIJE, DNE 7. XII. TEGA LETA PRVA TOČKA: PRISILNA IZPRAZNITEV PROSTOROV LJUBLJANSKE ORGANIZACIJSKE ENOTE ZAVODA ZA SODSTVO ---- . _rr.1nnf|I |W-|in gmiimimnunnm ihi-mim—u—-wi» Istega dne, kot je bila na zavodu za šolstvo ižredna seja strokovnega sveta, je vodja ljubljanske organizacijske enote Dana Hočevarjeva na dražbi, ki jo je organiziralo stanovanjsko podjetje DOM (isto podjetje, kot je dosedanje 4 prostore ljubljanske enote na Mestnem trgu 18 prodalo JUGOTEH-NIKI) izdražila za 20 pedagoških delavcev — svetovalcev tri prostore na Rimski cesti 22. Najemnina za dosedanje prostore (cca 200 kvad. m) je znašala 188.000 S-dinaijev mesečno; za prihodnje (95 kvad. m) pa znaša 1,200.000 S-din mesečno (številka ni pomota). Brez prostorov bi centrah-zirana organizacijska enota, ki spremlja in usmerja šolsko delo v 18 občinah (13 zunaj Ljub- ljane) morala delom. prenehati z OKVIRNI PODATKI O DELU LJUBLJANSKE ORGANIZACIJSKE ENOTE Pedagogi-svetovalci spremljajo in obdelajo celokupno delo in življenje posameznih šol. Njihove ugotovitve in dognanja (kot tudi dognanja ostalih 7 organizacijskih enot zavoda za šolstvo po Sloveniji) so osnova zavodu za šolstvo SRS pri razvijanju pedagoške politike. V zadnjih treh letih delovanja ljubljanske organizacijske enote se je v 18 občinah njihovega območja zmanjšal šolski osip od 35,25 % (leto 1968/69) na 26,90% (leto 1970/71). Pod ljubljansko enoto spada 417 pedagoških ustanov — od tega je 233 osnovnih šol (92 matičnih) ostalo so srednje šole in vzgojnovarstveni zavodi. (Nadaljevanje na 2. strani) besedovanja namenjenega de-naiju, lahko pa zatrdimo, da ob razpravah o nagrajevanju po Jjelu ni več tako vroče, kot je bilo nekdaj. Izboljšave so se začele pred ■ i.rimi leti, ko so ustrezni repu-uški organi sprejeli senacijski Program, znana Kataloga 1 in 2 Pa sta bila prvi poskus postaviti °ločene družbene normative Podatki kažejo, da so bili v prvi polovici letošnjega leta osebni dohodki v družbenih dejavnostih še vedno za 9 % manjši od osebnih dohodkov v gospodarstvu. Šolstvo ne zaostaja več za drugimi družbenimi dejavnostmi (npr. za zdravstvom ali državno upravo — kar je povzročalo v preteklih letih precej hude krvi). To pa nedvomno llliill pa bi pomenilo v "sedanjih inflacijskih razmerah kar 20-odstot-no zaostajanje. Osebni dohodki učiteljev v manj razvitih območjih so sicer še vedni nižji od dohodkov tistih, ki delajo v bolje razvitih predelih. Razveseljivo pa je, da MISLI OB SIMPOZIJU O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH Maribor je bil tri dni gostitelj andragogov, zastopnikov delavskih univerz in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. ^Pec in priznanje republiške konference klubov OZN Ljubljana Štirikrat priznanje za Šoštanj Prenovljena osnovna šola v Šoštanju, ki nosi ime po znanem revolucionarju Bibi Roecku, nudi dovolj možnosti za razne dejavnosti, ki poživljajo izvenšolsko delo več kot 500 učencev. Po tem bojevniku, nekdanjem medicincu in organizatorju revolucionarnega gibanja v Šoštanju in Šaleški dolini, se imenuje tudi pionirski odred. Ta se uspešno uveljavlja v raznih akcijah šole in pionirskega odreda ter občinske zveze Društva prijateljev mladine Velenje. Šola je velika in zelo svetla, zato v avlah in na hodnikih odlično uspevajo lončnice, posebno eksotične kakteje. Stene šolskih prostorov in avel izredno harmonično poživljajo izvirne slike in kipi -delo mnogih slovenskih likovnih umetnikov. Največ je del domačina - akademskega kiparja mojstra Ivana Napotnika. Na tej šoli že vrsto let aktivno deluje klub OZN. V njem sodeluje več kot 150 učencev vseh višjih razredov in tudi večina učiteljev. Dejavnost kluba se zrcali predvsem s predavanji in s predvajanjem raznih filmov (s tematiko OZN in UNESCO) pa tudi z rednim obveščavanjem članstva in vseh učencev. V ta namen imajo na hodniku lično propagandno omarico. Posebno pozornost je zbudila letošnja razstava v avli šole: pripravili so jo člani kluba ob dnevu Združenih narodov. Razstavno gradivo je privabilo vse učence, pa tudi številne starše, ki so si z zanimanjem ogledovali panoje z različnimi barvnimi fotografijami dejavnosti OZN in UNESCO. Ni čudno, da je nenehna aktivnost članov kluba, ki ga je do premestitve v Velenju vodila predmetna učiteljica Ingeborg Čehova, zbudila pozornost ne le v vsej velenjski občini, temveč tudi v republiški konferenci klubov OZN v Ljubljani; ta je izrekla Ingeborg Čehovi tudi javno priznanje. Člani kluba so sodelovali še na raznih natečajih ter dobivali nagrade in priznanja. Lani je dobil na likovni razstavi v Idriji (v kategoriji osnovnih šol) priznanje učenec Peter Rozman, za spis pa je bila nagrajena v Celju učenka Branka Dukarič. Tudi letos so sodelovali na natečaju, ki ga je razpisala republiška konferenca klubov OZN na temo ,,Svet in hoj proti rasni diskriminacije'. Za likovno delo na to temo je prejel v Ljubljani učenec Damjan Obreza kip iz terakote in pismeno priznaje. Kip in pismeno priznanje je dobila tudi osnovna šola Biba Roeck za najštevilnejšo udeležbo svojih učencev pri likovnem natečaju. Ni dvoma, da bodo ta priznanja članom kluba OZN in posameznikom in šoli, ugodno vplivala na nadaljnje delo. Pred leti dobro začeto delo je rodilo sadove in javna priznanja; zato lahko pričakujemo, da bo klub OZN pod novim vodstvom tovarišice Leo-poldine Vunderlove tudi v prihodnje uspešno delal. VIKTOR KOJC Simpozij - velika beseda -je bil opravičen z ravnijo referatov, ki so osvetljevali potrebo urejenega izobraževanja odraslih. Pravzaprav je res čudno, da se vsi zavedamo pomena permanentnega izobraževanja, a razen prizadevanj, ki so jih pokazale delavske univerze, gospodarske organizacije in seveda posamezniki, nekako ne znamo pristopiti k jasnemu dogovoru. Mimo nas polže programi televizije, ki tipljejo v svojo smer, zatekamo se v poplavo strokovnih in poljudnih revij, ostajamo brezmočni ob naraščajočem neznanju splošnih znanj o družbi in pošastnem tempu razvoja znanosti in tehnike. Vse to so osvetlila znana imena na dvodnevnem simpoziju pod naslovom: ,.Izobraževanje — nujnost in način sodobnega življenja", ki ie bil 22. in 23. novembra. Isto je potrdil občni zbor dm-štva andragogov in to je sprejela v svoj program tudi skupščina Zveze delavskih univerz. Hkrati ko številke o osipu v osnovni šoli vse prepočasi padajo, se zdi, da šolniki malo razmišljajo o tem. In vendar je v Sloveniji trenutno približno 400.000 nekvalificiranih, tj. 200.000 zaposlenih v delovnih organizacijah in 200. 000 zaposlenih v kmetijstvu. Čeprav trije mariborski dnevi niso podrobno govorili, kako se lotiti konkretne skrbi prav za te, katerih delovna storilnost je nizka, obzorje premajhno, da bi bili napredni, pogum pristrižen pri koreninah osebnosti, da bi premikali družbo, so vendarle imeli v mislih tudi te in predvsem te. Če ocenjujem mariborske dni, ko so iskali sobesednika v bitki za boljše življenje delovnega človeka, mi je žal, da ga niso poiskali za začetek prav v zastopnikih osnovnega šolstva. Zdi se, da bi morali zlo neuspeha predvsem prikazati njim, ki se kot pijani plota oprijemajo učnih načrtov s strogimi ocenami, ki so ponosni na vodstvo otroka od neuspeha do neuspeha, ki nam uniformirajo mlade - čimprej - tem slabše. Družba v svojih formulacijah ni tako ostra. Pa vendarle: sprejela je vrsto zakonskih ukrepov, ki so značilni po svojem humanem odnosu do tistih, ki jih je prizadela šola. Naša obvezna osnovna osemletna šola, ki ne more iz starih okvirov, je še vedno hladno uradna ob tragedijah, ki so pogojne z okoljem, možnostmi in količino osebnega poguma. Prav delavske univerze iščejo poti in načine, kako vrniti odraslim ljudem voljo do obstoja, kar je enako želji po razvoju, potrebi po znanju. Nič čudnega, da zahtevajo delavske univerze urejeno financiranje. Prav je, da jim dotekajo sredstva iz temeljnih izobraževalnih skupnosti. Prosvetni delavci pristajajo na to brez mnogih komentarjev. Prav je, da jim dotekajo sredstva iz temeljnih kulturnih skupnosti. Morda bodo s pomočjo umetniških programov našli sami sebe, tudi tisti - že po rojstvu odrinjeni. Doseči bo treba še: enotne izobraževalne oblike za iste programe, enake izpitne norme, primerne učbenike in cene šolanja. Vse to čaka na raziskavo,, še bolj pa čaka na osveščenost slehernega prosvetnega delavca. Šolska in vzgojna obveznost se ne konča s tedensko učno obveznostjo. Po naravi stvari je pedagog v službi ljudstva še bolj kot zdravnik, novinar, miličnik, politik... Ti pa žive v stalni čuječnosti, pripravljenosti in odgovornosti. Tako vsaj mora biti. O tem je prepričana JOŽA ZAGORC »Človek toliko velja, kar plača« MARTIN KRPAN — linorez (Tomaž Skoberne, Pionirski dom, Ljubljana) (Nadaljevanje s 1. strani) Na 33 osnovnih šolah so pedagogi — svetovalci organizirali in vodijo 55 hospitacijskih oddelkov za razredni in predmetni pouk (vsak od oddelkov da pet hospitacij letno - velike možnosti za prosvetne delavce-začetnike). Svetovalci so organizirali 360 oddelkov za podaljšano bivanje (ki naj bi postalo prihodnja oblika šolskega dela po vsej Sloveniji). Organizirajo šole v naravi za vse četrte in pete razrede (pozimi smučanje, poleti plavanje) osnovnih šol na svojem območju. Pregledujejo poučevanje, svetujejo, usmerjajo (letno okrog 1.120 pregledov). Vodijo strokovne aktive učiteljev na svojem območju: 70 Aktivov vzgojiteljic, pouk (14 predmetov), 30 aktivov učiteljev razrednega pouka, 20 aktivov vzgojiteljic, dalje aktive ravnateljev osnovnih šol, NAGRAJEVANJE PO DELU NAJ BI ZA UČITELJE POMENILO: NAGRAJEVANJE PO TEM, KOLIKO IN KAKO JE UČENCE NAUČIL, KAKO JIH JE PRIPRAVIL ZA NAPREDOVANJE V VIŠJI RAZRED IN ZA ŽIVLJENJE Naj se oglasijo praktiki in strokovnjaki! gimnazij, poklicnih in ostalih srednjih šol ter domov za učence in vodij vzgojnovarstvenih ustanov. Organizirajo seminarje za prosvetne delavce — v zadnjem času predvsem seminarje za novo matematiko, katere učitelji so tudi združeni v aktive. Vsej tej dejavnosti — če je dobro organizirana in načrtno vodena — bi lahko rekli: NAPREDEK NAŠEGA ŠOLSTVA PO STROKOVNI PLATI. Če naša družba, njeni predstavniki, združeni v forumih, v svojih referatih in izvajanjih trdijo, da vse to hočemo in potrebujemo, potem naj bi se zavedali, da je vsako delo in vsako dobrino treba financirati in to načrtno, ne pa stihijsko, kadar grozi ukinitev ali kaj podobnega. Zavod za šolstvo je v zvezi z grozečo izselitvijo sklical predstavnike 18 prizadetih občin — prišlo pa je le pet ljudi. — na izvršnem svetu je prevladalo mnenje, da naj zadevo reši občina Ljubljana-Center. To je igra slepih miši. služba republike in občin dolžnosti ene in druge pa natanko razmejene. Morda P: organizacija in delo posamezflf enot nista tako smotrna^ ^ uspešna, da bi se v šolah čut* in da bi aa opaZ" Pošiljam svoje razmišljanje oziroma pripombe k novemu zakonu, ki določa učno obveznost učiteljem v osnovni šoli. Prosim, objavite moj tekst! Novi zakon določa različno tedensko učno obveznost posameznim učiteljem Marsikdo se čuti prizadetega in to po pravici; še zlasti ob koncu meseca, ko za različno število opravljenih ur prejme šablonsko določeno vsoto. Naj navedem konkreten primer: učitelja 1. in 2. razreda imata učno obveznost 18 ur, učitelj 3. razreda 19 ur (prvo polletje) itd. Učna obveznost se torej stopnjuje iz razreda v razred, kakor se stopnjuje število ur v predmetniku. Zakaj? Na to vprašanje naš učitelj ne dobi odgovora, ker ga zakon ne daje, oziroma ne vsebuje pojasnil in utemeljitve. Praktiki pa vemo, da poleg števila ur raste in se stopnjuje tudi zahtevnost in obseg dela iz razreda v razred, veča se obseg obveznih šolskih in domačih nalog, spisov , vaj itd. To terja več'priprav in pregledovanja, popravljanja — torej več učiteljevega izven-razrednega dela Kje je torej dokaz, da opravljamo enako delo in da smo zanj enako nagrajevani? Tisti, ki so zakon pripravili in ga sprejeli, so na to pozabili. Posledice pa prenašamo učitelji iz dneva v dan. Zakon tudi ne upošteva specifičnosti posameznih predmetov. Kako različno je na primer delo učiteljev; ki poučujeta slovenski jezik in telesno vzgojo - oba pa imata obveznost 20 učnih ur. Morda bo moje pisanje spodbudilo k razpravljanju še koga Učiteljica osnovne šole Novi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o petdnevnem delovnem tednu v Sloveniji se v osnovi ne loči od zakona o osnovni šoli: razlikuje se samo v toliko, kolikor je prilagojen petdnevnemu delovnemu tednu. Spremenilo se je število ur — relacija, to je razmerje med številom učnih ur, pa je ostalo isto. Problem, ki ga navajate (o učni obveznosti) se pogosto pojavlja. Gre za vprašanje vrednotenja učiteljevega dela v prvih štirih razredih osnovne šole, za vprašanje pedagoške odgovor- nosti. Obseg dela se res veča iz razreda v razred, medtem ko ostaja pedagoška zahtevnost v odnosu do učitelja nespremenjena. Ne smemo namreč pozabiti osnovnega: delo na nižji stopnji je najodgovornejše in najbolj zahtevno, saj je prvi razred prvo otrokovo srečanje s šolo, prvi vstop v resno delo in življenje. Učitelji za nižjo stopnjo bi morali biti najboljši, kgr je njihovo delo vse prej kot „šablonsko“. Sicer pa: ste se kdaj vprašali, zakaj se večina učiteljev raje odloči za višje razrede? Nekdaj so bili učitelji — elementarci veliko bolj cenjeni, ker je njihovo delo težje — in prav je, da bi bili cenjeni tudi danes. Kar zadeva zahtevnost po predmetih, moramo upoštevati, da so ljudje (tudi učitelji) različno usmerjeni: tisti, ki uči slovenščino, prav gotovo ne bo idealen za „lažji“ pouk telovadbe in nasprotno (še bi lahko primeijali). Vsak predmet zahteva strokovnjaka, vsak predmet ima svojo vrednost in svojo težo. Mislimo, da se učiteljevo delo ne meri samo s številom učnih ur ali s težavnostjo predmeta — pač pa z uspehi, ki jih pri pouku dosega. Nagrajevanje po delu naj bi za učitelja pomenilo: nagrajevanje po tem, koliko in kako je učence naučil, kako jih je pripravil za napredovanje v višji razred in v življenje - ne glede na to, koliko ur jih je učil in koliko ur je porabil za pripravo ali za pregledovanje nalog. Vprašanje takšnega vrednotenja učiteljevega dela pa je zadeva strokovnih služb. Ker je to vprašanje za mnoge naše bralce zanimivo, za nekatere pa tudi pereče, bi želeli, da o tem povedo svoja dognanja odgovorni strokovnjaki. Pozivamo pa tudi praktike, da nam pišejo o svojih izkušnjah. Uredništvo Če so organizacijske enote zavoda za šolstvo (tudi v Mariboru so jih selili, res še kar v primerne prostore; pritožujejo pa se nad svojimi prostori predstavniki iz Nove Gorice in Kopra (javna služba družbe in občin, potem so dolžni pred to družbo polagati račun o uspehih svojega dosedanjega dela in razgrniti načrte za prihodnje delo — imajo pa tudi pravico do plačila in prostorov, kjer bodo lahko delali. napredek in da bi ga op tudi občine? Ali pa so pe0' goški delavci preskromni - k0] da so a priori krivi vsega s**1 bega, ne znajo pa pokazati ^ jih dosežkov? Kaj bi rekla venska javnost, če bi v Ljublj^1 izpraznili enega od dijaških mo v in vanj vselih ljubljansk organizacijsko enoto? MoN* sploh ne bi reagirala. J „V naši družbi postaja fe2' - denar,“ je na seji dejal ^ m Anton Moljk. „Nič ne pon\3. zi gajo lepo napisani dekreti, 0 nimajo materialne osnove. Tre ba je pregledati, kaj se je zadnj-leta intenzivno delalo (in n3ie dilo), potem pa povedati, liko se to plača. Ne smemo gje dati organizacijskih enot 0 p( čeno - glejmo celotno de|s je vanje zavoda kot pedago^1 n< omrežje prek vse Slovenije.