Izhajajo 1. in 15. vsacega meae«». Ceoa jim je za eelo leto 1 gld., nn pol leta 00 kr. — Naročnino in dopise sprejema J Krajec V Noveiti mestu.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti d&ti, p!»fa za dvoatopDo pi-tit-vmto S kr. »a enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Dolenjci I čas za trte škropiti se je približal.
Ne moremo si kaj, tla ])i dolenjske vinogradnike še enkrat na škropljenje frt ne opozoriii. <.'as za prvo škropljenje bode tikoiiia pred cvetenjem "td:, torej ali t i k o m a ji i" e d b i n k o š t. ii i mi prazniki ali j) a t i Ic o m a po p r a z n i k i Ii.
Kiiko da naj hc fckocina za škropljenje na-pravlja, povedali smo že v 2. štev. IctoSiijili „Dol. Novic". Torej v/.emite lo Številko Novic .se enkrat v roke in [ireberite poduk Ker je pa marsikdo tisto Številko že zgubil ali vsaj založil, poduk tukaj kar ponovimo.
V 80 litrih vode razstopi îî kilog'ranie modre galice v jedtn' posodi. V drugi posodi razpusti pa v 70 litrih vodu 7—^ kilogramov ngasenega apna. Obedve tckonni zincšiij skupaj in Millardet-ova tekočina je golova.
1'oglaviUia stvar je, da imaš v vinogradih dovolj vode. Za oral vinograda treba je do treii hektolitrov za jedeiikratno škropljenje. Ker se mora
pa vsaj dvakrat ški'0|iiti, potrebuje se je toraj za oral G hektolitrov, Kedor nima toraj blixo vinograda kakega studenca ali potoka, ali komur je jako odrořno in težavno v vinograd iz planjave vodo dovažřiti, misli naj vže zdaj na to, da napravi za časa okoli zidain'ce Stresne žlebove, po katerih se mu bode na spomlad snežnica in deževnica v podstavljene posode nabirala. Apno ima gotovo _ vsa k gospodar.
Ako je vreme oblačno, skrojti se lahko celi dan od ranega jutra do poznega večera. Ob lepem jasnem vremenu škropi se od 4. ali 5. do i), k večem 10. zjutraj, popoidan i»a od 3. ali 4. pa do noii. Ob (iasu najliujšega soinčnega pripeka trte škropiti ni dobro. Tikoma pred dežjem, ali iikoma po de/ju pa se vé da tudi ne.
Krtietiška podružm'ca Novomeška dobila je od e. kr. kmetiske družbe v Ljiibljaui H izvrstnih Siimasovili škropilnic v dar. Te ški'opiiniee imajo proii plačilu ÍÍ gld, zfi ccIi ras škroplenja na posodi: Í70>p0(i kanonik Fratik v Žileni vasi jediio.
„ .ÍOŽ. Kořak v Dolenjem Ki'onovein jedno.
„ Fr. Seidl v Trskigori jedno.
Slovenske posojilnice.
Spisal J. L. y K.
