Bomo le živeli v bolj zdravem okolju?
Občinska skupščina bo na prihodnji seji, ki bo 6. decembra, obravnavala poročilo o varovanju in izboljševanju okolja v naši občini
Čeprav v L|ubl|anl ne dlhamo najbolj strupenega zraka v Siovenlji (siabsi kol v naiem mestu je v Trbovljah fn Hrastnlku), ne gre živeti v utvarah, da smo 8 kisikom bliie letovličem kot pa trnfm Industrtjsklm krajem. Pred-vsem ceslnl promet in kurtKa nam ieneta v grla preveč Jveplovega dvokisa, ie kar dobro pitno vodo pa natn ogrožajo nemarnetl z ostudnimf Izpiakami vsemogotih sort. Delegati bežlgrajske občinske skupsčlne so zato (ani decembra sprejefi vrsto nalog, da bl reiHi najbolj pereče probleme s področja varovanja in izboljsevanja okolja v naii občlni. Lahko rečemo, da je bilo v letu dnl kar veliko narejenega. Pomanjkanje denarja pa ie ogroža nakatere nafcrte.
VODA.BISRAVODA
V  kemičm industriji JUB Dol je avtomatizacija kemifine čistllne naprave za prečiščevanie tehnoložkih voda v zaključni fazl; poskusno bo začela obratovati v začetku prihodnjega leta. Rekonstruirali so kanalizacijsko omrežje ter biološko čistilno napravo. DobHf so tudi lokacijsko dovoljenje za gradnjo depo-nije nevarnlh in vnetljivih snovi, ki jo bodo dokončali v drugi polovicl leta 1969. Vsa defa v JUBU potekajo brez zamud.
V tovarni Belinka v Šentjakobu so uredili centrifugo za zgoš-čevanje odpadnega blata iz proizvodnje natnjevega perborata, KoliCina odpadnega blata se je s prejšnjlh 14.000 ton zmanjžala na 8.500 ton. Zgradili bodo tudi čistilno napravo za tehnološke odpadne vode Z deli so pričeli julija letos, naprava pa bo začela poskusno obralovati juni|a prihodnjega leta. Belinka bo tako v cetoti reiila problem odpadnih tehnoloikih voda.
Energolnvett na ČrnuČah ima v načrtu ceiotno zunanjo ure-ditev s kanalizacijo in lovflcem olja ter gradnjo pokritega skla-diSča za transformatorje. Investicija je toliko bolj pomembna. ker stoji tovarna v 3. varstveni cont virov pitne vode in bfizu ČrnuSnice. Izdeiall so tehnično dokumentacijo, ker pa niso zagotovili denarja letos niso začeli z deli.
Dfnos je v induslrijski coni na ČrnuČah zgradil nov objekl, ki pa dela brez obratnega dovotjenja. Pri tehničnem pregledu leta 19S5 50 ugotovilJ nekaj ekoložkih in tehnično-normativnih pomanikljivosti. Dlnos Se dozdaj ni predlozil dokazil o uspešno zatdjučenem poskusnem obraiovanju in drugih listin, potrebnih za izdajo uporabnega dovoljenja. Prvotnt obrat Dinosa v Kurifni-SHi ulici je dolofcen zs preseiUev.
Delovna organizacfja Unle-TOS je celotno profzvodnjo prese-lila v industrijsko cono na črnučah. Tam so zgradili tudi skla-diščs vnetljivih snovi in uredili čistllno napravo za lakirnico.
V Elml na Črnučah, kjer imajo tudi gatvanizacijo. so zgradili člstllno napravo z nevtralizacijskiml bazent. RazstrupJjevanje poteka avtomatizirano. voda pa prečiščena odteka v Savo. Do fconca leta naprava obratuje poskusno, na kar jim bodo izdall uporabno dovoljenje. Z dograditvijo te čistilne naprave so raz-bremeniti napravo, hi tisti odpadne vode tz Energoinvesta, IMP, lmka in Dinosa.
Bežigrajske vode onesnažujejo tudi pujsi iz drugih občin. Tokrat gre res za žlvali in sicer za obrat Praslčereja than delovne organizacije Agroemona. Z živinorejskimi odplakami tako onesnazujejo vodo In okolje, da resno ogrožajo ekološko ravnovesje ob Kamniški BistricK ki teče tudi po obmoCju naše občlne. Farmo v Ihanu bodo uredili do konca lela 1990.
Prl Iskanju morebltnih onesnaževatcev pitne vode niso poza-bili tudi na opuščene vodnjake. Računajo, da jih je v naši občinl pribllino 300. Le iz redkih se fte da potegniti vodo, večino vodnjakov so spremenill v greznice ali jame za odpadke. Zaradi povezave vodnjaki Jahko onesnažijo podtalnico. Ker predstav-Ijajo izdatne vire pitne vode, ki bi bill lahko za rezervo v izrednih razmerah, jth bo mestnl vodovod prihodnje leto zaiet pregledo-vatt.