“ ki Na seji so sklenili, da bod° ot poslali pismo skupščini SRS “ st izvršnemu svetu. Javnost pa ■' tu treba obvestiti predvsem o te1? re kako bi bilo prav — ne govor1 samo o tem, kaj je narobe. pi Razgovor je ostro o s ve d ^ vprašanje, na katerega neho' U ali hote mislimo: KAKŠEN J m ODNOS ŠOLE IN DRUŽBE DRUŽBENI n‘ POTROŠNIŠKI ukv*, v- 2a UREDITVI? Denar - in Pc žrtvovalnost (delavnost, pr^j! nost poklicu) nista isti valu? ^ Potrošniška družba — kot Na seji je bilo ugotovljeno, da je zakon o zavodu za šolstvo pomanjkljiv, ker je to skupna — je avtomat, ki reagira sanj' ^ tedaj, če so vse vrednote, de* v& in usluge natanko preračunan v denar, v dobiček in izgubo. ja] NEŽA MAURE* do »Ah, ta mladina!« ali pa: Zakaj? Zato ni- čil op „Mladine ne zanima ničesar!" „Mi smo bili drugačni!" )VAh, današnja mladina!" Besede obsodbe in kritike padajo kot kamenje; iz tega kamenja počasi zrastejo zidovi, ki nas delijo od mladih. Sprašujemo se, zakaj je mladina taka ali drugačna, gradimo hipoteze na vseh mogočih ,,zastojih." Prezremo pa enega, ki prav gotovo spada med glavne „zato.“ Že dober čas je naša šola, ,,hram znanja in modrosti", mojstrsko izsušena in zavarovana pred lepoto duševnega življenja, ker ,, ni časa," ker so učni načrti prezahtevni ipd. Predmete, ki so vzgojni in hrana otrokovi duši - likovni in glasbeni pouk - smo utesnili. Mor- da je vzrok nezanimanja in duševnega siromaštva prav v tem. Vsaka oblika umetnosti bogati otrokovo dušo, zbuja poglabljanje in razmišljanje, sprošča ustvaijalno fantazijo in polagoma postane potreba. Učencu in dijaku pa je treba umetnost približati. Mislim, da ne bi bilo napak, če bi eno uro mesečno uporabili za skupen ogled razstav v spremstvu likovnega pedagoga, ki bi razstavo komentiral. Isto velja za obisk koncertov. Sledila naj bi ura razgovora in izmenjave mišljenj. Take ure bi bile dobrodošle v višjih razredih osnovne šole in v gimnaziji. Za vsako razumevanje katerekoli umetnosti je pomembna pot, po kateri pridemo do spo- znanj. Zato da lahko umetno1 SP( doživimo in občutimo. Na , način bomo učencem in dij8 a kom odprli morda neznani & ,a lepote in bogastva, kamor ■ v bodo radi zatekali iz pušča1 Pa modernega stehniziranega Sl Ijenja. Sodobni človek pot1* ,*t buje čist zrak pa tudi čista č1 |. stva- n S tako vzgojo bomo pow, , gali mladim razločevati ni* j, umetnino in kičem, vzgojili F bomo prefinjen okus, ki ga * ^ bo odnesla poplava plastike, [ ^ premotilo prazno leporečje ga ne bodo oglušile popev? Ofe Tako bomo negovali in boga11 ] našo kulturo in spoštovali njej 29 tradicijo. In tako bo živela da1 v naših otrocih. gat Tea Domu1'' šol POGLED SKOZI ŠOLSKO OKIMO Izpolnjena želja ,,Šolska’ gospa (tako so jo vsi imenovali že od njenega prihoda v kraj) je samotna sedela pri katedru in se utrujeno ozirala po prazni učilnici. Preživljala je uro svojega nepreklicnega slovesa od šole, od poklica, od aktivnega dela. Te ure se je bala bolj kot smrti. Umreti se ji ni zdelo nič v primerjavi s krutim trenutkom, ki jo je za zmeraj odtrgal od otrok. Pred nekaj minutami je z njimi zapela zadnjo pesem, jih posled-njikrat objela z očmi, pobožala z besedo in zadnjikrat zaprla vrata za njimi. .. Štirideset let.. . Ženskih učiteljskih let je to več ko dovolj, toda v njenem srcu je še toliko neizživete ljubezni in volje, da bi lahko začela znova. Zakaj mora duh, ki je strastno željan dela, kapitulirati pred biologijo telesa, pred nekakšnim razpadanjem krvnih telesc? (Zdravniki so jo že pred leti opominjali, zdaj pa so ji poučevanje kategorično prepovedali kakor kadilcu tobak in alkoholiku vino.) Nihče ne ve, kako to boli! Ne more se sprijazniti z usodo tega strahotnega trenutka. Le mesec dni pred koncem leta jo odženo iz razreda kakor mater od otrok. .. Rada bi vsem zdravnikom izkričala svoj upor, da tisto z njeno diagnozo ni nič res, da je zdrava, da se nikoli v življenju ni počutila močnejše kakor zdaj, ko mora na njihov ukaz svojemu delu na silo napraviti piko .. . ” Nedavno je znova prebrala biografski roman o Mariji Curie. Nihče ni bil v viharju slave tako sam in v poplavi legend o sebi tako neznaten kakor ona. Bila je srečna le med štirimi stenami laboratorija, ki je bil njen svet. — Ko je brala roman prvič, se je v sebi spraševala, kaj ima razen imena Marija skupnega s tem velikim duhom sveta. V globoki ponižnosti je videla med njo in seboj le praznino kozmičnih dimenzij. Ta trenutek pa je spoznala še drugo skupnost: strastno in neustavljivo voljo do dela. Kako jo do dna razume šele zdaj, ko tudi sama zapušča svoje štiri stene, svoj veliki svet... Ko končuje svoje uradne spise, ko vključuje v psihološki dosje še zadnja doganjanja, že tisoč in enkrat doživlja resnico o sebi, da če ne bi učila, ne bi imela občutka, da je živela. In ta resnica se zdaj spreminja v otroško željo: da bi ne živela več, če ne sme učiti, da bi jo nesli iz šole... Snažilka jo je našla sedečo za katedrom kotle neštetokrat. Ker tokrat prvič ni dobila toplega odzdrava, se je približala. Slonela je s čelom v dlaneh, s komolci oprtimi ob mizo. - Spi... Prvič, da je zaspala v šoli. - Obzirno jo pokliče - nič odziva. Glasneje - nič. Ko pa jo rahlo strese za komolec, gospejina glava udari zviška na mizo kakor kamen . .. „Šolska“ gospa je imela nenavadno tih, čeprav nenavadno velik pogreb. Nobenega pompa, nobene godbe, celo nobenega venca. Njeni zadnji učenci so nosili šopke poljskega cvetja - to je bilo vse. Številne in velike zneske namesto vencev so darovali vzgojnim domovom, katerim je tudi sama odstopala prejete nagrade. Tudi njenih odličij si niso upali vključiti v sprevod, da ne bi žalili njene skromnosti. Nihče se ni drznil misliti (kaj šele govoriti, kar je sicer običaj) o dnevnih poslih, dviganju cen, preluknjanih cestah in osebnih zadregah. Pogrebna tišina je bila tolikšna, da je bilo čutiti, kako so se vsakdanje misli same od sebe umaknile v senco podzavesti in ..vtaknile glavo pod perut". Med pogrebci ni bilo nikogar, ki bi ne bil z gospejinim delom živo povezan. Vsak se je počutil kot njen osebni dolžnik, od doktorjev, inženirjev in profesorjev do preprostih mater z dojenčki v naročju. Večine je učila in vsem se je ustavljal pogled v prvem razredu na drobni postavi, katere oči so izžarevale čudovito moč. Slednji med njimi je čutil, da je v prvem razredu prejel čudežno popotnico za nadaljnjo pot, da od nje še danes živi. Danes vedo, da je bila neporušljiva vera v človeka in neugasljiva ljubezen do ljudi tisti skrivnostni radij, ki je vse do smrti seval iz nje. JANEZ LAMPIČ Ali vzgajamo spikerje? lož Ust ,,Vse moram znati na pamet!" pravi otrok in obupano slonit jjas odprti knjigi spoznavanja narave. Ta žalostni vzklik se ponavljat „,r_l Sla otrocih drugega, tretjega, četrtega pa tudi višjih razredov osnov - m telj - pedagog doseči? Utrjenje spomina? To bi lahko s toč šole. Presenečeno strmimo in ne vemo odgovora. Kaj je hotel f .ri • ___j____J_____r _________________z. ,* 7_„tnti JC ’ icij - fscuugug uuzcl.1! virjcrijc ^urruuu: i u ul turircu kakšno izbrano pesmijo ali črtico. Je hotel doseči znanje? ^ snov, naučena na pamet, se zelo hitro pozabi Ali vzgaja mo!' spikerje? Torej kaj? Kaže, da gre za skrito željo, da bi prisilil tudi leni del razred^ delu, vsaj k mehaničnemu. Morda pa botruje zahtevi tudi zgrri‘ ambicija pedagoga, da bi imel učence, ki „znajo. “ Takšno „znak je fasada, za katero se skrivajo učenci pojoče plošče. Naj bo W koli že: tak način učenja je zgrešen, ker si pri učenju na pa,!' otrok ne bogati besednega zaklada, ne razmišlja o vsebini, teriy le o zaporedju besed, odklanja snov s pomočjo vizualne predtP ne da bi znanje z razmišljanjem osvojil. Zakaj se otroci v v® razredih osnovne šole in gimnazije ne znajo učiti? Odgovor( omenjenem učenju na pamet, ki je marsikje prešlo že v Dijak, ki je vajen le mučnega in neučinkovitega „dudlanja," zdp' ob večji količini učne snovi v obup, apatijo in nezaupanje vase- Veliko več bi dosegli pri otrocih, pa tudi delo bi jim olajšal)’ bi jih že v nižjih razredih naučili misliti, se izražati in kar sk učenju najvažnejše: razumeti oziroma „videti" snov. Učno morajo znati razdeliti na bistveno (ogrodje snovi), na dodaj). osvojil1: ozirona nebistveno. Edino tako bo otrok snov zavestno uswi; ^ se sčasoma naučil pri delu in učenju logično misliti. Znarjf njegova last, otrok bo zaupal vase. Kako učno snov približati^ cem tega ni mogoče ukazovati. Vsak pedagog sam mora tiK ~ ’ t 0li' način, ki bo njemu in razredu najbolj ustrezal. Gotovo pa je C med uspešnimi: zbujanje in negovanje tako dragega otrisk ameriških dijakov ¥\et ■) Bred državnim praznikom L j3- novembrom so prispeli v 4ubljano ameriški dijaki iz Lu- u Sana in obiskali dom tehniških v Ljubljani. Gojenci tega za-^ v°da so jim pripravih nadvse . Meten, prijateljski sprejem. ’ . elika dvorana je bila za to pri- 1 °žnost primerno okrašena: z ustreznim napisom in državno tih ^stavo gostov. Večerje minil v idr aružabnih igrah in ob plesni ',0^ llasbi domskega jazz-orkestra. / U‘ . ^desetčlansko skupino gostov 1® v imenu domske mladine po-p Pravil Egon Peric, mladi (po-Wr' ^“no tisti naši dijaki, ki znajo Prleško) pa so se hitro spopri-Jateljili Vsekakor: prijetno sre-%***■ V. D. vanju vodstev teh institucij — v njihovem odnosu do občinstva. Akcije vrhunske kulturne ustvarjalnosti ne smejo biti omejene zgolj za Ljubljano, temveč naj bodo čim bolj razlite po vsem slovenskem kulturnem prostoru. Tega premika pa se naše kulturne ustanove izogibajo. Slovenska filharmonija je vendarle pripravila serijo mladinskih koncertov, namenjenih mladim iz vse Slovenije. Kako so uspeli? — Ugotovili smo, da so bili ti koncerti slabo komentirani, da ne ustrezajo ravni mladine, ki jo vzgajajo sposobni pedagogi, ki posluša kakovostno pripravljene RTV oddaje itn. Dijaki so nam poslali nekaj zapisov o teh koncertih. (Zapis o neuspelem koncertu, ki gaje poslal dijak novomeške gimnazije, pravi: — Pripravili smo se na napovedani koncert Čajkovskega — v zadnjem trenutku so zamenjali program in vse priprave so šle v nič.) Motilo jih je slabo komentiranje, ki je izzvalo nedisciplino poslušalcev in nekakovostna izvedba. Glasbena mladina pripravlja nastope umetnikov po šolah. Kako je z izvajalci? — Sodelovanje umetnikov z Glasbemo mladino ni plačano. Organizacija jim nudi le odškodnino za izgubljeni čas; zato lahko organiziramo le izredno poceni koncerte. Kljub temu pa umetniki radi sodelujejo, radi sprejmejo vabila za nastope. Menijo, da je njihova dolžnost nastopiti za mladino, take nastope si štejejo v čast. Če bi ,,neuradno" opredelili vlogo te organizacije — kakšno korist naj bi imela od nje mladina? — Glavna naloga je: vzgajati mlade v kulturno osveščene ljudi. Ni pomembno, ali bodo ti mladi ljudje kasneje zbirali plošče ali obiskovali koncerte. Pomembno je, da bodo znali zavestno poslušati glasbo, da si bodo ustvarili odnos do glasbene kuture, do vseh kulturnih dejavnosti. Vzgojiti samostojnega, kritičnega aktivnega uživalca kulturnih dobrin, sodelavca, ne pa pasivnega, na „kon-zum“ navajenega človeka. Prav zato bi moral biti denar za kulturo porazdeljen čimbolj na široko, ne pa ,,centriran" v mestnih središčih. Očitno pa je, da ti pogledi v naši javnosti še niso našli odziva, prav gotovo pa ga bodo v prihodnosti. Glasbena mladina želi pridobiti za sodelovanje čim več mladih, ki bodo spregovorili v imenu svoje genracije. Denarne težave, pomanjkanje strokovnih sodelavcev in ukvarjanje z nepotrebnimi problemi — dokazovanjme tega, kar bi moralo biti že samo po sebi umevno — pa jemlje organizatorjem veliko časa in moči. Oboje pa bi zelo potrebovali za izpeljavo niza drobnih kulturnih akcij, ki bi lahko, uspešno vtkane v mozaik vzgoje, precej pripomogle k izobrazbi mladine in odraslih. Marjana Kunej ^nev; IHTI - olje (Ivan MALAVAŠIČ) Učitelj Gustelj je dobil cvek, a naj ne obupa Vsega je kriv Gustelj sam. Tudi on je kot vsi drugi padel pod mikroskop. Ste mislili, da je mimo, pa ni. Povrnilo se je v vsej svoji zagnanosti. Ocenjevanje učiteljev. Direktor zavoda, po domače ravnatelj, je razgrnil predse nekaj plaht papirja, znameniti formular, in vzdihnil. Upravičeno. Kaj naj počne, za boga svetega, kaj naj počne? Ali naj skače zdaj za Micko, zdaj za Francko, zdaj za Poldko, in opreza, s katero nogo stopijo v razred in če stegnejo usteča v kalodontski nasmeh? Ali pa v strokovno televizijskega: cheese (če izgovorite to besedo res po angleško, se pravilno televizijsko smehljate). Pet let ni dovolj za oprezanje, če hoče imeti v mezincu svoj kolektiv. Menda ima tudi še kaj drugega dela. Ko bi bil vedel, kaj ga čaka, bi se zanesljivo zrotiral in se prijavil na razpis za mesto kurjača. Lepo bi sedel v spodnjih prostorih, živ krst bi ga ne motil in bi kuril peči in vsi bi ga imeli radi. „0, kako je prijetno toplo, odkar ti kuriš, “ bi ga vsako jutro pohvalila tov. Tinčka, „prej me je pa vedno zeblo. “ Blagor Franceljnu, ki premetava črno sonce. On bo moral premetavati vse kaj drugega. Gusteljna je prvega zagnal na vago. Kot bruto je bil še kar. Ampak neto! Izkazalo se je, da ima vso težo v embalaži. Če čisto natančno premisli, Gusteljna še ne pozna dolgo. To pa ve, da ima pomanjkljive priprave. Če pomisli samo na Tinčko, ki ima v zvezku vse lepo napisano in porisano, podčrtano, na platnicah pa moto o učiteljskem poklicu! Gustelj, tu si že pogorel. Pa s tvojimi novimi metodami, fant, je tudi klavrna. Razlagaš prosti pod in po toliko letih prakse bi ti kroglica že lahko padla navzgor. Ampak ti ne spreminjaš metode in to je slabo. Izvenšolske dejavnosti ti ne tečejo gladko. Dobro, organiziral si začetni tečaj, ampak zakaj nisi še nadaljevalnega? Gustelj, ni vredno, da ti še sprašujem vest. Letos boš dobil cvek. Saj to ni tako tragično. Napredoval boš z nezadostno. To terminologijo vendar poznaš. Drugo leto bo spet vse drugače. Kljun je otresala BERTA GOLOB ANALIZA SISTEMA ŠOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ Zmaga naj bo dokaz zmožnosti in vrednot Namen in naloga šolske telesne vzgoje je nuditi učencem možnost izpopolnjevanja njihovih sposobnosti, prek katerih so jim dane možnosti za uveljavitev. To pa je mogoče doseči le, če so sredstva telesne vzgoje podrejena oblikovanju svobodne osebnosti. Zato mora biti telesna vzgoja kot sredstvo za dosego namena čimbolj vsestranska in zlasti življenjsko doživeta. Pri tem imajo tekmovanja izredno pomembno vlogo. V čem vidimo pomembnost tekmovanja Človeka kot družbeno osebnost že samo življenje obvezuje, da spoštuje norme, ki uravnavajo odnose med njim in družbo. Te odnose pa si lahko ustvari le prek "moralnih vrednot. Osnovna naloga naše današnje družbe oziroma naše morale je, da omogoči posamezniku kar najbolj razviti svoje zmogljivosti. In kje, če ne ravno pri športu — tekmi je na zdrav in human način to najlaže doseči? Paziti pa moramo, da pri tekmovanjih ne bo smoter izključno zmaga. Zmaga naj bo dokaz učenčevih zmožnosti in vrednot. Podcenjevanja in omalovaževanja, ki so žal pri naših športnikih še močno zakoreninjena, pa samo dokazujejo naše nerazumevanje in nespoštovanje humanega dejavnika. Ti osnovni smotri so narekovali sestavljalcem programa izpopolnjevanje sistema tekmovanj. Kljub prizadevanjem za izboljšanje programa pa so razne športne in družbene organizacije ter posamezni učitelji telesne vzgoje imeli pripombe na tekmovalni sistem. Ker smo hoteli