(Konec )
Stanje slovenskih posojilnic,
K najstarejšim slovenskim posojilnicam moramo sicer prištevati „Obrtttijsko društvo v Ljubljani", dasiravno prvotno morebiti ni bilo osnovano po načelih sedanjih eloren^kih posojilnic. A ker mu že veliko let na Čelu stoji vrli starosta med domoljubi slovenskimi, g. Horak (čeŠki rojak), lehko si mislimo, da je vodstvo tega društva vodila ista misel, isti nagibi: naèim ljudem pomagati v denarnih zadregah. S peresom je Slovence na posojilnice opozoril najprvo krepki naš domoljub, g, dr. Josip VoËnjaii, ki je popotovavši po Ce<kero (menda I. 1868) zapazil v sltherni vasi „založno", s katero si je ondi^tuo ljudstvo pomagalo T slabih Čas h Na te ,založne" je opozoril omenjeni domoljub Slovence po časopisih ia z
dobrim sestavkom v ,Koledarji družbe sv. Mohora" (menda leta 1. 1872). Istodobno eo se že začele posoj înice po Slovenskem snovati ; prvi ste se obudili v življenje v Ljutomeru in pri sv. Jakobu v Rožni dolini. V prvem kraju deluje že veliko let posestnik načelnik okrajnega zastopa in deželni poslanec g. Iv. K u ko ve c, ki je skrbel, da je ljutomerski okraj vedno zvest ostal slnvenakemii narodu in da materijalno ni pešal. Zoptr peSanje v denarnem stanji pomogel mu je s slovensko posojilnico. Komaj tte Ee ti dve posojilnici oživili, že zapazimo snovanje dfuzih, recimo onih v Šoštanju, Mozirji, Metliki, Ormnžu. Potlej pa je stvar nekoliko počivala, dokler se ni ustanovila posojilnica v Celji, kateri je stopil na čelo vrli domoljub, deželni in državni poslanec, g. Mihael Voânjak, On ni samo celjsko posojilnico postavil na trdno podlago, ampak vzpodbujal je tudi, da so se Se drugod osnovali ti tako potrebni denarni zavodi. Kedar jih je bilo že kacih 15 ustanovljenih, skrbel je, da so vse posojilnice stopile
Oospod Fr. Kastelic pod Gorjancem jedno.
„ Jan. Galiè v Ivanji vasi jediio.
„ Kmetiškii žola v Tržkigori jedno.
Vsak teh gospodov sme pod poroštvom, da bode §kropi)nico na jesen nepokvarjeno kuietiški podružnici vrnil, škropilnice tudi neudom podružnice proti plačilu 50 kr. za dan porabe, izposojati. Torej, kdor škropilnice nima, ker si je ne more kupiti, izposodi si jo laliko pri navédenili gospodih, oziroma pri kmetijski šoli na Grmu. —c.
Kaj je noTega po avstrijskem cesarstvu ?
V	Ljubljani je volil narodni mestni xbor podžupanom narodnega trgovca V. FetriČica.
V	Trstu še ni konec prikazni, katere kažejo, koliko Avstriji neprijazne sodrge jc še ondi. Predlanskim so bili namreÈ v Trstu pred kolodvorom postavili spomenik v proslavo 500 letnega združenja tega mesta z Avstrijo. Ta spomenik hočejo Avstriji sovražni ljudje poškodovati; zato ga morajo policaji noč tn dan stražiti. Pa vendar doslej vlada podpira v Trstu Italijane — in ne zvestih Slovencev ! ! Naj vlada v Pri-morji Slovanom prijaznejše lice in vec podpore nakloni, pa se bode kmalu vse iia bolje obrnilo.
Na Koroškem so se zaceli prosti slovenski kmetje svoje narodnosti zavedati ; sami vodijo novo osnovane posojilnice, podružnice sv. Cirila in Metoda, vtikajo se kaj možato v neniskutarske šolske zadeve, berejo zelfi marljivo izvrstni „Mir", „Koroške Bukvice" itd.
V	Colji bode o Binkoíétih zborovala zveza slovenskih uřiteljskili društev. Želeti
bi bilo pař, naj bi se gg. učitelji postavili povsod pri tacili zborih strogo iia katoliško-narodna tla — ne pa škilili v liberalni taboi', kakor se kaže vsaj deloma tu in tam. Gospodje učitelji, samo Kristus je bil pravi ped.^gog?
Štajersko „slovensko druŠtVB" zboruje na raznili krajih, kjer se posvetuje o prihodnjih vo-litvali v deželni zbor. Dva obilno obiskovana slioda je bil sklical —■ v Globokem in Podsredi — tudi vrli slovenski poslanec brežkega okraja, g, cesarski svetnik Jerman v Rajhenburgu.