MANJ ČRNIH ODLAGALIŠČ
Na obmotju obClne Bežlgrad so v zadnjlh desetih tetih sani* rali vetino črnlh odlagaltžč odpadkov in man/Slh smetišč, z izjemo nekaterih, ki se pojavljajo >z leta v leto. Sanirana so bita odlagallSča odpadkov na koncu Tesovnikove ufice. na križižfiu
Obvozne cesle s Saveljsko cesto in Na Produ ob reki Savi. Pri koncu je tudi ureditev odpadne jame ob Zasavskl cesti v Dolu; tovarni Selinka in JUS sta pokrtti mokri del jame z elektrofiltr-sktm pepelom. nasuli bodo še zemljo in pozabill bomo navelikl madež v našem okolju,
Komunalne odpadke redno odvažajo s cefolnega obmofija naše občine, z izjemo manjžih, odročnih zaselkov v krajevni skupnosti Dol, kjer ceste niso primerne za komunalna vozila. Komunalno podjetje Ljubljana dvakrat na leto tudi organizira odvoz kosovnega odpadnega materiala. vsako spomlad pa je na vrsti tradicionalna akcija za čisto in zeteno Ljubljano, ki jo vodi mestna konferenca SZDL.
ZRAK NAŠ VSAKDANJI
Republtška skupnost za varstvo zraka pri Hidrometeorolo-Škem zavodu navaja Opekarno črnuče in LJubljanske mle-karne kot največja onesnazevalca, ki za Bežigradom pošiljata med nas najvefi žvepfovega dvokisa. Stanje pa se bo občutno izboljšalo: opekarno na Cmučah so ze ukinili (zdaj je tam trgovina Slovenijaavto). obrate mlekame pa bodo s Tolstojeve ulice povečini preseli v industrijsko cono na Črnuče-
Tudi v nekaterih drugih podjetiih, W}er se različni izpuh) \z njihovih dimnikov ne morejo ravno primerjati zvonjem iz cvetli-čarn, ne drii\o križem rok. V obratu Videm tovarne JUB so uredili odpraševanje s tittri in sistem poskusno obratuje. V tiskarni Mladinske knjfge bodo z novimi slroji in bofjšimi surovinami dosegli. da bo v zraku manj zadaha po topilih in barvah, ČGP Delo je na zahtevo inSpekcije zvišalo dimnik in hlapi organskih topii tudi v slabšem vremenu ne bi smeti več motiti okoliškth prebivalcev.
Med večjimi onesnaževalci zrakav občini Bežigrad so lokalne kotiovnice. kjer kurijo premog aii mazut Delovna organizacija Energetika pa je ugotovila, da }e v naži občini kar 39 kotlovnic tako blizu omrežja za dafjinsko ogrevanje, da bi jih na topfarno lahko priključili že do leta 1990. Letos so jih priključili devet.
DECIBELI BIJEJO, BIJEJO
Največkrat se že zavedamo ne, kako škodljive poslečice ima hrup na Človeka. Največ decibelov prispeva cestni promet. Strokovnjaki ugotavfjajo, da so v naši občint hrupu najbolj izpostavljeni prebivalci krajevnth skupnosti Savsko naselje, Sežigrad, Stadion tn Boris Kidrič. Naročili so tzdelavo prometne Študije, na tej podlagi pa bi potlej spremenili prometni režim.
Poseben problem so parkirani tovornjaki na krajih, ki niso doloCeni za te namene. Postaja milice Bežigrad ie poostnla nadzor in ugotavlja. da je najveC nepravitno parklranih tovomja-kov ob Vilharjevi cesti, SlovenČevi ulici, Obvozni cesti na Ježicl in na parkimih prostorih stanovanjskih sosesk, Vzrok za napačno parkiranje tiči tudi v dejstvu, da je parktrni prostor za tovornjake na Ježtci premaihen. Stanje se \e slcer nekoliko izboljšalo po dograditvi novega parkirišča ob Dolenjski cesti, vseeno pa so miličniki v letošnjih prvth osmih mesecih prijavili sodniku za prekrške 75 voznikov tovomjakov zaradi napačnega parkiranja, 143 voznikov tovornjakov pa so mandatno kazno-vall.
ZEMUA - TUDINAŠE BOGASTVO
Hudi, veliki rani na površju bežigrajske občine sta glinokop pri operkarni na ČrnuČah in gramoznica SCT v Stožicah. Tudi prt teh problemih je rešitev blizu; na črnučah so prenehali kopali glino, območje opekarne je po dolgoročnem načrlu namenjeno za proizvodne objekle in skladiŠČa. V Stožicah pa so letos prenehali Črpati gramoz, izdelujejo še betonske izdelke, ventfar iz materiafov, ki jih dovažajo od drugod. Odko-pano površino sproti sanirajo. Ko bodo preselili Se tzdelavo belonskih izdetkov pa bodo na teh površinah uredifi parke ter športna in rekreacijske naprave.
Zemljico unlčujejo tudl brezvestneži s predrznim parkiranjem avtomobilov po javnih zelenicah, predvsem ob Hošiminhovi ulicl, Titovi cestl, Vojkovi in Peričevi ulici. Ko so uredili zelenice ob Vojkovi in HoSiminhovl ulici so ugotovili, da le še redki brezobzirneži parkirajo na lepi travici. Pomagala pa bo tudi kazen, saj je povečana s prejšnjih 5.000 na 50.000 din.
F. P.