preveriti ustreznost pripomb ter ugotoviti mesto in vlogo, ki jo ima šolska telesna vzgoja, je republiški center šolskih športnih društev pri zavodu za šolstvo SR Slovenije napravil anketo v obliki reprezentančnega vzorca med neposrednimi udeleženci tekmovanj, to je med učenci in šolo. Anketo je v obliki reprezentančnega vzorca pripravil RC ŠŠD, tehnično in strojno obdelavo pa zavod za šolstvo SR Slovenije oziroma njegov programer prof. Branko Roblek. Z anketo smo hoteli zvedeti, kakšnih tekmovanj si učenci želijo, kakšen odnos imajo pedagogi do redne in izvenšolske telesnovzgojne dejavnosti in kakšno vlogo imajo učenci in učitelji telesne vzgoje pri dejavnosti šolskih športnih društev (ŠŠD). Vprašalniki z 9 vprašanji in 37 podvprašanji so bili porazdeljeni enakomerno za celotno območje SR Slovenije. Na vprašalnike so posebej odgovarjali pedagogi, odbor ŠŠD in učenci. Kako je bil sestavljen vprašalnik Želeli smo odgovore predvsem na naslednja vprašanja: — v katerih športnih panogah tekmujejo učenci na šoli, — v katerih panogah želijo tekmovati, — kdo in kako naj organizira tekmovanja, — kako se vrednotijo tekmovanja in dejavnost šolskih športnih društev, — ali je aktivnost šolskih športnih društev (izvenšolska oblika telesnovzgojne dejavnosti) dopolnjevanje in nadgradnja rednih oblik šolske telesne vzgoje. Analiza rezultatov Rezultati analize so pokazah, da učenci in zlasti • pedagogi (učitelji telesne vzgoje v večini primerov niso sodelovali pri anketiranih) pozitivno vrednotijo izvenšolsko telesno vzgojo in s tem tudi tekmovanja, ki so eno izmed njenih najpomembnejših oblik dejavnosti. Strinjali so se tudi z dosedanjim sistemom tekmovanj, ki po njihovem mnenju zagotavlja izvajanje nalog in smotrov šolske telesne vzgoje. Presenetljiva je tudi ugotovitev, da so bila mnenja učencev in pedagogov skoraj enotna. Različne odgovore smo ugotovih le pri vprašanjih, ali je smotrno organizirati tekmovanja do republiškega finala vsako leto in ali se tekmovanja pozitivno vrednotijo. Pri prvem vprašanju so bili pozitivni odgovori v razmerju 77 % proti 50 % za učence. Pedagogi, posebno v osnovni šoli, so menili, da republiška finalna tekmovanja niso najpomembnejša in so se bolj opredelili le za šolska tekmovanja. V nasprotju s tem pa so učenci menili, da so prav republiška tekmovanja najmočnejši spod-budnik za načrtnejšo in množično dejavnost. Pri drugem vprašanju pa lahko pri učencih zasledimo skepso o odnosu pedagogov do dejavnosti šolskih športnih društev, saj so z 52 % trdih, da pedagogi ne vrednotijo tekmovanj primerno. Vendar pa so pedagogi z 90 % potrdili primernost in potrebo tekmovanj. Očitno različna mnenja, katerih so največkrat krivi nekomunikativni medsebojni odnosi na šoli. Kot zanimivost naj omenimo, da so pedagoški vodje šol mnogo bolj. kot ostali pedagogi poznali vrednost in pomen šolske in izvenšolske telesne vzgoje, kar nam dokazuje, da dobiva šolska telesna vzgoja pravo mesto in pomen v naši sodobni šoli. Pri opredeljevanju za tekmovanja v posameznih panogah so se anketiranci za orientacijski pohod in streljanje odločali manj - 40% za osnovne šole, oziroma 46 % za srednje šole, a bi bilo koristno uvesti obe športni panogi glede na širše družbene interese. Zavedati se namreč moramo, da so prav ka- kovostna tekmovanja največkrat povzročila množičen odziv pri naši mladini (ob svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu so v Ljubljani razprodali vse na-mizno-teniške rekvizite) in bi bilo zato primerno ti dve panogi tudi zavestno propagirati. Namizni tenis bi na željo učencev morali upoštevati tudi pri razpisu republiških tekmovanj, a ker ta panoga ni upoštevana v učnem načrtu, je ne kaže uvajati, čeprav ima pomembno vlogo na šoli pri mno-. žičnem udejstvovanju. UGOTOVITVE Na osnovi navedenega in konkretnih odgovorov lahko sklenemo: — T ekmovanja organizirajmo do republiškega finala, toda poudarek oziroma pogoj za nadaljnjo uvrstitev mora biti (Nadaljevanje na 4. strani) HOSPITACIJA ZA UČITELJE ZAČETNIKE V RADLJAH OB DRAVI TEŽKO JE ORATI LEDINO Vsak začetek je težak, pa naj gre- za fizično ah umsko delo. To občutim tudi jaz, čeprav sem že nekaj let poučevala na razredni stopnji in opravila strokovni izpit. Izredno sem študirala zgodovino in zemljepis, vendar nisem imela priložnosti, da bi kdaj videla vzoren nastop iz teh predmetov. Letos poučujem prvo leto zgodovino. Odkrito povem: težko je orati ledino. Nimam izkušenj in marsikdaj naletim na težave. Večkrat vprašam za nasvet tovariša ravnatelja, ki mi rad pomaga. Vaja dela mojstra, se tolažim. Zaželela sem si videti nastpp učitelja z bogatimi izkušnjami. Želja se mi je izpolnila. Učitelji — začetniki koroške regije smo imeli pred nedavnim hospi-tacijo na osnovni šoli v Radljah ob Dravi. Vzorni nastop je imela tovarišica Jelka Pogorelčni-kova. V 6. razredu osnovne šole je obravnavala metodično enoto Rimljani na naših tleh. Hospitacije se je udeležil tudi pedagoški svetovalec. Videli smo uspešen nastop in zelo aktivne učence. Za domačo nalogo so po skupinah obdelah temo Ostanki Rimljanov na naših tleh: mesta in ceste, rastline, zgradbe in spominki, pisava in številke. Ob koncu učne ure so učenci poročali o svojem delu in poka- zah slikovno gradivo, ki so ga zbrali. Učitelji začetniki smo v resnici vehko pridobili. Po hospitaciji smo imeli razgovor. Učiteljica in pedagoški svetovalec sta nam marsikaj povedala iz svojih izkušenj. Ogledali smo si tudi učila, ki jih ima tovarišica na steni za ponazoritev; za to, da učenci bolje pomnijo predelano snov. Postalo nam je jasno, da bi se morali prosvetni delavci večkrat zbrati. Na sestankih oziroma aktivih bi izmenjah izkušnje, reševali probleme, razpravljali o novih učnih načrtih, sodobni strokovni in pedagoški literaturi itd. To pa je med delovnim časom nemogoče, ker bi preveč trpel pouk. Morda bi porabih za take študijske razprave kdaj prosto soboto. Mislim, da bi to koristilo vsem učiteljem, posebno začetnikom. Zdi se, da smo prav prosvetni delavci premalo povezani med seboj, čeprav opravljamo družbeno pomembno delo. Opravka imamo z mlado generacijo, ki zahteva glede na nagli gospodarski in tehnični napredek od nas vedno več. Ni dovolj, da se poznamo med seboj le učitelji centralnih in podružničnih šol; sodelovati in pomagati bi si morah tudi učitelji v širši okolici. MARIJA RATEJ Osnovna šola „Neznanih talcev," Dravograd Ne da bi spraševal dijake, profesor ve, kaj znajo in česa ne znajo »READ AND WRITE« UČBENIK ANGLEŠČINE ZA OSEM IN DEVETLETNE OTROKE V novembru je oddelek za pouk tujih jezikov pri Pionirskem domu izdal v samozaložbi angleški učbenik Read and Write. Kot je avtorica Irena Jurak navedla na zadnji strani učbenika, je le-ta namenjen osem in devetletnim otrokom, ki so se vsaj leto ali dve že učili angleščine. Postopoma jih vpeljuje v pisanje in branje snovi, ki jo ustno že obvladajo. Učbenik Read and Write vsebuje tako le snov za branje in pisanje za eno šolsko leto, medtem ko širimo učenčevo ustno znanje dalje z učenjem dialogov in otroških rim ter ga utrjujemo z različnimi jezikovnimi igrami. Branje in pisanje na nižji stopnji pomenita za učence nov začetek oziroma odkrivanje novih možnosti in sposobnosti jezikovnega izražanja. S temi oblikami dela ne moremo začeti pred osmim letom, če se hočemo izogniti velikim težavam, ki so prav pri angleškem jeziku povezane s prepoznavanjem pisanih stavkov in besed. Zato ne bo odveč, če poudarim, da na učbenik Read and Write lahko preidemo šele takrat, ko so strukture in vokabular, ki jih le-ta obsega, intonacijsko in strukturalno dobro utrjeni Prerado se namreč dogaja, da otrok pri branju pozabi na pravilen izgovor in intonacijo, ker se preveč osredotoči na odkrivanje posameznih besed v stavku. Več let smo pri pouku na tej stopnji uporabljali angleška učbenika E. V. Gatenby: Absorbing English in Mary Baker: Learn and Act. V obeh učbenikih smo našli marsikaj, kar je nas, pedagoge, in učence pritegnilo. Vendar rezultat dela po teh učbenikih ni bil zadovoljiv, ker nista zajela tistih struktur in vokabulatja, ki se jih je učenec naučil na oralni stopnji učenja. Učbenik Absorbing English najprej uvaja posamezne črke in besede in šele potem stavke. Obsega sicer veliko število struktur, nima pa primernega sistema vaj za utrjevanje le-teh. Prijeten način za poživitev pouka so jezikovne igre v obliki vprašanj in odgovorov (question chains). Učbenik Learn and Act nima primerne slovnične gradacije. V prvi polovici knjige se ne more osvoboditi oblike This is... v vseh variantah. Prav to je ovira otrokovemu jezikovnemu napredku, saj oblika This is.. . ni ena od osnovnih in bistvenih struktur v današnjem pojmovanju jezika kot sredstva komunikacije. V učbeniku .ni vaj, zato lahko učenec le pasivno prepisuje, če učitelj sam ne izdela sistema vaj za samostojno domače delo. Dobri strani obeh učbenikov pa sta oblika in likovna oprema, ki sta primerni za otroke te starosti Učbenik Learn and Act je otrokom posebno blizu zato, ker lahko vanj rišejo in barvajo in s tem vnašajo v učbenik del svoje individualnosti. Pri načrtovanju vsebine in oblike novega učbenika se je avtorica želela izogniti pomanjkljivostim omenjenih učbenikov, obenem pa izkoristiti dobre strani le-teh. Koncept učbenika tako ni bil le teoretično postavljen, temveč osnovan na večletnem analitičnem preverjanju vsebine in oblike, ki bi bili najbolj primerni za pouk na tej stopnji. Osnovni načeli pri sestavljanju sta bili: 1. Branje in pisanje sledita ustnemu učenju. 2. Primernost starostni stopnji učencev (osem do devetletnim otrokom) tako po vsebini in izboru strukturalnih oblik in besedišča, načinu posredovanja, obliki in obsegu lekcij, načinu vaj in likovni opremi V izboru struktur se učbenik omejuje na tiste strukture, ki omogočajo otroku enostavno komuniciranje: kdo je, kaj ima, kaj bi rad imel, kaj vidi v svoji neposredni okolici. Pri obravnavanju teh struktur ne posega v globino, vendar od vsega začetka načrtno in nazorno opozarja na nove oblike, ki naj jih učenci aktivno obvladajo. Snov je razporejena na 22 lekcij. Vsebinsko zajema otrokove igrače, obleko, šolske potrebščine, domače živali, števila in barve. Načini posredovanja so vprašanja in odgovori, opis slik, dialogi, rime. Vsaka lekcija ima le eno strukturo oziroma stavčni vzorec, pri vajah pa nudi dovolj možnosti in načinov za utrjevanje le-te. Načini vaj so: prepisovanje lekcij, vprašanja in odgovori, tvorba stavkov po danem vzorcu, vstavljanje besed in črk, risanje in barvanje. Učbenik je likovno opremil Dušan Klun in pri tem pokazal veliko posluha za risbo, ki jo otrok te starosti sprejme za svojo. Učenci v Pionirskem domu so učbenik z navdušenjem sprejeli, pedagogi pa pričakujemo rezultate dela, ki se bodo pokazali ob koncu šolskega leta. MARJANA KORDAŠ (Nadaljevanje s 3. strani) izvedba medrazrednih in občinskih tekmovanj (za šole II. stopnje področnih). Republiški finale naj bi bil le organski sklep oziroma praznik mladine ob koncu celotnega tekmovalnega sistema. — Tekmovanja, ki potekajo v šolah po interesu učencev, naj bodo organizirana do repu-bliškega finala v naslednjih športnih panogah. a) osnovne šole atletika, gimnastika, smučanje, košarka, rokomet, orientacijski pohod; b) šole druge stopnje — atletika, smučanje, gimnastika, košarka, rokomet, odbojka, orientacijski pohod s streljanjem. — Kot pomemben, a ne zad- nji sklep naj še omenimo, da premalo vključujemo pri organizaciji tekmovanj v vrste organizatorjev same učence in daje prav zato, ker je večina bremena na učiteljih telesne vzgoje, množičnih tekmovanj ponekod še premalo. Učenci sami so namreč potrdili, da lahko sami vadijo medrazredne tekme. To pa upravičuje tudi pomen Jn vlogo, ki jo morajo imeti ŠŠD tako pri oblikovanju zdravega in sposobnega mladega človeka oziroma njegovih sposobnosti kot tudi pri navajanju in spoznavanju našega samoupravnega družbenega sistema. MARTIN ROZMAN republiški svetovalec za 1 ;sno vzgojo Učimo se v jezikovnem laboratoriju Jezikovni laboratorij je učilnica z elektronsko opremo, ki je posebej prirejena za jezikovni pouk. Izraz ..laboratorij" zbuja asociacije z laboratoriji Za na-ravoslavne vede, s katerimi.pa nima tehnično nič skupnega, razen to, da se tam nekaj uči: v prvem primeru npr. fizika ali kemija, v drugem pa jezik. Način pouka pa je povsem drugačen. V jezikovnem laboratoriju sedi vsak učenec na svojem mestu, po možnosti s stranskimi stenami in sprednjo stekleno steno čimbolj ločen od svojih sosedov. Na ušesih ima slušalke, kombinirane z mikrofonom pod usti, in pred sabo magnetofon, ali pa tudi ne, odvisno od vrste laboratorija. Učitelj, prav tako s slušalkami in mikrofonom pred sabo, sedi za svojo posebno mizo, komandnim pultom", ki ima vsaj en magnetofon, če ne več, in celo vrsto gumbov, modulov, s katerimi je na razne načine elektronsko povezan z vsakim učencem posebej. Laboratorijev je več vrst. Tu bom omenila le dve najbolj običajni. Sorazmerno cenen tip jezikovnega laboratorija, in po mnenju mnogih strokovnjakov najprimernejši tip za osnovne pa tudi srednje šole, je tako imenovani avdio-aktivni laboratorij (listen-speak laboratory). Vsak učenec sedi v svoji kabini. Na glavi ima slušalko z mikrofonom. Posluša program, ki mu ga posreduje magnetofon z učiteljevega komandnega pulta in odgovarja oziroma reagira nanj v posebej za to namenjenih časovnih presledkih na traku. Takoj za odmorom sliši učenec pravilni odgovor oziroma reakcijo s traku (3-fazni dril). Nekateri trakovi imajo za pravilnim učiteljevim odgovorom še en presledek Za učenca, da pravilni odgovor, ki ga je pravkar slišal, ponovi (4-fazni dril). Učenec ima občutek, da je program namenjen njemu osebno in da zahteva, da nanj individualno reagira. Na vsakega učenca, ki dela v laboratoriju prvič, napravita največji vtis neposrednost in intimnost glasu, ki ga sliši prek slušalk. Ko odgovarja, sliši samega sebe prek mikrofona skozi slušalke, tako kot ga sicer slišijo le drugi. Mikrofon pa posreduje njegov glas tudi učitelju. Seveda pa učitelj za komandnim pultom lahko posluša le vsakega učenca posebej, ne vseh hkrati, a to tako, da prizadeti ne ve, da učitelj prisluškuje njegovim odgovorom. Če je z njegovimi odgovori zadovoljen, se vključi takoj k naslednjemu učencu, da ga kontrolira, in tako naprej. Če se mu zdi potrebno, učenca prekine, popravi, se z njim pogovori, ne da bi mu bilo treba pri tem vstati ali motiti druge učence, ki naprej vadijo po svojem programu. Učenci ne slišijo svojih sošolcev in se ne navza-mejo njihovih napak. Pri tovrstnem laboratoriju učenec nima opravka z magnetofonom in trakovi, temveč samo s slušalkami, z mikrofonom ter z gumbom, s katerim lahko uravnava jakost glasu s komandnega pulta. Zato je ta tip zelo preprost za učence in je pri njem manj možnosti okvar. Avdio-aktivni- komparativni laboratorij Bolj zamotan in mnogo dražji je drugi tip laboratorija, tako imenovani avdio-aktivni-kompariativni tip (listen speak-record laboratory), kjer ima vsak učenec poleg prej omenjene opreme še svoj magnetofon. V tem laboratoriju so možne raznoličnejše oblike dela; učenec dela v njem lahko mnogo bolj samostojno. Oglejmo si najbolj običajni učni postopek v takem laboratoriju: učenci slišijo program s centralnega magnetofona, nanj odgovatjajo in pri tem program in sebe na svoj magnetofon presnamejo, oziroma snamejo. Potem ko je pro- gram končan, zavrtijo svoj trak nazaj na začetek, in sedaj