Državni zbor, Segar vrli predsednik, stari Smolka, je vsled težavnega posla in starosti zbolel, dokončal je ravno kar posvetovanje o proračunu. Vlado so pri tem zvesto podpirali Slovani in nemški konservativci; razne nemške stranke so bile pa le v tem edine, da so vladi iii Slovanom nasprotovale in poudarjale, da vlada v drugih deželah ne sme uvesti take sprave, ka-koršiio pi'ipravlja na Češkem, kjer se bode po Binkoštih sešel deželni zbor, da se posvetuje kako bi se izpeljala ])0 postavni poti ta napeljana uemško-česka sprava. — V državnem zboru so se slovenski poslanci vrlo potegovali za pi'avice slovenskega naroda. Govorili so gg. dr. Gre-g^orec, Suklje, Ferjančič, KI un. Gospod Suklje se je med drugim posebno potegoval za koroške Slovence, g. FerjanČiČ kazal v Trst, kako vlada podpira Italijane, ki škilijo na Laško, zatira pa zveste Slovence; g. Klun je govoril zlasti tudi za versko šolo.
V juniju se bodo sešle d8legaci;e, ki se po,svetujejo, kakor je znano o skupnih zadevah obeh naših državnih polovic, zla.sti o vojaštvu iii Bosni.
T teano zvezo, v društvo „zaveza slovenskih posojilnic". To draštvo je zborovalo zdaj v tem, ïdaj v drugem kraju, vnemalo za osnovanje novih sester in potegovalo se za pravice že obstoječih zavodov,
„Zveza aioveiiskih posojilnic" ustanovila je bila časnik ,Zadruga", ki izhaja že peto leto, začetkoma redno vsak mesec, pozneje, ko je potreba rednega izhajaoja prenehala, le bolj poredkoma. Načelnik te zveze je bil in je še g. Mihael Voš-Djak, ki je s svojim tajnikom g. M, VerŠec em kazal do teh zavodov toliko gorečnosti, da si je po pravici zaslužil častno ime: očeta slovenskih posojilnic".
Za celjsko posojilnico so se osnovale le: mariborska, žavska, kmetska posojilnica ljubljanske okolice, vrhniška, sevniška, postojinska, ptujska, konjiška itd., tako, da je L 1889 bilo že 35 posojilnic po Slovenskem, in sicer na Štajerskem 14, kajti razen že imenovanih štajerskih posojilnic imajo jih še ti-le kraji: Makole, Pišece, Sv. Le-
nart in Slatina. Na Kranjskem jih je 11. Kazen že omenjenih ima Ljubljana še drugo posojilnico pod imenom „Hranilno in posojilno društío v Ljubljani", navadne posojilnice so pa âe v Podbrezji na Gorenjskem, v Črnomlju In Krškem; komaj osnovale bo se posojilnice v Logatci in Ribnici. (V Mokronogu še ne posluje.)
Na Primorskem ste samo dve zadrugi te vrste : T Kopru in Gorici. V Trstu so domoljubi jo tudi že osnovali, a britka smrt jim je ondi toliko domoljubov v zadnjem času vzela, da se TrŽaČani še niso mogli povspeti do tega zavoda.
Na KoroSkem imajo primerno že dosta posojilnic, kajti razen stare pri bv. Jakobu imajo že tudi posojilnice v Slovenjem Plajbergu (mala Šc), v Bekštajnu pri Ločah, v Spodnjem Drauburgu in letos so jo 5e ustanovili v Smihelu pri Pliberku, T Djekšah, Glinjah in celcS v Celovca.
Leta 1887 je bila gledé denarnega prometa najmočnejša mariborska, ki je čez 800 tisoč denarja prijela in izdala. (Leta 1888 jo je pa celj-
Na Ogerskeiíi se boflo posvetovali o postaví, lei bode velevala, nedeljo praznovati. Dabi se le po tej postavi potlej turli ravnalo ! Pri nas jo že davilo imanio; pa gosposke v nekaterih krajih mulo na to gledajo, da bi se nedelja res praznovala!
Kaj je novega po àirokem svetu?
Pri nas in po vsej Evropi se oglašajo štrajki ali upori delavcev kjer koli jih je mnogo skupaj. Doslej so se dali vendar ře prceej pololaxiti; toda vse se t)oji, kaj ima še priti, ako se delalcem ne bodo daie veče pravice. Krščanske ljube/,ni manjka pri višjih in nižjih. l'iTega niajiiika se je bilo bati, da bode vse vrelo, pa hvala iiogu, ni bilo sile. I'o nekod so res delavci praznovali ter zborovali, kako bi si jirihoriti veČ prostega ca,sa pa vec plačila, pa. večinoma le z dovoljenjem gospodarja ; le malo jih je bilo, da bi bili delo pustili brez dovoljenja.
Nemški cosar, ki misli po letu obiskati nislicgii carja, otvoril je z govorom novi državni zbor, o katerem se ne ve, ali hode vlailo podpiral ali ne. /a vojjLske potrebe teija tudi nemška vlada veSjih ,svot,
V Parizu so imeli volitve v mestni zbor, pri katerih se je pokazalo, da so tako zvani li ii-ianžisti vse zaupanje izgubili.
Ruski car se je /.ahvali! sy. ořciu papežu, ki je imenoval nove Škofe za katoliške Poljake v Rusiji.
Na Laškem je l)rezbožni, zoperkrscanski minister Krispi v vedno vecej stiski ; prijatelji ga zapuščajo. Z neko jiostavo, ki je bila naperjena iojier pobožne ustanove, je propal, Bog skrbi, da drevesa ne rasejo v nebesa.
eka prekosila; imela je 870,000 prometa.) Ne dosta manj ga je celjska přemetala, pa tudi obrt-nijsko društvo t Ljubljani, posojiltiica metliška, ljubljanske okolice, ptujska in vrhniška so imele veliko dohodkov in atrošiiov. Vse slovenske posojilnice BO pa imele 1 1887 že blizo 6 milijonov denarnega prometa. Tudi 1. 1888 *) je bil takov promet, Moč posojilnic se kaže tuđi pri Številu udov. Več zadrnžnikov ko ëteje, večje zaupanje uživa. Največ udov šteje ptujska posojilnica, ki jih je imela (1887. 1.) 1672, celjska 1441, mariborska 1356, mozirska 816 udov.
Pri vseh sloveusbib posojilnicah so udje vplačali čez 300 tisoč gold, deležev, kar je velikega pomena, kajti ta denar je gotovo dokaz, da imajo posojilnice dobro podlago ter lepo bodočnost.
Mislil Hem priobĚiti Ěa stanje sIoTenskili posojilnic 1. 1889, toda od vseh pasojilnio niaem mogel do zdaj Ic lan-
skih raiiunov dobiti.
Pis,
Piâe se nam:
iz Novega Mesta. — „Bliža se železna cesta", labko pojemo; kajti prišli smo zopet precej bltže tistemu času, ko bode po D^plenjskem drdrala in zvijata se železna kača.
Državni zbor je namreč 8 t. m. sprejel od vlade nedavno predloženo postavo, vsled katere bode mogoče to železnico zid&ti. VJada obečs dva iu pol milijona goldinarjev podpore za naSo železnico, ki bode ata'a deset milijonov goldinarjev. Zdaj so toraj vsi zadovoljni, da se bode dolenjska železnica zidala: Dolenje;, kranjska dežela ia vlada z državnim zborom vred Vlada zahteva, da dajo Ijudjé še 50 000 gold., kar se bode gotovo lahko dobilo. 550.000 gld. vže imamo Za drugo se bodo izdal takozvane „prijoritetne akcije", ki bodo baje gotovo dajale po štiri od sto. Te se bodo brez dvoma lahko prodale, ker imajo bogatini denarja — preobilo. Zato smemo po pravici upati, da se kmalu popeljemo po železnici v Ljubljano. Ko je vlada v državnem zboru predložila postavo o dolenjski železnici, razložila je potrebo te proge prav jasno ter jo gg. poslancem priporočila — in sicer ne zastonj. — 8. t. m. je bil predlog enoglasno sprejet. Treba je le Še, da ga potrdi gosposka zbornica in presvitli cesar, — pa imamo železnico — vsaj na papirju, Brea dvoTna pa je, da jo bodemo slišali kmalo tudi drdrati čez dolenjske griČe, doline. Veselje radi tega je po Dolenjskem splošno — posebej §e v Novem Mestu.