vsak zase, neodvisno od centralnega magnetofona, program skupaj s svojimi odgovori ponovno poslušajo in primeijajo svoje odgovore s pravilnimi odgovori, ki so jih presneli s centrabega traku. Če posamezen učenec s svojim odgovorom ni zadovoljen, zavrti trak nazaj, se ponovno posluša b primetja. Ta postopek lahko ponovi tolikokrat, dokler ni s svojim odgvorom povsem zadovoljen. Njegov trak snema namreč na dveh sledeh. Svojo sled lahko poljubnokrat briše in na novo posname, ne more pa brisati programa, ki ga je snel s centralnega magnetofona. Učenec torej dela v tempu, ki mu ustreza. Učitelj za komandnim pultom pa medtem vsakega učenca posebej kontrolira (prisluškuje), če želi, tudi reduje m če je potrebno, se z vsakim posebej pogovarja, mu razloži njegove napake, ali ga pohvali — ima z vsakim mdividualen pouk. Velika prednost laboratorija je, da vsi učenci hkrati m ves čas aktivno delajo. Tak načb učenja pa predpostavlja zrelejše učence s precej razvitim občutkom samokritičnosti. Saj učitelj ne more vsakega učenca posebej ves čas aktivno preverjati. Vse primerjanje in ponavljanje pa‘ učencu nič ne pomaga, če ne sliši, če se ne zave svojih napak. V tem primeru mu ponavljanje samo škodi, saj ga utrjuje v njegovih napakah. Zato mora biti vsaka ura v laboratoriju temeljito pripravljena v navadni učilnici: učenci v laboratoriju ne smejo slišati ničesar povsem novega. V laboratoriju se učna snov le vadi m utrjuje, nikdar delo vodil b nadzoroval. Učencu, ki je v zaostanku s snovjo, pripomore, da zamujanje nadoknadi, počasnejšbi pa s podaljšanim individualnim delom v laboratoriju svoje znanje izboljšajo in izenačijo z znanjem boljših učencev. Dobrim učencem, ki jih ta predmet posebej veseli, omogoča, da delajo po programih, ki so zunaj predpisane šolski snovi. — Učenec, ki dela v laboratoriju, se navadi poslušati različne glasove in ne istoveti tujega jezika s svojim učiteljem. Sčasoma se mu močno dvigne njegova sposobnost razumevanja. Navadi se razumeti ljudi tudi, kadar govore v naravnem tempu. pravilne izgovorjave, poudarka in intonacije. Saj se trak nikdar ne ,,utrudi" in učenci lalrko sušijo isti stavek neštetokrat izg0' voijen na natanko isti način ter lahko slišijo sebe, kako oni (a stavek izgovarjajo. Seveda paje i a treba učencem, preden jih Pu' r j stimo v laboratorij, temeljito iZ' p bistriti ušesa, da znajo poslu- ,e šati, posnemati b predvsem oceniti, ali pravilno izgovarjaj0’ ra Pri nakupu laboratorija, kije ^ draga bvesticija, mora biti člo- vek zelo previden. Še tak° ^ hei bleščeč prospekt ali hvalisanja , prodajalcev vam le malo ali nje ne pove. Vse, kar je na trgu, še ^ Pomembnost trakov Najmodernejše urejen laboratorij pa vam nič ne pomaga, če nimate primernb programov, trakov za to. Preden si nabavite laboratorij, morate vedeti, kaj boste v njem počenjali. Trakov za pouk tujih jezikov, zlasti angleškega, je vedno več na svetovnem trgu, b to za najrazličnejše stopnje znanja b vrste šol. Problem pri nas pa je trakove dobiti iz bozemstva. V Ljubljani sprejema naročila zanje samo ena knjigarna b še tam je treba čakati leto ali več, preden trak dobite (če ga sploh dobite). Traku še vedno ne štejemo kot del učne knjige; knjigama mora trakove naročati po drugem postopku kot knjige. Vse kaže, da bodo tudi naši učbeniki tujih jezikov izhajali skupaj s trakovi, kar bi bilo treba samo pozdraviti. Seveda pa domača proizvodnja ne bo mogla kriti vseh tako raznolikih potreb na tem področju in tudi 1IV pv-z V ^ . T J ~ O 7 zdaleč ni solidno. Najbolj varna ^ pot je, da si tip laboratorija, k' , : ga želite kupiti, prej nekje ogl°; ^ date že postavljenega b se prl [a učiteljih, ki ga že nakaj časa ^ uporabljajo, pozanimate in pre' pričate, kako deluje. D°ber laboratorij mora verno repr°- laj.. ducirati ton; biti mora trpežen ^ in ne preveč kompliciran- ^ p....- -----1—-- , set Učenci imajo več koristi 00 eZ) enega samega dobrega magnb°' fona, ob katerem dela učitelj - ^ učenci v zboru, kot pa od take- ^ ga laboratorija, kjer so okvare ^ na dnevnem redu. Po preplah1) v Ameriki, ki ga je sprožil rusk1 ^ Sputnik, so Amerikanci dajak zelo veliko denarja za šolstvo da bi dvignili splošno raven znanja. Ker jim je primanjko-. valo usposobljenih učiteljev ___i, a. -ti- :----------UlTr pouk tujih jezikov, so na hitric0 0,1 na ^ . opremljali šole z jezikovnimi ^ -laboratoriji. Ta akcija seje izkazala kot neuspešna, ker labora- ® torij ne more nadomestiti u01' telja. Še tako sodoben labora- 0 torij brez dobrega učitelja ne ' opravi nič. Laboratorij ni nikak l nurnberški lijak, s katerim b’^ se delo „tujejezično izgovorn0^ UTi Zbrano delo v laboratoriju s pomočjo sistema responderjev pa ne na novo jemlje. Prav tako mora vsaki učni uri v laboratoriju (ki pa seveda ne traja 45 mbut) slediti ura preverjanja in samostojne aktivne uporabe tega, kar so se učenci v laboratoriju naučili. Pouk v laboratoriju ni čudežno sredstvo, s čigar pomočjo se učenci brez večjega truda naučijo tujega jezika. Je le ena, sicer zelo pomembna faza v učnem procesu. V laboratoriju tega tipa so možne še najrazličnejše kombinacije. Tako lahko npr. učitelj govori vsem učencem hkrati, ko daje zadnja navodila, preden jim posreduje centralni program. Ta način uporablja tudi takrat, kadar mu gre za izgo-vorne in slušne odtenke pri fonetiki, ker ga učenci povsem drugače in natančno slišijo prek slušalk, kot če bi govoril v razredu. V takem laboratoriju lahko dela skupinsko — vsak član skupine ne sliši samo učiteljevega glasu, temveč tudi vse ostale člane skupine. Šola si lahko ustvari ,.knjižnico" trakov in jih učencem izposoja. V tem primeru si lahko vsak učenec individualno izbere program, po katerem bo delal. Ta način dela je zlasti primeren za tiste ure v laboratoriju, ki niso pod nadzorstvom učitelja, ki bi ne bi bilo smotrno, če bi stremela za tem. Tako izhajajo učbeniki s trakovi, ki vsebujejo besedilo lekcij in obdelujejo slovniške strukture v tako imenovanih drilih v zaporedju, ki je lingvistično, metodsko, didaktično in psihološko strogo premišljeno.- Namen teh vaj je avtomatizirati slovniške strukture v zavesti učencev. Jezikovni laboratorij je idealen za prisvajanje in slovniško umetnost naučiti f šestih urah". V rokah dobregU učitelja, ob dobrem program11 ^ in pri zadostnem številu ur paje ^ eden izmed pomembnih Prl'eje^ pomočkov, da se naučiš živegae^ jezika. Sedanji tesni stiki nar^L^ dov na kulturnem in gospodah pg skem področju teijajo , ki ga s starimi učnifl11 Zaradi hitre industrializacije naše dežele se je podeželsko prebivalstvo množično selilo v mesta. V novem okolju so se ti ljudje skušali znajti ter se prilagoditi novemu življenju v mestu. Nekaterim je to uspelo bolj, drugim manj. Za mnoge je to prišlo nepričakovano; zbegal jih je hiter utrip življenja in dela, kakor tudi nove pridobitve civilizacije, s katerimi so se srečali nepripravljeni. Mnogi so na te nove razmere reagirali z bojaznijo ter z drugimi nevrotičnimi reakcijami. Njihovi otroci, ki so bili ob prihodu v mesto še majhni, so se novemu okolju hitreje prilagodili. Starši teh otrok so zbegani, negotovi, nevrotični; niso več tako pri- znanje, metodami ni bilo mogoče h0tešeči. loj-jj TATJANA SREBOT . _________________________ kladniza vzgajanje svojih otrokp^. kot so bili-v starem okolju. P°'a J gosto je hotela patriarhalna dnj pazj žina svojo avtoriteto vzpostavit1^ s silo, toda otroci so se do0x ■°% vedno bolj odtujevali ter i'skdlifp] vzglede okolja. te) zunaj družinskeg1 L?(. H. HENTIG ičef( m Nekateri starši menijo nap^.vt' mer, da se mora otrok nauči11 0; red. Nekateri pa so mnenja, ^ 31, ni treba otroka prav nič tiizirani pogovori o knjigi ■ tekmovanjih za značke v i šolah so na primer vplivali 3 oblike dela pri pouku sloven-i 'da jezika tako, da tudi ob-eZfto branje ni več nepriljub-l*n°- 'Va/ za. letošnja tekmovanja e fložim nekatere misli, s kate-u želim seznaniti vse men-ci de in organizatorje. li rier so tekmovanja za bralne 3, dčke pri nas na Slovenskem o [ edina organizirana in mno-y<čna akcija za zbližanje bralca 'a1 dobre knjige, bo morala ;o °nčno dobiti vso potrebno ni d^beno in materialno pomoč a- j Priznanje. Kljub vsemu a- 'eelizmu, ki so ga v teh desetih jv tih pokazali mentorji, organi-a- Vorji in pisatelji,’ bomo vsaj ne %/ denarja vendarle potrebo-ik d Prepričan sem, da bosta bi'c(/o ob drugih podprli kul-i0 skupnost in republiška iz-mževalna skupnost, pred-pa organizacijo obiskov foteljev v oddaljenih krajih in fm, da bodo tudi v slabše raz-H krajih končno dobile šo-Pte knjižnice zadostno šte-0 knjig. der so tekmovanja zajela vso d e ni jo, se bomo morali spriditi s tem, da pisatelji nika-)r ne bodo mogli vsako leto ustreči željam vseh organizatorjev. Ni veliko pisateljev, ki žrtvujejo veliko časa in truda, da obiščejo svoje mlade bralce. Posamezno šolo bo pisatelj lahko obiskal le na dve ali tri leta. Menim, da bodo srečanja z njimi potem samo še bolj pomembna. Razen tega lahko za končne prireditve mladim bralcem pripravimo še marsikaj drugega: obiski rojstnih krajev pisateljev, spominskih muzejev, nastopi mladih literatov, zbiranje rokopisov in slik še živečih avtorjev (ne samo pisateljev), razstave njihovih del, dramatizacije, ilustriranje del itd. Postopoma bodo morale prevzeti osnovno težo tekmovanj za bralne značke šolarske knjižnice, ki bodo v novem učnem načrtu končno dobile svoje pravo mesto na naših šolah. Pri izbiri del za tekmovanja moramo ob kakovosti knjige upoštevati tudi njeno privlačnost in priljubljenost za mlade bralce, da se bodo raje (prostovoljno) odločali za tekmovanje. In pri izboru takih del imamo prav gotovo velike težave, še zlasti, ko gre za bralca, bralko v sedmem in osmem razredu osnovne šole. Na letošnjem sestanku mentorjev za Prežihovo značko na Koroškem smo se dogovorili za nekatere nove organizacijske oblike. Najbrž bodo zanimive tudi za mentorje drugih bralnih značk. (Sploh menim, da bi se morali bolj obveščati med sabo o idejah in težavah, ki jih prinašajo tekmovanja!) Prijavljenci za značko bodo odslej napisali obširnejše zapiske le o eni knjigi (ki si jo izberejo sami!), o drugih knjigah* bodo izpolnili v obrazec le ne-' katere podatke. To bo bolj zanimivo za bralca in mentorja! Obrazec smo že natisnili in je tak: ZAPIS O PREBRANI KNJIGI Ime in priimek bralca:............ Razred:.............Naslov knjige: Napisal jo je: ..... Založba:............ Štev. strani:....... Prebral sem jo dne: Glavne osebe:....... Kraj in čas dogajanja: Moji vtisi o knjigi: Moja ocena o knjigi (od 1 do 5); Morebiti se bomo lahko dogovorili z založbo Mladinska knjiga, da bi ta obrazec natisnila za vse tekmovalce.) Dogovorili smo se še, da bodo mentorji opravljali skušnje kar sproti, ko bi na primer skupina prijavljenih bralcev prebrala že dve ali tri knjige. To bo olajšanje za bralca in mentorja, saj bralcu zaradi dolgega razdobja do dneva skušnje že zbledi prva prebrana knjiga pa pogovor ni več tako poglobljen, mentor pa velikokrat obupuje, če mora opraviti vse pogovore v enem ali dveh dneh. Odslej si bodo naši mladi bralci po eno knjigo lahko izbrali sami (zunaj seznama!), vendar po posvetu z mentorjem, da bi tako dali še več poudarka prostovoljnosti prijave. Nekaterim bralnim značkam dajejo veliko podporo organi-, zacije, Društva prijateljev mladine, ki so pravzaprav glavni organizatorji tekmovanj. Skušajmo se povezati z DPM še v krajih, kjer doslej nismo z njimi sodelovali. Menim, da bi morala biti tekmovanja za bralne značke vsako leto v rednem programu JPI. LEOPOLD SUHODOLČAN. STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? Tekmovanje za Mladinska knjiga je dne 23. novembra letos organizirala delovni sestanek o tekmovanjih za bralne značke in o zbirki „Moja knjižnica". Sestanka so se udeležili organizatoiji tekmovanj, člani Kluba bralnih značk, predstavniki Mladinske knjige in tiska. V strokovni razpravi je prišlo do nasprotja med dvema osnovnima možnostima glede razvijanja tekmovanja za bralno značko. Mladinska knjiga sije doslej prizadevala, daje izdala v zbirki „Moja knjižnica" skoraj vse knjige (doslej je izšlo 100 knjig), ki jih predvidevajo seznami za šolsko branje in za bralne značke. (Izdali niso ti-' stih, ki so izšle v knjižnici „Sinji galeb" ali „Kondor“.) Novi načrt obveznega branja pa vključuje 250 naslovov — in potem lahko otroci z učiteljevo pomočjo izberejo tisto, kar želijo. To je pridobitev za vse marljive učitelje, saj lahko svojemu razredu kot celoti nudijo dosti več možnosti za branje, organizirajo pa tudi več pogovorov o knjigah. Za komodne je to seveda izguba, ker morajo poznati več knjig.) Večje število naslovov je tudi rešitev za knjižnice — tako šolske kot druge mladinske — ki res ne morejo ob istem času izposoditi npr. 1000 izvodov iste povesti, če imajo samo 20 izvodov. Kako pa naj založba (ali založbe) sledi temu razširjenemu seznamu? Knjiga je lahko poceni samo tedaj, če izide v visoki nakladi (npr. 10 do 15 tisoč izvodov). V takem primem jo lahko kupujejo tako posamezniki kot tudi knjižnice v večjem številu. Zaradi tega želi Mladinska knjiga, ki je organizatorica Kluba bralnih značk, da bi v bralno značko tekmovanja za vse bralne značke (skupno v Sloveniji jih je 23) vnesli letno vsaj eno ali dve isti knjigi. Sedanjemu razširjenemu seznamu obveznega branja Mladinska knjiga ne bo mogla slediti. Ni znano, ali se bodo za izdajanje teh knjig odločile morda druge založbe. Za vsakogar, ki bo izdajal knjige za obvezno branje, bi bil nujen prioritetni red, ki naj bi ga sestavili zavod za šolstvo in organizatorji tekmovanj za bralno značko; le tako bo mogoče množično in ceneno izdajanje knjig za mladino. Tudi dejstvo, daje novitetam tako rekoč zaprta pot v množične izdaje, je nekakšno oškodovanje šolskih knjižnic. Cene nizkih naklad so okrog 30 N dinarjev. V letu 1972/73 predvideva Mladinska knjiga izdajo 12 novih knjig iz zbirke Moja knjižnica. (Od stotih doslej izdanih, jih je 19 razprodanih — vendar ponatisi še niso predvideni). Cene teh bodo zmerne. Na delovnem sestanku so se pomenili tudi o rezultatih ankete bralcev ZLATE KNJIGE: koliko odstotkov bralcev ima šolski uspeh nezadosten, zadosten, dober itd. Pokazalo seje, da odstotki približno ustrezajo ocenam iz slovenščine — da se torej otroci vključujejo v tekmovanje skoraj neodvisno od učnega uspeha. Razpravljali so še o republiškem bralnem tekmovalnem programu za šolsko leto 1971/72, vendar se zanj niso mogli odločiti. Republiškega bralnega programa ne bo, zato Klub bralnih značk pri Mladinski knjigi v prihodnje ne bo organiziral obiska pisateljev na šolah. N M. LP° zadnjem prispevku so me prijatelji in prijateljice množično 5 sijali na cesti, v dvigalu, na stopniščih ter me spraševali, kaj je z Pllfni pogrebi in norišnicami. Če mi jih je zmanjkalo, so bili ^edni, in še druge nenavadnosti so jih zanimale. Odmev me je lis eSe^’ zat0 sem i‘m 2 vetikim veseljem razlagal, da pogreba , err} izpustil, da torej nisem skrenil s svoje dobro začrtane poti, L ie bil ves ljubljanski referendum v centru menda en sam velik ,8reb. Zal mi je, da nekateri sploh ne znajo brati med vrsticami ti« ^Pa običajno največ piše, če že hočete vedeti. egi/'*0 zadnjega prispevka sem torej popravil, zdaj pa prehajam na mD y snov. je f)ate radi modne eksperimente? a je egfe0 »r°W.0 je z njimi Saj veš: epruvete, snovi in nesnovi, tekočine, Eksperimente? Še kar, še kar, ti rečemo. Otroci se jih strašno e^°lik fhiki, kemiji, tehničnem pouku in moralni vzgoji. Le . Navdušeni so nad eksperimenti. Počeli Ne mislim na eksperimente na snoveh, ampak na iitii Jih imate radi? fant, da jih ne boš dobil po buči Ježijo se nam lasje, če 'sjimo na tiste švabske poskuse v taboriščih: kako napraviti ^3 ku^0 P‘tno’ Poskusi 2 zmrzovanjem, življenje v razredče- me n‘ste Prav razumeli. Rekel sem vendar: modne eksperi-0. e' Nekaj primerov: Ko zjutraj vstanete, si rečete: Danes si ■okp Zavezal pa tole modno kravato. Bom videl, če bodo otroci PO'a i da grem z duhom časa. Ali pa: Danes bom dal tale klobuk na cesti? Pa še rečete: Brado si bom pustil Bom zapažen, •U0 ' Pa j kd\ na prodajni pult pred otročičke. Gotovo jo bodo opazili in kožuhovinast plašč si bom oblekel. Bog ve, me bodo 0 oj. Pf tudi ve sklenete: Tole novo torbico bom vzela v šolo in jo IciH čflk na prodajni pult pred otročičke. Gotovo jo bodo opazili d°i’ kako lepo torbico imate, tovarišica! Ve boste rekle: - !(?efe to, danes bomo obravnavali Panonsko nižino. Potem še obu Ah, kar tele nove škornje bom obula. Preveč težko sem jih ■aln’r,Eer Imam bolj močne noge, da bi jih sedaj v kostelnu ritem gledate otroške veke, ki se visoko pomaknejo in izgi- pčf- Po ičit' yPodgladkimi čeli in frfru frizurami m'-' j sJa, za take drobne modne eksperimente smo pa zmeraj! Učen-AO pazljivi in takoj opazijo vse novosti na osebnosti in v - Potem se pogovarjajo o tem in srečni so, ker jih enoličnost sV dolgočasi. Ne pretiravamo pa ne, bog ne daj! Takole drobne kaf kosti na osebnosti in v rokah, to že. Preveč pa ne hlastamo, u j1 ,<»0, da je morda hecna, ko pride in ko gre. Je pa imenitna iHtl pQ °a za ekscentrične ljudi 'Vo/!afe Eak izrazit primerek, morda? igol j^^de? Grizete si nohte in s prsti segate v lase? I bučite se preveč, ker imam že pripravljeno storijo. i(JVj e H je M. Strašno nobel babnica! Že nekoliko v letih in od-; 117111 s številnimi strankami. Pravi, da je babnica nad bab- nicami, tako\ekoč eksaktna babnica. Njen mulček je šel letos v prvi razred. Zeloi težko ga je pričakovala. Nemški zdravniki so jo pozdravili in tudi otroka je od tam prinesla. Je pa nora na modo. Strašno nora. Ko izve, da so moderne zapestnice okoli gležnjev, ona jo ima. Ko prebere v Burdi, da je moderno pavje perje na klobuku, ona ga ima. Pa povsod jo je dovolj. Pravi, Slovenija je moj teren. Ob preselitvi iz Nemčije so ji nekateri rekli, da se mora navezati le'na nekaj krajev, ona pa piš me v uh, obrede vse naše zakotne kraje in tam vznemirja ljudi. Pravi, da se bodo ljudje že navadili na njen način življenja, razmišljanja, občevanja. Sicer pa sploh ne uporablja besede ljudje. Reče kar: množica. To je moderno, trdi Ljudje pa: Kako bo beseda množica moderna, ko pa že leta in leta govorimo o ljudski množici, množičnem uporu, delavski množici in podobno. Ona pa: Pustite to. To so prazne množice. Ljudje strmijo in so obupani Sestanke sklicujejo in mnogo govorijo o praznih množicah. Sicer pa naj vam navedem še nekaj njenih dialogov z okolico. (Ker bi jo malo težje razumeli, bom njene tjave sproti prevajal v vsakdanji jezik.) Nezjutraj (dopoldne) sem vstala, ker je bil nepetek (sobota). Imam namreč prosto nenoč (dan). Vzela sem negrablje (glavnik) in se neskuštrala (počesala). Imam namreč množico las Uboge neženske (moški), ki imajo na glavi prazno množico nedlak (las). Pri tem, ko takole govori in razlaga, strašno razmišlja. Ljudje pravijo, da se je'v tem letu, ko hodi njen mulček v prvi razred, postarala za sedem let. Sproti pregleduje malčkove zvezke in izražanje in vse prenese na cesto in prostore. Se sreča, da imamo dovolj kuma-ričnih izdelkov v obliki tokalona, sicer bi bil njen obraz ves naguban. Pri svojem modernem govorjenju je tu in tam malo nedosledna, a se bo že še privadila, da bo popolna. Potem še pravi: Delno množico nedlak (las) dam na nelevo (desno) stran nerepa (glave), preostalo množico, to je osnovno množico, pa na nedesno stran nerepa (levo, glava). Združeno množico nedlak (las) povežem nespredaj (zadaj) z nevrvjo (trakom). Ko se oblačim, vedno poskrbim, da imajo moji oblačilni izdelki do-ločilni znak. Kar ne oblečem, je moja presečna množica oblek, ki jih imam v nemizi (omari). Ko pride v trgovino: Negospod (gospa), vzela bi prazno množico negumbov. Prodajalka ji razstavi po mizi vse gumbe, ki jih ima, ona pa: Negospod, vzela bi jih prazno množico. Kar izberite, ji reče prodajalka in presunljivo pogleda. Nismo se razumele, negospod, vzela bi rada nekaj motkov nevrvL Kaj boste vzela, gospa? Nevrv, sem rekla, negospod. Oprostite, vrvi pa ne držimo pri nas, ji po štacunarsko odgovori prodajalka. Kaj da ne držite, saj vendar vidim v nezabojih (škatlah) pod nenešipo (šipo). A tole mislite!? Aha, temu rečemo mi cvirn, cvirn, gospa! Gospa M. se ji nasmehne in reče, da je hudo, če ljudje ne gredo z 1 modo. Prodajalka pa pravi, da je hudo, če ima človek po podstrešju razmetano. Prijateljsko se poslovita. Potem gre gospa M. k nepeku (mesarju). Pravi: Negospa (gospod) nekovač (mesar), vzela bi množico kilogramov neželeza (mesa). Koliko, gospa? Množico, sem rekla Aha, kar celo kravje stegno bi radi Ne, ne, celo nehrbtenico (stegno). Mesarji reče, naj si kar odreže, in ji da nož. M. si odreže pošten kos in mesar natehta štiri kilograme. Štiri kilograme, ji reče. Zakaj pa niste rekli, da bi radi štiri kilograme? Veste, ne smem še uporabljati števil, ker jih še nismo vzeli. (Ste opazili? Čisto po starem je spregovorila. Mesarji so fejst dedci!) To bo pa gvišno množica nesmeti (denarja), reče. Plača in odgre. Ti, povej nam, je to vse res!? Oh ne! Izmišljeno, kot vedno! Tole pa ni izmišljeno. Poslušajte, prosim! S. ni imel nikoli denarja za modo, še manj za modna eksperimentiranja. Oče ga je že ob rojstvu zavrgel, mati nekaj let pozneje. Vzela ga je tuja ženska Bila je menda kar dobra z njim in S. jo je klical: mama. Čez nekaj let je rekla, da ga ne bo imela več, ker je bolehna Vzela ga je nova dobra ženska, ki ji je fant spet rekel: mama. Pa je prišel pred leti S. k meni, obiskoval je osmi razred, in dejal: Tovariš, na pogreb bi šel, če lahko. Kdo mu je umrl, sem ga vprašal. Mama, mi je rekel. Tvoja prava mama? Ne, moja druga mama. Veste, najprej sem imel pravo mamo, nato sem imel drugo mamo, KI NI BILA PRAVA, SEDAJ IMAM PA TRETJO MAMO, ki tudi ni prava. No, in umrla mi je druga mama, ki mi ni bila prava mama Srh me je spreletaval ob njegovi razlagi Tako absurdna se mi je zdela, da kaj bolj nenavadnega še nisem slišal iz otroških ust. Seveda, spodobi se, da greš na pogreb, in rože ji kupi. Denar ti dam, če ga nimaš. Ni treba, tovariš, saj mi ga bo dala ta tretja mati, pri kateri zdaj živim. Po končani osnovni šoli ga je spodila tudi tretja mati Denar ji je kradel in v poboljševalnico so ga dali. Srečala sva se spet čez tri leta. Mrko jutro je bilo in peljal sem se ob veliki reki Ustavljal me je fant v kopalkah. Zavrl sem in odprl okno. Takoj sem ga spoznal. Prosil me je, če ga lahko peljem na milico. Kaj se je zgodilo, sem ga vprašal. Veste, pobegnil sem s prijateljem iz poboljševalnice. Na vlaku naju je odkril miličnik. Prijatelja je prijel, jaz pa sem skočil z drvečega vlaka, se hitro slekel in preplaval veliko reko. Nekaj časa sem se skrival med grmovjem, a sem spoznal, da tako ne bo šlo. Šel bom nazaj v poboljševalnico. Sam ne vem, kaj me je prijelo, da sem to storil Vprašal sem ga, kaj se bo zgodilo v zavodu, ko se bo vrnil Odvrnil mi je, da o tem raje ne razmišlja. Saj so še kar dobri ljudje in upravnica pravi, da hoče biti nam vsem prava mati. Nočem, nočem, da bi imel še četrto mamo. To je tako grozno .. . V zavodu se je izučil za mehanika. Ko so ga izpustili, se je zaposlil v bližnjem mestu pri privatniku. Dober mehanik je bil, privatnik je pa je trdil, da ima z njim same sitnosti Fant je kupoval poceni, poceni in ekscentrične cunje, ki so že odšle iz mode. Fantje so ga žrli in mu očitali, da hodi sedem let za modo. Mnogo je tuhtal, kaj bi storil, da bi bil vsaj enkrat po modi Iztuhtal je grozno dejanje. Pred prijatelji se je polil z bencinom in se zažgal. Prijatelji so se krohotali, ker so menili, da se šali, ko pa je zagorel, so se razbežali Za pogrebom so šle prva, tretja in četrta mati Med pogrebci je bila tudi gospodična M. Govorila je, da je navdušena nad njegovim nenemodernim življenjem (moderno smrtjo). So-pogrebcem je razlagala, da je neživljenje prazno bivanje. Nenečlo-vek (človek) se pač preseli med prazno množico. Ljudje so si šepetali, da mlati prazno slamo. Ob večerih mislim na M. in S. Iščem zvezo med njima. Le v absurdnosti jo najdem. Dolgo ne pride spanec. Tudi pričakujem koga, kake stopinje in človeški glas. Pa je vse prazno in stopinje so na cesti. PLAČILO PO UČINKU NA HRVATSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Vse resnično boljše je bilo v začetku heretično Ob poskusnem uvajanju letne pedagoške storilnostne analize, ki jo je izvedel na sondažnem vzorcu v preteklem šolskem letu na osnovnih šolah Zavod za šolstvo SR Slovenije, so nekatere šole izrazile željo, naj bi jih informirali, kako potekajo podobne akcije v drugih republikah. Da bi zadostili tej želji, posredujemo nekaj informacij o sosednji republiki. Zavod za unapredjivanje osnovnog obrazovanja SR Hrvatske je pravkar izdal obširno publikacijo (190 strani velikega formata) z naslovom: VREDNOVANJE. RADA OSNOVNIH ŠKOLA. (Publikacijo je mogoče naročiti na naslov zavoda: Zagreb, Trg. J. Vlahoviča br. 6, cena 50,00 din). Iz citirane publikacije povzemamo zelo zgoščeno nekaj najbolj bistvenih podatkov: — v šolskem letu 1969/1970 so izvedli na Hrvatskem že drugič množično vrednotenje dela osnovnih šol. V preteklem šolskem letu so zajeli od 105 občin 56, letos pa 96 občin, kar pomeni 91,5 % vseh hrvat-skih osnovnih šol; — vrednotenje dela'osnovnih šol izvajajo na podlagi zakona o financiranju šolstva, po sklepih kulturno-prosvetnega zbora sabora SRH ter v sodelovanju z republiškim sekretariatom za, prosveto in kulturo. — Za vrednotenje dela osnovnih šol uporabljajo poseben merski instrumentarij, ki je imel (druga izdaja) naslednjo strukturo: Število točk % I. Pouk z dodatno vzg. izobraževalno dejavnostjo vezano na pouk II. Prostovoljne dejavnosti III. Fizična in zdravstvena vzgoja IV. Splošna kulturna in javna dej. šole V. Posebni uspehi šole za napredek vzgoje VI. Organizacija življenja in dela šole 863 90 55 37 29 126 1 200 71,92 7,50 4,5 3,08 2,41 10,50 100,00 (Za šolsko leto 1970/71 obstaja že tretja, predelana izdaja instrumentarija, ki ima nekoliko drugačno strukturo.) — Učne rezultate so preverih z objektivnimi postopki (učnimi testi in dr.) pri vseh učnih predmetih v vseh četrtih in osmih razredih. Ugotovili so naslednji učni uspeh (republiško poprečje): IV. RAZRED % hrvatskosrbski jezik 68 spoznavanje družbe 64 spoznavanje prirode 66 matematika 56 telesna vzgoja 78 tehn. in proizv. vzgoja 61 glasbena vzgoja 48 63,35 VIII. RAZRED % hrvatskosrbski jezik 60 angleški j. 73 francoski j. 56 nemški j. 47 ruski j. 57 zemljepis 65 zgodovina 55 biologija 65 kemija 60 fizika 63 matematika 62 tehn. in proizv. vzgoja 61 telesna vzgoja 72 glasbeni pouk 59 63,26 Skupno poprečje za republiko znaša 58,75 %. Najboljši je Zagreb (75,90%), najslabša občina Benkovac (42,63 %). — S finančnega vidika povzemamo naslednje: zajetih je bilo 5124 oddelkov (stroški na oddelek znašajo poprečno 59.900 S-din) in 117.942 učencev iz IV. in VIII. razredov (stroški znašajo poprečno na enega učenca 2700 S-din). Skupaj je bilo porabljenih 444,928.300 S-din ali 0,57 % glede na vsa sredstva za osnovno dejavnost osnovnih šol v letu 1970. (V Sloveniji bi pomenilo to po istem kriteriju okoli 300 milijonov starih dinarjev!) — za marsikoga v Sloveniji bi bilo še posebno koristno, da bi prebral v gradivu objavljeni prispevek dr. I. Furlana: Testiranje znanja učenika i kategorizacija škola u sistemu vrednovanja rada osnovnih škola (stran 30) ter recenziji univerzitetnih profesorjev dr. V. Poljaka in dr. P. Novosela (stran 85); - gradivo vsebuje nadalje podrobne analize pedagoških svetovalcev za vsak učni predmet za oba razreda in na koncu še tabelarični prikaz vseh rezultatov. Naj končam z eno od uvodnih ugotovitev direktorja hrvat-skega zavoda Ivice ■ Podgorskega: „Čeprav manj kot v preteklem letu, smo slišali tudi letos mišljenje, da je vzgojno-iz-obraževalno delo tako kompleksno, subtilno in specifično, da ga ni mogoče ovrednotiti z nobenim instrumentarijem. Takim trditvam je dalo najboljši odgovor izvedeno vrednotenje. Vsega tistega, kar se v delu osnovne šole zares ne da meriti, ugotoviti, primerjati, sploh nismo poskušah vrednotiti. Merimo, ugotavljamo in primerjamo tiste elemente, ki so merljivi, „oprijemljivi“, kompara-bilni. To delamo z dokaj visoko Stopnjo eksaktnosti in z instrumenti, ki so znani v sodobni pedagogiki, psihologiji, dokimo-logiji in statistiki. Zelo pogosto tudi tisti, ki v začetku niso verjeli, ugotavljajo: - Ta sistem vrednotenja vendarle reagira z visoko stopnjo občutljivosti, diferencira šole prav tako, kakor jih tudi mi občutimo." Dr. JOŽE ŠIREC Prav je,-da se ob življenjskem prazniku profesorja Gogale spomnimo njegovega obsežnega znanstvenega, strokovnega, kulturnega, družbenega, organizacijskega in ostalega operativnega oziroma pedagoško praktičnega opusa. Ta opus je gotovo tolikšen, da ga je težko pravično prikazati in oceniti zgolj s faktografskimi navedbami Je delovna žetev človeka, ki je kot dolgoletni osrednji slovenski pedagoški teoretik vselej stal tam, kjer je bilo treba zastaviti vse svoje sposobnosti, svojo besedo in misel, svoj čas, vse svoje življenjske moči in samega sebe v vsej osebnostni celovitosti in nedeljivi, neusmiljeni odgovornosti V vsem tem stoji doktor Gogala med nami edinstven in neposnemljiv. Za njim bo še dolgo tako velika senca, da jo bo težko iz vrst naših pedagogov kdo prerastei Mislim na enciklopedično st profesorjevega pedagoškega znanja in vedenja, na njegovo miselno-čustveno čistost in premočrtnost, na njegovo nepomišljajoče se izgorevanje srca in duha pri delu in v stikih z ljudmi. Prepričan sem, da se bodo prej ali slej našli pedagoški kritiki, ki bodo skušali s pozitivistično analizo zmanjševati profesorjev delež v zakladnici sodobne pedagoške misli in akcije. Toda njihov tako ali drugače pobujevan ali krojen pozitivizem ne bo mogel načeti v zavesti slovenskih pedagoških delavcev nečesa, kar je razvil doslej med slovenskimi pedagogi edino doktor Stanko Gogala. In to je celovit in akcijski ali dejaven pedagoški humanizem, žaru katerega se ni mogel upreti nihče, kdorkoli je prišel v pedagoški in hkrati s tem tudi v človeški stik s profesorjem Gogalo. Pedagoški humanizem zatorej ni bil doktorju Gogali niti za trenutek napreden izvesek, s katerim bi si deklaracijsko krojil boljšo usodo in večjo prividno vrednost na soncu našega zdanjega pedagoškega hotenja. Ta humanizem mu je bil vselej ukaz nadvse bogato izoblikovane pedagoške zavesti Bil mu je tista edina nazorska in akcijska postavka, s katero se je lahko ves in cel istil vse svoje življenje in ves svoj delovni vek, čeprav — to lahko verjamemo -mu uresničevanje tega imperativa ni bilo vedno lahko in osrečujoče, saj mu je prej nemalokrat vračalo napačno razumevanje med ljudmi Toda doktor Gogala na tej poti svojega dejavnega humanizma nezlomljivo vztraja vse življenje in zaradi tega je danes tako zapisan v naši skupni slovenski pedagoški zavesti, kakor doslej še nemara ni bil noben in tudi zlepa kdo ne bo. Zunanji izraz tega je največkrat v tem, da s komurkoli izmenjaš besedo o doktorju Gogali, vsakomur se zableste oči ob misli nanj, vsakdo prehiteva svojega sobesednika s priznanji o njegovi pedagoški razgledanosti, o prepričljivosti in oblikovalnosti njegovih predavanj, o veliki človečnosti v neposrednih stikih z njim. In nihče ne pozabi pristaviti: „Doktor Gogala je naša velika pedagoška osebnost. “ To besedo je mogoče čuti povsod in od vseh, ko nanese beseda nanj, kakor da bi se je vsi, ki so kdajkoli bili z njim v stiku, na pamet naučili in jo zdaj vsevprek ponavljajo. Toda vsi dobro vemo,' da se takšnih sodb in priznanj o vrednosti nekega človeka ljudje prav neradi učimo. Prej nasprotno. In če smo vendar priče temu razveseljivemu pojavu med našimi pedagoškimi ljudmU ki je tako tesno povezan le s profesorjem Gogalo, potem je nekaj prav gotovo na stvari. Potem ' to tudi nekaj pomeni Potem je to tudi nedvomno, velika resnica o velikem človeku in pedagogu med nami In prav v tem, da pregnetava profesor Gogala celoten svoj paideični stik z vsakomur, ki mu križa pot, misel in akcijo, predvsem s svojo osebnostjo, je vsa skrivnost njegove oblikovalne medialnosti, uresničujoče, preverjajoče in potrjujoče se v odnosih s študenti, z učitelji in starši po terenu, s strokovnimi kolegi, z družbenimi delavci, z znanimi in neznanimi ljudmi. Vendar te njegove osebnostne fundamentalnosti ne najdemo samo v njegovem pedagoškem praksisu, temveč v njegovi celotni pedagoški teoriji, ki ni na nobeni točki družboslovno mehani-cistična, pač pa vselej plemenito antropološka. S takšno svojo per-sonološko usmerjenostjo pa je doktor Gogala predhodnik današnje napredne antropološke pedagoške misli. Z njo zapolnjuje svojo širšo pedagoško in občo teorijo že v času, ko se pojavljajo v naši vzgojeslovni vedi različne nazorske ozkosti in za njimi različni drugi miselni determinizmi in različne druge nosile nad njeno relativno samosvojostjo. Dr. Gogala je tudi naš prvi pedagoški proučevalec, ki je temeljito obdelal teorijo demokratične vzgoje. In ko skušam kot eden njegovih učencev poiskati nekaj korenin njegovemu tako zasnovanemu znanstvenemu opusu, njegovemu tako nevsiljivo oblikujočemu pedagoškemu humanizmu in njegovi tako tiho in skrito oblikujoči človeški medialnosti, v ris katere je znal potegniti slehernega svojega učenca, bodisi da mu je pritrjeval bodisi da se mu je upiral, naj poudarim predvsem tri Prvič: profesor Gogala se ni naslanjal - ker se ni mogel in ne hotel naslanjati - na kakršenkoli uniformni, modelni ali paterna-listični strokovni in celotni ostali nazorski sestav. Iz toka njegovih kreativnih predavanj je bilo videti, da takšnega arbitralnega merila za svoje strokovno mišljenje tudi imeti ne želi Zaradi tega so bila njegova predavanja vselej iščoča, pronicljiva, kdaj tudi na videz tavajoča, a ravno ob tem globoko ustvarjalna, za uho bleščava, a za misel polna kreativnih naporov in muk iskanja resnice, polna zavestno izzvanih dvomov, pa spet radosti, notranjega žara, strogosti in urejenosti. Zaradi tega samosvojega iskanja pa je študent ob njem vselej čutil, kako je resnično svoboden v svojem miselnem, strokovnem iskanju in tveganju, zato pa tudi ploden, globok, neusmiljeno razčlenjujoč in inventiven. Vse to pa mu je nakopavalo skozi ves njegov predavateljski vek težko odgovornost do sebe, do študentov in do svoje znanosti, saj je moral odgovarjati za svojo strokovno misel vedno le sam, ker se vpričo takšnega svojega zavestno izbranega miselnega položaja ni mogel sklicevati na nobeno odrešujočo avtoriteto in se ni mogel oslanjati na nobene miselne strokovne predloge, da bi z njimi bolj ali manj pohvaljivo usklajeval svojo pedagoško zavest, besedo in akcijo. Takšnega lagodja profesor Gogala nikoli ni poznal in si ga nikoli niti ni želel privoščiti Tako neusmiljen do sebe in do svojih učencev je bil vselej. Enak na predavanjih na univerzi, na predavanjih na akademijah, na predavanjih po učiteljskih zborih, na predavanjih razumnikom, staršem, preprostim ljudem in mladini , Drugič: ta svobodnost in najtežja odgovornost hkrati, ki jo je gojil in nosil v sebi doktor Gogala kot znanstveni delavec, kot fakultetni učitelj in kot slovenski razumnik, ga je nesebično zavezovala svetu in ljudem. Učenci smo to znali ceniti in se tega ob svojem profesorju iz srca veseliti Radovali smo se njegove vedrosti mišljenja in sporazumevanja, ki jo je znal nemalokrat tako nevsiljivo sipati med nas, da nas je tudi z njo oblikoval, saj nas je združeval v strokovno skupnost, ki je rasla, se bogatila in se likala ob njem enako kakor na predavanjih in seminarjih, na katerih ^ ^ je usposabljal za paideio življenja, človeka in dela. , Ob teh postavkah je znal biti profesor Gogala s svojimi štud#1 “ tudi trd, zahteven in nepopustljiv. Noben izmed njegovih učend si ni želel tvegati, da bi razočaral svojega profesorja na teh tre V' paideičnih ravninah. Vsakogar bi bilo nadvse sram, če bi ga y čemerkoli prevaral. Zaradi tega je še danes mogoče slišati od gih njegovih učencev z ljubljanskega učiteljišča in s filozofske P ^ kultete, kako si nikoli niso upali priti na njegove izpite pravljenL To pa nemara tudi zaradi tega, ker je bil v svojem goškem, izpitnem delu s študenti profesor Gogala do skrajno^ o pošten. Z vsakomur je prešel celotno izpitno snov, pa naj st I 1 kandidatu še tako zatikalo in lomilo. Izpit je bil za profeso^i Gogalo poseben pedagoški akt, vreden skrajne pozornosti, čene študijski gmoti, in vreden potrpežljivosti posvečene štude^H kot človeku. Da bi bil do skrajnosti pošten pri tem poslu, je njeg0^ eksaminatorski horizontali vselej sledila snovno globinska t^aj sežnost na potehtdo katere je lahko pokazal študent vso miseln širino, svobodnost, samosvojost, ustvarjalnost in odgovornost. . In tretjič: profesor Gogala je bil kot pedagog in strokovnimi odprt komunkacijski medij. S tem je premagoval ljudi in obliko'1''1 i* svoje učence. Zanj sem slišal od učitelja, ki je bil njegov učenec, je bil profesor Gogala eden tistih naših pedagogov, ki je znal kogar sprejeti vase. N’ In prav zaradi tega smo slovenski pedagogi vseh vrst in pa tudi vsi njegovi učenci tako sprejeli vase tudi njega, svfl/^U profesorja in vodnika. ACi°gi dr. FRANCPEDlChk fi M Ejeli Svetovalci v očeh pedagogov “jai (Nadalj. iz prejšnje štev.) — Le zakaj so prav za pedagoški poklic potrebni svetovalci (inšpektorji), saj tega ne poznajo drugi poklici s fakultetno izobrazbo (zdravniki, pravniki, inženirji. ..)? K starejšim že priznanim strokovnjakom naj mladi svetovalci, ki so včasih manj izkušeni, ne hodijo. Menim, da obisk svetovalca k profesorju, ki ima za seboj prek 30 let pedagoškega dela, ni potreben niti primeren. Mlajšim pedagogom - posebno začetnikom — je svetovalec gptovo potreben in tudi zaželen. Z odkrito domiselno kritiko naj novinca uvaja v dober pouk, ga dviga in usmerja, nikakor pa ne samo graja in podira učiteljevega prizadevanja. Svetovalec naj opravlja svoje delo daljšo dobo. Nasveti, ki bi se vsako leto menjali ah celo nasprotovali drug drugemu, gotovo niso vzgojni. Lahko rečem, da so dobri, strokovno res odlično podkovani svetovalci taki, ki so res pravi pedagogi, nujno potrebni. Rad jih pa nihče nima, ker se še tako umirjeni učitelj čuti vezanega, če ima obisk. V štirinajstih letih sta k meni prišla le dva svetovalca. So pa vsaj začetnikom zelo potrebni, čeprav marsikoga pri pouku motijo. Delo svetovalcev je zelo hvaležno, posebno če ga sveder valeč opravlja resno in zavzeti c Svetovalcu je potrebno o^U' gočiti strokovno izpopolnje,|io\ nje in individualni študij ftlj; nagnjenju, ne pa ga samo obl menjevati z obveznimi hosp1 j cijami. f-C To so najbolj značilne fl1! pedagogov praktikov o po^c svetovalcev in njihovi probfe11 tiki dela. Obilja misli, sodb in pr£a gov v sklepni besedi ne kaž£ enkrat ponavljati. Predvsern; lim poudariti, naj bi pričuJ prispevek izzvenel v znarne1. izboljšanja pouka in ne kot lp bor če*ek besednega boja med dagoškimi svetovalci in pe‘ gogi praktiki. pot JOŽE AZM^gov RAZVOJ ŠOLSKE MREŽ) s VOBCINIŽALEC Pos V občini Žalec so 1. l96^ols obnovili 75 % vseh šoi^Peti stavb. Ker pa za obnovo šek gradnjo novih šol primanjb1 del denarja, so se odločili, da bfieg; podaljšali referendum v te y mene do 1. 1974. je Jože Jan, podpredsednik e Sj( činske skupščine in p red sed ^ sklada za obnovo in izgra^j šol, je izjavil’ „Ob podaljša/ rel ŠE NEKAJ O TEŽAVNOSTI DELA SVETOVALCEV — Osebno ne bi bil rad svetovalec, nehvaležno je „soliti pamet" kolegom po stroki. Zdi se mi, da se s svetovalstvom nevarno bližamo Petersonovemu zakonu, da s premeščanjem strokovnjakov na višja mesta pogujujemo proces idiotizacije vodilnih. Dober strokovnjak ne more biti tudi dober organizator in usmerjevalec, posebno ne v šolstvu. Dober svetovalec je tudi v nehvaležnem položaju, ker neustrezno stimulirani šolniki prevalijo tudi nanj odgovornost za svoje težave in to najpogosteje slabi pedagogi. referenduma pričakujem 'k0' stransko pomoč in razumel i(je občanov, zlasti tistih, ki 5%^ dobili novo ali obnovljfw šolo." r Dr; V naslednji letih bodo novili še šole v Šempetru^ g0 boru, Vranskem, Vinski gori, Gotovljah, Bra1 čah in Letušu. V glavnem je 'arne menjen denar za adaptacijo,1^, zidavo učilnic, nove telovack in za izgradnjo novega poslej v Taboru. ^asi Odborniki so se že odi' za podaljšanje, enako tudifc ^ natelji šol. te dni pa bodo (fno svoj „da“ tudi pri občinski b , ferenci SZDL Žalec in osasti’ ^ družbenopolitičnih orgafljUv v ; jah. Tudi občinski sindik1jeVt svet je pripravljen podpreti dj ^ daljevanje referenduma. k£l ti, (ja samo tako mogoče obnovit' pa ^ lotno mrežo šol v vsej ob^ Sre(j Stanko Sk0 ok0v fcko . VINJETA ( Igor PlešKo; PIONIRSKI FOTO 1971 ^neh od 26. novembra do cembra 1971 je bilavpro-Likovnega salona Ko-e odprta XII. republiška Java pionirske fotografije RSKI FOTO 1971“. t-^izatorji razstave so Foto ] ® zveza Slovenije, Foto kino Kočevje in Zveza kulturno i/če/OT Svetnih organizacij Kočevje, teh t^rrovitelj pa Janko Novak, di-bi Jvr tiskarne Kočevski tisk. )d novembra ob 10. uri, ko )/sk£/odprli razstavo, so se zb rab e n^^stavniki šol, foto krožkov, m predstavniki družbenopolitič-:rajn°s organizacij in drugi gostje. laj sel krajšem kulturnem pro-■ofeso^n in govoru je predstavnik i, P0® J* kino zveze Slovenije •tudefl ar Ličan razdelil najboljšim ■ «/ Otroka Mojca in Jakec iščeta v gozdu dedka Mraza, da bi ^1 napravila domačo nalogo, v kateri vprašuje učiteljica otroke: 5 ll V S je dedek Mraz ali ga ni? Med svojim iskanjem po gozdu se srečata otroka z medved^ zajčkom veverico, z dobro gozdno babico pa z gozdno čarov,,h j Metlo, s škratoma Šlikom in Slakom in z vsemi temi pravlj&M) bitji marsikaj doživita. ka Končno najdeta tudi dedka Mraza. Z njim se dogovorita, <%li bo obiskal še zvečer doma. Tako so Mojca in Jakec in otrobi), dvorani našli dedka Mraza. ki Zanimiva razstava n 93 tti ;bo Združenje založnikov in knjigarnarjev Jugoslavije je skupno. Državno založbo Slovenije letos že tretjič priredilo razstavo MSjj stvene in strokovne literature Jugoslavije in mednarodno razNf revij. Razstava je odprta od 7. do 12. decembra v spodnjih P[tr štorih Moderne galerije v Ljubljani. to| Zastopanih je 22 založb, ki so razstavile 1000 knjig in 100 m ^ od tega 70 inozemskih. Svojih novitet niso poslale edino Hrvatska in Makedonija. !Vo Tako priznana znanstvena in strokovna knjiga pomeni nepom . Ijivo metodo obveščanja študijskih in strokovnih krogov kot no izmenjavo spoznanj na hitro razvijajočem področju znanost tehnike. Za prosvetne delavce bo zanimiv katalog popolnegoč znama učbenikov na srbohrvatsko govorečem območju, kjer pL čega problema učbenikov ne poznajo. Razvojno zanimiv pojt% mv izredno veliko tehtnih raziskav s področja kmetijstva v Slovel', ^ kar obeta izboljšanje tudi v praksi. Za vse otroke sveta m >s< ta. UVICEF (sklad Združenih narodov za otroke) praznuje 25-letnico svojega obstoja, ki je obenem potrditev njenega P‘e, V nitega poslanstva. UNICEF organizira za pomoč otrokom po s’;f ’ vse mogoče akcije, predstave in prireditve, katerim se odzivajo^ Ki3C rrivglsct [Si Ul [Sl u u r ^ -- ' ^ velika imena našega kulturnega življenja. Med akcije spada JI tiskanje voščilnic s katerimi je UNICEF pričela L 1950. Pobudm to zamisel je dala sedemletna deklica iz Češke Jitka SamkoA 1949, ko je v zahvalo za pomoč poslala UNICEF sličico, ki l sama narisala. V njeni vasi so namreč nacisti poklali vso žiti zato ni bilo mleka za otroke. Mala Jitka se je zahvalila v imenu otrok za mleko, ki so ga poslej lahko pili vsak dan. To je b' . osnutek za voščilnico. V naslednjih letih so UNICEF p okla", osnutke za voščilnice mnogi slavni umetniki: Dalli, Chagall, ' koscha in drugi. Tudi letos je UNICEF pripravila novoletne i’0.. niče za prodajo. Bližajo se novoletni prazniki - gotovo se b°M prisrčnimi besedami spomnili svojih znancev in prijateljev-. bodo naše novoletne čestitke napisane na voščilnicah UNICEF^ bodo naš pozdrav vsem otrokom sveta za novo leto 1972! Ivan Urbančič: »Med sholastik in neosholastiko« o Op ;ij Kot X. zvezek Filozofske knjižnice je izšla pri Slovenski ffk * knjiga Ivana Urbančiča ,Med sholastika in neosholastiko". M.s' Knjiga ivana uroancica jnea snotastiKo m neosnolastiKo . je bilo že večkrat ugotovljeno, da na Slovenskem kar nimatrijN' volj prevedenih filozofskih del, kaj šele domačih, izvirnih, pCr11 posebej opozoriti na pravkar izišlo knjigo, s katero je L UrU^jN' želel predstaviti poglavitne ideje slovenskih mislecev. RazUi>lJJJJ{ je, da med njimi ne bi našli take samonikle osebnosti, ki ^jJa zmožna s svojimi filozofskimi izvajanji utrditi mesto v večjeri^ 0 ponu filozofske pojavnosti - skratka, v mednarodnem krogu- Ji, 1 že dejstvo, da o domači filozofiji, kolikor je je bilo v p rete k J a nismo vedeli kaj prida, govori o potrebi po taki knjigi, * Urbančičeva ,Med sholastika in neosholastiko" — naj bo to območje še tako oddaljeno od današnjega časa. L c Naslov knjige je morebiti odbijajoč, ne zaobjame vseg$< Urbančičeva knjiga nudi. Gre namreč za prikaz poglavitnih skih idej na Slovenskem, kot se kažejo po zlomu srednjega j? sholastike v drugi polovici XVIII. stoletja in zaobjema pog^fis' miselne premise XIX. stoletja. Avtor pa je navezal besedo ' zgodovinsko razvijajoče se jedro slovenskega narodnega gi^K G svojem specifičnem samoutemeljevanju, kar je gotovo lahko N , v prid. Ob vsej skromnosti domačih mislecev pa je UrbatE\:J^ knjiga studiozno razčlenjena, razvidna v izvajanjih, kot brodošel in potreben pojav med filozofskimi deli. se A J'iel0. Stanko Modic Smrt je pretrgala plodno živ-psko pot profesorja Stanka °^ica. Njegovo življenje se je '^elo 21 aprila 1901 v Gor-J?11 gradil v družini skromnega L««; UŽbenca z desetimi otroki. '° ,Se je družina preselila v Ce-tu obiskoval osnovno šolo ' Eimnazijo ter maturiral leta ’■ ”fl9. xega }eta se je udeležil ...P' bojev za Koroško kot pro- iHec v ceijski iegyi- /Mkl 3 1 9 1 9 56 j£ VpiSal 113 1 u,)*Jansko univerzo, kjer je štu- filozofsko kemijo v zelo ^Sodnih gmotnih razmerah, >r iJ,Se je tri leta vsak dan vozil z bbom iz Celja v Ljubljano, j^avno službo je nastopil leta Jb. v Ložnici v Srbiji in šele ■u- je bil premeščen na iv • J UU ^/1 I1M ,Zavno realno gimnazijo v Ma-^*0ru. Tu je sodeloval tudi v ! Z,/Sanizaciji pasivne obrambe in ^/silstva. Dopisoval je v „Ljub-i/i Pi^ega gasilca11 in v list ,,Po-•riaa odbrana" v Zemunu in v o/teju. Ufati vojna ga je zatekla v Mari-0ru- Občutil je trdo okupatorji''0 roko; preselili so ga v Srbi-uf' je z družino živel v hudi |C,s/ilsbi. Zaprli so ga in mučili, cea [Vg'Jsta 1945 se je vrnil v Slo-rpfjo in od septembra 1947 ojai-^ v Celju kot profesor ke-jvefR6 na gimnaziji. zvezi z reformnimi priza-/rvanji je iskal razne možnosti ^odobljenja kemičnega po-ra- Najprej je z organizacijo lrmčnih krožkov tako naprezal, da je bil celjski prirodo-0vni krožek dolga leta med e fe^boljšimi v Sloveniji. Nato si Prizadeval, da pripravi pribor O stj >>rnnožično“ eksperimentira->ajof dijakov v semimikro iz- vedbi. Pri tem je gledal na to, da bi tak material dobil s kar najmanjšimi stroški. Marsikaj je izdelal sam. Precej prispevkov je objavil tudi v Sodobni pedagogiki in Prosvetnem delavcu. Postal je zunanji sodelavec Zavoda za napredek šolstva. Ko je zakon o verifikaciji postavil pred gimnazijo zahtevno nalogo ureditve kemičnega laboratorija, je prav Stanko Modic pripomogel, da se je v kemičnem oddelku gimnazije delo temeljito izboljšalo. V svojem kabinetu na gimnaziji je delal od zgodnjega jutra do poznega večera. S* svojim načrtovanjem kemičnih vaj je utiral pot novim metodam eksperimentalnega dela v kemiji. Po njegovi zaslugi je užival celjski kemični pouk velik ugled v slovenskem merilu. Zato ga je predsednik republike odlikoval z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo. Med dijaki je bil priljubljen zaradi velikega znanja, prisrčnosti in dobrodušnosti. Veliko so se pri njem lahko naučili, če so sledili njegovim eksperimentom in navodilom. V profesorski zbor pa je' vnašal pristno tovarištvo, zdrav humor in vedro ozračje. Ko je bil leta 1965 upokojen, ni užival zasluženega pokoja. Še dalje je delal kot vodja laboratorija in honorarni profesor. Šele srčni infarkt gaje odtegnil delu na šoli. Z njim izgubljamo požrtvovalnega in delovnega vzgojitelja, dobrega strokovnjaka in odličnega tovariša. V sem, ki smo ga poznali in imeli radi, bo za vedno ostal svetal vzgled skromnosti in delavnosti. prof. IVAN GROBELNIK budd ikoi ki /ifti dan, menda je snežilo, so otroci z vseh okoliških gričev in f/vrbač vriskali in prepevali na poti v šolo, v svojo novo šolo na >nu 'dni pri Sevnici, na katero so čakali tako dolgo, da so se že b: ‘ličali. — Nova planinska šola je najmodemeje opremljena, ima ^/tf/i.učilnic, kuhinjo, telovadnico in prostor, ki bo služil za proslave, 'ali, i 'nia oder; v njem bo pa tudi knjižnica in jedilnica. Šola ima tudi gvtffnstor za tehnični pouk in kabinete. — Dolgo pričakovana šola b0<& streho 290 šolarčkom iz vasi pod Bohorjem. (Foto; Milenko jev. Nk) reč*-------- VOLITEV SPLOH NI BILO V začetku letošnjega šolskega leta smo zvedeli, da bo šel naš dosedanji ravnatelj na novo službeno dolžnost (mesto). Tako smo na hitro določili na prvi učiteljski konferenci, kdo naj bi bil vršilec dolžnosti, dokler ne bi po uradnem razpisu in volitvah izvolili novega ravnatelja. Razpis je bil objavljen (v redu, vse lepo in prav -po predpisih, toda žal, ves postopek le ni potekal tako). Komisija za imenovanja je namreč kar sama, brez vsakih volitev v našem kolektivu imenovala za ravnateljico tovarišico, ki je bila imenovana za vršilca dolžnosti v začetku šolskega leta. Mar so se bali naše odločitve? S kakšno pravico so nam odrekli našo osnovno pravico!? Prav to je izzvalo veliko ogorčenja. Mar smo pod „prisilno upravo" in naše mnenje ni nikomur potrebno, čeprav gre konkretno za naš kolektiv? Smo šola ki se iz leta v leto bori s kadrovskimi težavami. Prav mi, učitelji, smo bili ves čas tisti, ki smo sprejemali še dodatne obremenitve, da je delo na šoli normalno potekalo. Pri učni obveznosti 22 ur tedensko smo dostikrat delali po 30 ur in več. Vendar smo z dobro voljo vse premagovali. Sedaj nam kratijo našo osnovno pravico: povedati svoje mnenje pri tako pomembni odločitvi! Komisija je verjetno prepričana, da je vse lepo in prav, nam pa je ostal grenak priokus in .tolažba", da nam je pravica do dela še vedno ostala! In kot kaže, bo dodatnih obremenitev tudi v prihodnosti dovolj. Toliko je bilo že povedanega o položaju učitelja v naši družbi in o vrednotenju njegovega dela, da nagrajevanja po delu sploh ne omenjam. Ne mislim razglabljati o tem, za kaj vse smo bili prosvetni delavci že prikrajšani Toda učiteljev položaj je, žal, odvisen od milosti in nemilosti mnogih dejavnikov, zato pa naj bo učitelj po mnenju „ne vem koga" tiho, saj mu občutek, da nekaj velja, „utegne‘‘ biti le v breme. Morda bi potem, če bi odkrito povedal svoje mnenje, imel še „slabo vest", ker se je nekomu zameril. Pa naj mi vsi prizadeti oprostijo, če sem bila tudi pikra. JANJA MUGERLE osnovna šola Podgorca pri Slovenj Gradcu Čuden poklic Nekega dečka oče je bil dimnikar. Ko ga učitelj v šoli vpraša, kaj mu je oče, se deček ne more spomniti na besedo „dim-nikar," zatorej reče: ,Moj oče hodi z metlo ves črn po ulicah in otroke straši. “ Vrtec 1891, str. 23 NAS PRAVNIK SVETUJE I VPRAŠANJE: Zaposlena na osnovni šoli in to za ne-°hčen čas. Prejšnja leta sem ^čevala na isti šoli, vendar ■° delovno razmerje sklenili •'sako leto posebej, torej za ipioce« čas. Iz občine so obve-šolo, naj traja moje delovno zmerje za nedoločen čas le do a 1972, po preteku te dobe r naj me šola ponovno sprejme f defo, če je potrebno, vendar P 2a določen čas. Sem absol-Ifpdfca gimnazije in ne izpolnju-Pogojev, ki jih zakon zahte- nčitelja. Ni mi popolnoma 'a za P'*0, ali sem v službi nastavlje-i/ Za stalno ali le za določen F5' ' D. M. ODGOVOR; Vsak delavec L ?.a na delo v delovno organi-'d praviloma za nedoločen avs‘ temeljni zakon o delovnih lOtMi ^(jih določa v svojem 27. h, AJpi da je možno skleniti de-^ fStn ° razme0e za določen čas a*, j^iMa delo v naslednjih primerih: če ki ^ izvršitev kakšnega dela le ,i_10cen čas — sezonska dela, začasno poveča obseg k -lovne organizacije ali če i, nadomestiti začasno tfpod d*ega delavca in v drugih L °bnih primerih, vendar pod ein, da so ti primeri na-h /,!' ju r’° določeni v splošnem i vtn, jr delovne organizacije. og^K riovno razmerje za določen > m°ra biti tudi pravilno skle-gič^o j?’ da je veljavno. V sklepu ko pL , knitvi delovnega razmerja an%^n čas mora biti točno elo!‘ ok,,]Cen r°k trajanja ali vsaj Kčine, na podlagi katerih delo3 ^kpari, koliko časa bo ^ razmerje trajalo, sicer se lahko šteje, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. V nobenem primeru pa ni možno, da bi se delovno razmerje za nedoločen čas spreminjalo v delovno razmerje za določen čas, če v to ne privoli delavec. Opozorimo naj vas le še na to, da je zakon o osnovni šoli postavil rok (5 let od uveljavitve tega zakona), v katerem si morajo pridobili učitelji izobrazbo, ki jo predpisuje zakon. Učitelji, ki si ne bodo pridobili ustrezne izobrazbe, po preteku roka ne bodo smeli več opravljati svojega dela. — T. ŠAREC VPRAŠANJE: Že drugo leto izpolnjujemo anketo, ki naj bi dala sliko delavnosti učiteljev na naši šoli. Ugovarjala sem, da anketa nima vrednosti, a ravnatelj šole se ni dal pregovoriti in tako smo jo izpolnjevali bolj ali manj vestno. Svet šole o anketi ni razpravljal. Ali smo jo dolžni izpolnjevati? - B. B. ODGOVOR; Po zakonu o osnovni šoli je ravnatelj šole tudi pedagoški vodja osnovne šole in je kot tak dolžan skrbeti za izboljšanje oblik in metod dela učiteljev, za odpravljanje strokovnih in podobnih pomanjkljivosti in podobno. Učitelji pa so dolžni izpolnjevati poleg svoje učne obveznosti tudi drugo delo, ki je v zvezi z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo osnovne šole. Če rabi predložena anketa za izboljšanje oblik ali metod dela, izpopolnjevanje vzgojno-izobraže- valne dejavnosti in podobno, ste jo dolžni izpolnjevati kot del vaše delovne obveznosti. Sicer pa bi bilo najbolje, če bi o pomenu ankete povedala svoje mnenje vaša delovna skupnost in zavzela stališče o njeni koristnosti in izpolnjevanju. — T. ŠAREC VPRAŠANJE: Sem učiteljica, hkrati pa obiskujem pedagoško akademijo. Opravila sem pogoje za vpis v drugi letnik. Zanima me, če imam pravico zahtevati povrnitev stroškov, ki jih imam v zvezi s šolanjem (pot, izpiti), čeprav nisem hotela podpisati pogodbe, da bom po končanem študiju poučevala na isti šoli kot danes. Ali je predpis, ki bi zavezoval šole, da so dolžni kriti take izdatke svojih delavcev ali pa je to prepuščeno ureditvi posameznih šol - M. F. ODGOVOR; Ni zakona, ki bi določal, da so delovne organizacije dolžne povrniti stroške, ki jih imajo delavci v zvezi s svojim izobraževanjem. Večina delovnih organizacij pa to možnost predvidi in določi v svojih samoupravnih aktih. Z uspehom boste torej uvljavljali povrnitev potnih in drugih stroškov, ki jih imate, v zvezi z vašim študijem le, če vaš splošni akt določa, da se delavcem povrnejo stroški izobraževanja. — T. ŠAREC VPRAŠANJE: Porodniški dopust sem nastopila letos v juliju. Od socialnega zavarovanja prejemam nadomestilo (porod- niško hranarino) v znesku, ki ustreza lanskemu poprečju moje plače. Sprašujem, ali mi morda ne pripada večje nadomestilo, zato, ker sem lanskega septembra strokovno napredovala in se mi je precej povečala tudi plača. Letos smo vsi prosvetni delavci dobili 18-odstot-no povečanje plač, kar pa se mi ne upošteva pri odmeri nadomestila med porodniškim dopustom. Zanima me torej, ali ali se šteje kot osnova prosvetnim delavcem poprečje lanskega koledarskega leta ali pa poprečje zadnjih treh mesecev? (H. M.) ODGOVOR; Že nekaj let velja predpis, da se za nadomestila v zdravstvenem zavarovanju vzame kot osnova poprečje osebnih prejemkov iz koledarskega leta pred tistim koledarskim letom, v katerem je nastopil zavarovani primer. Poprej pa je bilo predpisano trimesečno poprečje, vendar je le-to vodilo do precejšnjih špekulacij zaradi kratkega obdobja, v katerem je bilo mogoče umetno povečati osebne dohodke in s tem tudi nadomestilo. Tako se boste morali zadovoljiti v vsem času porodniškega dopusta z nadomestilom, obračunanim po poprečju vaših osebnih dohodkov iz lanskega leta (1970) kjer bo sicer vštet tudi osebni dohodek po vašem napredovanju, vendar le v sorazmernem delu. Strinjamo se sicer da predpis ni v korist matere in otroka, vendar je pravičnejši, kot je bil prejšnji, prav zaradi pretiravanj, do katerih je prihajalo ne samo pri porodih, temveč tudi pri običajnih boleznih. — Dr. L. S. Ivan Černej Dolga in uspešna življenjska pot je privedla Ivana Černeja na osnovno šolo I. celjske čete,Takrat deško meščansko šolo. Skoraj štirinajst let je vodil ta veliki zavod, in najbrž bi ga še dalj, če mu dela ne bi prekinila okupacija. V letih svojega rav-nateljevanja je bil Ivan Černej že izkušen pedagoški delavec. Posebno veliko se je ukvarjal z geografijo in slovstveno literaturo. Skoraj vse, česar ni porabil za preživljanje sebe in družine, je zdajal za knjige, predvsem strokovne. Lahko trdim, da je bil svojim sodela\>cem na šoli vedno men- tor in svetovalec, da jim je lahko mnogo nudil iz svoje velike zakladnice, vsem mladim in starejšim. Vsi učenci in sodelavci so ga spoštovali kot pomembno pedagoško osebnost. Za sposobnost in velike uspehe na področju vzgoje in izobraževanja je bil dvakrat odlikovan z redom Svetega Save (to je bilo v prejšnji Jugoslaviji veliko priznanje). Naša zahvala Ivanu Černeju naj bo ta, da bomo njegovo delo nadaljevali, po njegovem vzoru: da bomo učili tako kot je učil on. Jaka Majcen ------------------------------ . Vsem po enakih kosih v________________________________) (Nadaljevanje s 1. strani) zagotovljeno toliko denaija, da bodo samoupravni sporazumi uresničeni vsaj prihodnje leto? To je za sedaj še neznanka, saj za prihodnje leto še niso določene stopnje prispevkov, ki so vir za financiranja šolstva. S precejšnjo gotovostjo pa lahko zatrdimo, da bo tudi učiteljev dohodek leta 1972 manjši, kot ga obljubljajo samoupravni sporazumi. V teh razmerah je posebno pomemben sklep, sprejet na II. plenarni seji republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti (objavljen v 19. št. Prosvetnega delavca), po katerem je treba vsem družbenim dejavnostim zagotoviti enak materialni položaj tako, da bodo lahko vse v enakem deležu uresničile samoupravne sporazume. Razumljivo je, da tudi med posameznimi bolj ali manj razvitimi območji naše republike ne sme biti bistvenih razlik v osebnih dohodkih. Izpopolniti nedorečeno Na konferenci so največ govorili o ,,trajnosti“ samoupravnih sporazumov. Opozorili so, da so v sedanjih sporazumih pomanjkljiva zlasti določila, ki zadevajo delitev dohodka med delavci v isti delovni skupnosti. Samoupravne sporazume bo torej treba nenhno izpopolnjevati. Dopolnitve so potrebna zlasti določila, ki govore o nagrajevanju dela, ki ga opravi učitelj poleg rednega pouka (vodstvo krožkov, delo v raznih organizacijah, skrb za urejanje kabinetov, knjižnic itn.). Znano je, da to delo vse doslej ni bilo primerno plačano. Zanj so dobivali učitelji zgolj simbolične nagrade ali pa sploh nobenih. Eno je gotovo: to delo bo treba čim-prej stvarno ovrednotiti glede na težavnost in zahtevnost. Skratka, treba bo priti do enotnih meril, jih uzakoniti v samoupravnih sporazumih in jih tudi v resnici izvajati. Jabolko spora na naših šolah je še vedno odnos med osebnimi dohodki učiteljev, ki opravljajo enako delo, imajo pa različno izobrazbo, ali predmetnimi učitelji in profesorji, ki poučujejo v višjih razredih osnovne šole. Sindikat se zavzema za to, da bi bili učitelji s srednjo izobrazbo ovrednoteni višje kot delavci s to izobrazbo v drugih dejavnostih. Dovolj prepričljiv dokaz za to, kako zahtevno je tudi delo razrednega učitelja, je v tem, da mu že danes zagotavljamo višjo izobrazbo. Zato tudi ne bi bilo pravično, da bi bili posebno starejši učitelji, ki imajo samo srednjo izobrazbo (tedaj ko so študirali, si namreč višje izobrazbe niso mogli pridobiti), „kaznovani“ z znatno nižjimi osebnimi dohodki. V razpravi je prevladalo mnenje da je treba te razlike v prihoc nje še bolj ublažiti. Po stopnicah napredovanja V sedanjih razmerah, ko se po uveljavitvi samoupravnih sporazumov zmanjšujejo razlike v osebnih dohodkih glede na pridobljene delovne izkušnje (službena leta), postaja še posebno aktualna možnost napredovanja učiteljev v svoji stroki pa tudi finančnega vrednotenja takega napredovanja. V zvezi s tem je predsednik izvršnega odbora za vzgojo in izobraževanje France Galič, ki je vodil konferenco, seznanil udeležence z nekaterimi predlogi, o katerih razmišljajo sedaj v naših republiških organih in strokovnih društvih: tudi v šolstvu naj bi uvedli strokovne nazive. Iz vrst najboljših, izkušenih učiteljev naj bi imenovali učitelje — mentorje. Učiteljem, ki bi dosegli ta naziv, naj bi bil zagotovljen tudi večji osebni dohodek — glede na njihovo delo: svetovali bi mlajšim učiteljem pri delu, pripravljali razna didaktična in metodična predavanja ter sodelovali pri vzgoji prihodnjih učiteljev. Poleg tega bi bilo najbrž koristno na večjih šolah ustanoviti nova vodstvena delovna mesta — tako imenovane predstojnike ali strokovne vodje posameznih predmetov ali predmetnih skupin (podobno kot so sedanji vodje aktivov), le da naj bi bile njihove pravice in dolžnosti bolj določene. Sekretarka izvršnega odbora za vzgojo in izobraževanje Silva Baumanova je na konferenci vodila razpravo o skelpih III. kongresa in o statutu Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Sprejeli so tudi sklepe o prihodnji dejavnosti osnovnih organizacij sindikata v tem „po-kongresnem11 obdobju. Izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij bodo organizirali skupne seje delovnih skupnosti in sindikata, na katerih bodo vsi delavci podrobno seznanjeni s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi. Obravnavah bodo osnutek pogodbe za financiranje njihovega zavoda v prihodnjem letu. Posebej bodo obravnavah potrebne spremembe in dopolnitve pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tako, da bodo ti usklajeni s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi. Izvršni odbori bodo spremljali uresničevanje samoupravnih sporazumov, se uprli vsakršni kršitvi in zahtevah ukrepe za zagotovitev zakonitosti. Poleg tega bodo opozarjali tudi na tista vprašanja o delitvi osebnih dohodkov, na katere še marsikdaj ne najdemo odgovora. Še ta mesec bodo vse osnovne organizacije razpravljale o statutu in o sklepih III. kongresa ter v skladu s temi pripravile program za svoje delo. Marjana Kunej STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? Marija Rutar prejela Valvazorjevo nagrado Jeza, čemernost ali ne volj a Marljiva kustodinja tolminskega muzeja, upokojena učiteljica Marija Rutarjeva, je ob 150 letnici muzejev Slovenije prejela zasluženo Valvazorjevo na-, grado. Že leta 1951 so jo izvolili v Tolminu v muzejsko društvo, postala je predsednica. Pokazala je veliko zanimanje in marljivost za ustanovitev muzeja v Tolminu, ki pripada sicer pokrajinskemu muzeju v Novi Gorici, oziroma Kromberku. Marija Rutarjeva je posvetila veliko svoje dejavnosti narodopisju, prehodila je vso Tolminsko, ter zbrala lepo število predmetov, ki zbujajo občudovanje obiskovalecev muzeja. Pisala je zanimive prispevke o narodopisju v razne časopise in revije. Nagrajenki tamo! iskreno česti S. SKOČIR „Ne, učitelj bi jaz ne on, Ker ubogi učitelji se morajo preveč jeziti," tako se navadno sliši, kadar se meni o šoli. Resnica, da si večina ljudstva učitelja brez jeze misliti ne more, kot vojaka brez berk, je znana. Da so se učitelji nekdaj jezili, in da se še vedno jezijo, je žalibog! le preresnično; ali pa se učitelji tudi morajo jeziti, je pa drugo vprašanje. Ako že Lessing pravi: „Ni ga človeka, da bi moral," potem smemo reči: „Ni ga učitelja, da bi se moral jeziti!" Ako se pa vseeno jezi, tedaj ne škoduje to le njemu, ampak tudi učencem. Zato se nam zdi potrebno, da premislimo naj-preje, kaj je jeza in kako škoda ona učiteljevi delavnosti napravlja, in kteri so naj bolje ob-varovalni pomočki zoper jezo. Jeza je oni mučiveni in britki občutek čez stvari, ktere našemu mnenju nasprotujejo, ktere pa spremeniti ne moremo, je nevolja čez vse hudo, ktero nas zadene po lastni ah ptuji krivdi, zmešana s hudobno mislijo, začetniku nevolje kr-vico storiti. Jeznega in čmer-nega imenujemo človeka, kte- Kratkočasnice iz VRTCA, časopisa za slovensko mladost Domača pomoč Učitelj: Kaj si pa delal An- drej ček, da si računske naloge tako slabo napravil? Prosi drugikrat očeta, da ti malo pomaga pri nalogah. Drugi dan reče učitelj: To je pa vendar preveč! Le poglej, Andrejček niti enega računa nisi prav napravil; in kaj si vendar delal? Andrejček: Zdaj mi je pa oče pomagal! Lojze: Gorkota vse reči razteza, mraz pa je stiska in kerči. Učitelj: Povej narr\, kak zgled! i Lojze: Po leti so dnevi dolgi, a po zimi kratki Vrtec 1874, str. 35 Po zakonitostih Učitelj: Lojze, povej mi, ka- kovšne lastnosti ima gorkota? Uspela »Pokaži, kaj znaš!« V četrtek, 18. novembra, je pripravila Pionirska organizacija skupno z vodstvom osnovne šole Ivana Cankarja javno šolsko oddajo „Pokaži kaj znaš", v dvorani osnovne šole. K avdiciji se je prijavilo okrog sto učencev, na prireditvi pa je lahko nastopilo 60 učenk in učencev. Sodelujoči so nastopih po skupinah. Najprej je nastopila skupina instrumentahstov, nato recitatorji, s krajšimi dramskimi odlomki iz mladinskih del, brali so tudi lastne pesmi ter telo- vadci. Na koncu pa lovali tudi prijavljenci skimi točkami. so sode-s pev- Prireditev je uspešno vodila učiteljica Stanislava Pilko. Po končani oddaji ,JPokaži kaj znaš" so razglasili rezultate. Prvi je bil instrumentalni kvar- Novo igrišče Vsaka šola si želi igrišče; tudi osnovni šoli II. v Murski Soboti so se izpolnile želje. Učitelji in učenci so veliko pomagah pri gradnji, asfaltiralo pa gaje cestno podjetje iz Maribora. Nekaj denarja je prispevala občinska skupščina in priskrbela posojilo. T.K. Svet VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA „CICIBAN“ Ljubljana, Šarhova 29 razpisuje delovno mesto: 2 vzgojiteljici Pogoji: Srednja vzgojiteljska šola z diplomo. Nastop službe takoj ali po dogovoru za nedoločen čas. Delovna skupnost VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA HRASTNIK razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice za nedoločen čas. Pogoj: srednja vzgojiteljska šola tazpis velja do zasedbe delovnega mesta. rega nejevolja m cmernost, razdražljivost in občutljivost tako nadvladajo, da se zamore jeziti tudi za najmanjšo malenkost, za pičico v steni in muho na stropu ... Mislimo, da je le prav malo takih v učiteljskem stanu, kteri bi ne bili več ali manj časa zdihovali in terpeli pod jarmom zelene jeze; ja, jeza je tako rekoč bolezen učiteljev. Od kod pa izvira ta žalostna pravica našega stanu? Učitelji smo pravzaprav ob-, sojeni, da se moramo dan za dnevom bojevati s pregreški, neumnostjo in strastmi onih, pri kterih razum in pamet še svoje pravice nista dosegla. Znano pa je, da kolikor bolj telo in duh terpita in se trudita, toliko bolj je človek k jezi in nevolji nagnjen. Da pa ravno učitelji telesno in duševno malo ne terpimo in se ne trudimo, je gotovo znano slehernemu, kteri je kedaj pokukal v šolsko sobo. Dasirav-no se pa nam pod temi razmerami učiteljeva jeza zdi razložljiva in odpustljiva, je vendar vselej jako nevarna in škodljiva, kajti ona gotovo zdravju škoduje, in vsled tega tudi delavnosti učiteljevi... Plemeniti namen harmonične izobraženosti doseči se le more, ako učitelj s čversto, krepko in terdno stanovitnostjo, z veselo resnovnostjo in s premišljenim mirmo v krogu svojih učencev dela! Kdor pa z oslabljeno močjo in oblačno dušo dela, kdor je pri neizostalih slabostih in pre-naglenosti mladine precej nepotrpežljiv, kdor pri nezadostiv-nem zahtevanji bodi si pri učenju ali obnašanji svojega duha precej razdraženega čuti, kdor pri potrebnem kaznovanji lahkomiselnosti in hudobnosti čez hudo jezo gospodovati ne more: ta je daleč od ideala, kteri nam učiteljem kaj prijazno nasproti miglja ... Najboljši zavarovalni pomočki zoper jezo so: 1. Učitelj naj od učencev nikar preveč ne zahteva; 2. naj si prizadeva, da na tanko poznava namen kazni; 3. prizadeva naj si, da si ohrani dušni mir in mimo in vedro dušo, in 4. vadi naj se samega sebe premagovati. Učiteljski tovarš 1872, str. 165—166. Urejena šolska okolica v Krogu Pred dnevi so začeli urejati okolico šole v Krogu. Popravili so ograjo, drvarnico, uredili bodo otroško igrišče in olepšah prostor okrog šole. Skrb za ureditev šolske okolice je na pobudo SZDL Krog prevzela krajevna skupnost in dala za to tudi denar. T.K. Temeljito Učitelj dado Mihcu naslednjo nalogo, da jo izdela na izust: „Če mati prineso 5 cmokov na mizo in ti 2 sneš, koliko jih še ostane? “ Mihec takoj odgovori: Ne ostane jih nič, ker jaz vselej vse snem." Vrtec 1877, str. 96 KOLINE — gvaš (Polonca Uranič, 7 c) tet s pevkama, drugo mesto je zasedel Marko Likovnik, učenec 7. c razreda, ki je nastopil s partemo telovadno točko, tretja pa je bila učenka 3. b razreda Milena Topolnik, ki je zaigrala na klavirju. Nagrade je podelila namestnica ravnatelja Dragica Rogi, prispevala pa Pionirska organizacija in vodstvo osnovne šole Ivana Cankarja. FRANCI KRŽAN Kinematografi prikazujejo QOQ © O o družbeno satiro, posnel pa je malomeščanski spaček o morali. Brez morale pa je težko biti moralen. mb. Vse več dijakov v goriških slovenskih srednjih šolah V štirih letih se je število slovenskih dijakov na Goriškem (v Italiji) zvečalo od 281 na 370, kar je približno za 30%. To je že precejšen napredek. Pred tremi leti ustanovljena trgovska šola v Gorici ima letos v drugem razredu 40 učencev, na učiteljišču pa imajo vpisanih že 27 dijakov. Letos so tudi poskrbeh za prevoz otrok v osnovne šole in vrtce. Skupine slovenskih staršev so s pomočjo Slovenske prosvetne zveze in pokrajinskega predstavnika Waltritscha posredovale pri občini Gorica za prevoz otrok z Oslavja v vrtec in šolo v Pevmo, iz Lečnika pa v vrtec in šolo v Pod-goro. S. SKOČIR MRTVA LADJA je celovečerni filmski debut Rajka Ranfla. S temo, katere se je lotil, ni odkril novega problema, vendar pa je dal v filmu večnemu vprašanju o človekovi eksistenci nove dimenzije. Izhaja iz situacije, ko ostane človek sam, z osnovnimi problemi lastne eksistence ter išče možnosti svoje potrditve v svetu, ki je zunaj človekove privzgojene volje in teženj. Iskanje in potrjevanje samega sebe je prilagajanje kruti situaciji brez olepšav civilizacije. S tem odpira avtor razmišljanje o nas samih in o naši navidezni dobroti, naveličanosti itd. Filmska govorica Ranflovega filma je nenavadna: samo tako in z mojstrsko kamero Jureta Pervanje uspe Ranflu le z dvema igralcema pritegniti gledalca. V filmu nastopata: Milena Zupančičeva in Radko Polič, komponist pa je dr. Urban Koder. mb NICOLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI je film francoskega režiserja Jeana-Paula Rappeneaua, ki je po zaslugi Jean-Paul Belmonda naredil še kar precej dražesten in zabaven film iz časov francoske revolucije. Škoda le, da tega šarma ni ves čas tudi v filmu. mb. OBRAČUN POŽIVINJENIH je film japonskega režiserja Juna Fukude, ki s krvjo in nasiljem obračunava z nasiljem. Vsega preveč, da bi človeka še pretreslo. mb. ČAS VOLKOV je francoski film italijanskega režiserja Ser-gia G ob lija z Robertom Hos-seinom, Vimo Lisi in Charles Aznavourom. Kljub poučni poanti je to film s komercialnimi elementi nasilja. mb. ČRNO SEME je verjetno do sedaj najboljši makedonski film. Posnel ga je Kiril Cenevski. Tema filma je preganjanje Makedoncev, posebno komunistov; preganja jih kraljeva grška vojska. To je film o trpljenju ljudi na Golem otoku, ki se bojujejo za osnovne človekove pravice. Posebnost filma je avtorjev pristop k vizualizaciji materiala; prav zaradi tega je med jugoslovanskimi filmi izjema. mb ČAROVNICA IZ HUDIČEVE HOSTE je angleško-nem-ški film, kjer igra tudi jugoslovanska igralka Olivera Vučo. Tema filma je problem lova in mučenja čarovnic v srednjem veku. Prizori mučenja so posneti nasilno, grozljivo in banalno, zato za otroke film sploh ni primeren. Tudi za ljubitelje dobrih filmov ne. JAVNA HIŠA je film nemškega režiserja Alfreda VVeiden-manna, ki je po&ušal posneti Program rednih krvodajalskih akcij V DECEMBRU 1971 RDEČI KRIŽ SLOVENIJE VAS VABI NA ODVZEM KRVI V mesecu decembru bodo redne krvodajalske akcije v občina!1 Krško, Novo mesto, Lendava, Žalec, Univerza Ljubljana, Mozirje-Vrhnika, Radovljica. Rdeči križ Slovenije vljudno naproša prebivalce teh občin, da s« * čimprej javijo občinskemu odboru Rdečega križa in mu sporočijo-^ kateri dan želijo priti na odvzem krvi. Ker samo kri nadomesti kri, je razumljivo, da si jo z darovanjei1,| zagotovimo tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potrebovah. Dolžnost zdravih občanov je, da darujejo kri vsaj nekajkrat v živlW nju, saj je nehumano zanašati se samo na solidarnost drugih. Dajanj®! krvi je odsev človečnosti, zato pričakuje Rdeči križ, da bodo nJ|^ 4 odvzem krvi prišli vsi zdravi občani navedenih občin: Krško - 1. in 2. decembra 1971; Novo mesto - 3. decembri 1971, Lendava - 7., 8. in 9. decembra 1971; Žalec - 10. decemblf 1971; Univerza Ljubljana - 14. in 15. decembra 1971; Mozirje - l^T in 17. decembra 1971; Vrhnika - 21. decembra 1971; Radovljica 22., 23., 24. in 25. decembra 1971 REPUBLIŠKI ODBOR RK| OBČINSKI ODBORI RM st ijoJ h ii »m jj nifl l6W a TS." m SKLAD BRATOV RIBAR Zagreb, Ulica proleterskih brigada 239 V skladu s 3. in 9. členom statuta Sklada bratov Ribar i11 sr( 32, 35, 39 in 40. člena Pravilnika sprejema Sklad brato' j, Ribar refo SKLEP £ št. 1/71 ^ o dodelitvi štipendij šolam, ki bodo dosegle najboljše rezuHvi, tate na republiških in zveznem tekmovanju šol. IN *nen I. ffefe V šolskem letu 1971/72 bo sklad podelil enoletno štipeflffet dijo šoli-članu Sklada, katere predstavnik bo zasedel prv° IN mesto na republiškem ali zveznem tekmovanju iz matef?o/< matike, fizike, kemije ali glasbe. črist IL jN Sklad bratov Ribar bo v šolskem letu 1971/72 podeli^ ^ enoletno štipendijo šoli, ki bo na zveznem ali republiškefl1 ^ tekmovanju zasedla prvo mesto. Sekretar: prof. Milutin Popovič, 1. r. Predsednik), dr. Pavle Gregorič, 1. rjj j0(. TAJNIŠTVO IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE razpisu je naslednji delovni mesti: 1. samostojni svetovalec za visoko šolstvo 2. strokovni sodelavec za elektronsko obdelavo podatkote. Za obe delovni mesti je potrebna visoka izobrazba I Za, ustrezno prakso. r Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratki^0*! življenjepisom je treba poslati v 15 dneh od dneva te obj3u .fr Izobraževalni skupnosti SR Slovenije, Ljubljana, Aškerce'’. cesta 9. ’ r* ZAVOD BOREC IŠČE SODELAVCE, POVERJENIKE, ki bi na svojem domačem območju pomagali razširjati dobi knjigo. Prosvetni delavci, upokojeni in aktivni, vabimo vas sodelovanju! Za pojasnila se obrnite na knjigotrški oddelek BOREC v Ljubljani, Beethovnova 10. telefon 22-289. Zavod Popravek Urez/ Min, 'ega V prejšnji (19.) številki PROSVETNEGA DELAVCA bili napak dve številki, ki zadevata naše šolstvo: V članku „Letos je izredno težavno leto" se prav geslo „100 let — 100 šol" in ne kot je pisalo „10 let - šol," četudi bi to drugo po mnenju tiskarne in upamo C 1 ‘»»OJ Ho tc 'H/U i idčr. ost šl marsikoga bilo bolj zaželeno. V članku „Za koga delamo in za koga kupujemo filme“|*)^f' pri številu šoloobveznih otrok v Sloveniji odpadla zadC^,. ničla; otrok je 224.000 ne pa 22.450, kot piše v članku. Jos?. Za napake se opravičujemo. hčfov h i Vrednote šolskih knjia fefo 1, Po GOTOVO, ZANESLJIVO, CELO VERJETNO je film italijanskega režiserja Marcella Fon-data. Pripoveduje o svobodi in odgovornosti, o iskrenosti in preračunljivosti. Žal pa kljub zanimivi igri Claudie Cardinale in Catherine Spaak ter nekaterim zanimivim dialogom ne presega povprečja komercialnega filma. — mb Za urejene — ali vsaj navidezno urejene šolske knjižnice je potreben denar pa tudi občutek za knjige. Naše šolske knjižnice so založene predvsem z leposlovnimi knjigami. Mnogo manj ali skoraj nič pa ni poskrbljeno za primerne strokovne knjige, ki so sicer precej dražje, a nujno potrebne predvsem v knjižnicah poklicnih in strokovnih šol. Sodobno izobraževanje, ki temelji na praktičnem in teoretičnem študiju, v izdatni meti dopolnjujejo strokovne knjige, ki sicer niso predpisane kot učilo, a so zelo ko- ristne prihodnjemu izobri? in strokovnjaku. Vendar p1 rajo biti strokovne knjig1 dobne in res zajemati nN tP sledke ter metode dela. obrestovanje takšne knj$ g nabave je: ustrezno izoN‘ n. e riuuuyc /c. u-iirc-zriu ti in strokovno sodobno uSp-% Ijeni delavci na delovnih Sodelovanje mladine pn' janju in izposojanju kniHi Se ^ verjetno odgovornejše, če '{iostjv knjižnice sodobno urejene-bolj ^ di ljudje bodo spoznali, ^ pomoč in celo opora v žN%i0 so knjige. % BOŠTJAN NO^a^