Ko je naznanil telegraf, da je državni zbor sprejel predlog, da fe zida „Dolenjska železnicft"^ je gospod župan dr, Poznik precej sklical mestne odbornike, da jim naznani veselo novico. Z navdušenjem se je sprejela. V dokaz svoje hvaležnosti pa je izvolil mestni zastop po predlogu g. župani, kateremu je posebno Še pritrjeval gimnazijski ravnatelj g. Senekovi (i, nektere onih gospodov, ki so si pridobili posebne zasluge za dolenjsko železnico — za č&stae laegčane. Ti gospodje so: državni poslanec g, profesor Suklje, državni poslanec g. baron Svegel, in dalje gospoda ministra Tafe ia Bekhem (Baquehem). Mesto je podelilo tako imenovanim gospodom najveřo čast, katero more sploh dati, a storilo je le svoje dolžnost, ob enem pa želi b tem zagotoviti sebi i Dolenjcem tudi še dalje izdatno pomoč i naklonjenost teh svojih Častnih meščanov, ki bodo imeli brez dvoma še dalje poseben vpliv glede naše železnice.
Vsem tem gospodom se je precej izvolitev sporočila telegrafíčnim potom. Kavno tako je tele-grafično izrekel mestni zastop svojo zahvalo g. deželnemu predsedniku baronu Winklerjo ter deželnim in državnim poslancem, kateri bo pripomogli, da Be oživi naSa Železnica.
NovomtšĚani 80 pa tudi brž zvečer pokazali, da vedd ceniti, kolike pomembe za Dolenjsko zlasti §e za Mesto bode železnica. S kapiteljskega griča je donel uže popoladoe strel ter daleč okoli Dazuaajal veselo novico — zvečer pa je bilo naše meatice lepo razsvitljeno — razsvetili 30 skoraj brez izjeme vai! — Med tem ko se je napravila lepa baktjada meščanske straže, požarne brambe in druzih druHev ter vrla meěčangka godba podala mestu in Kandiji nekaj veselih komadov v proslavo radostnega večera.
Še nekaj. Gospod Cimbas, ki je pred par leti umrl kot kapelan v Toplicah, je zapustil trećino svojega premoženja blizo 4000 gld, za dobre namene na Dolenjskem. Gospodje, ki imajo dolomiti, kako naj se oberne denar, so sklenili, da naj se pred vsem napravi v Novem Mestu dekliška ěola, kojo naj vodijo Ěolske sestre ali pa kakov drug ženski red. Mestni zastop je pretečem teden dotično ponudbo z veseljem hvaležno sprejel, ker dobro vé, kako potrebna je ravno za dekleta pri nas večrazredna dobra dekliška ěo!a. Do take (z več razredi) pa nikakor ne pridemo drugače, Jcakor če pridobimo Šolske sestre ali kake druge redovne učiteljice, bi bodo trem razredom, katere imamo doslej privoljene — in več jih nikdar ne bodo dovolili zarad malega števila deklet — same dodale še nekaj viših razredov. Koliko ubogim očetom bode tako zmanjšana skrb — kako dati podučiti svoje hčerke!
« Dalje se pogaja mestni zastop tudi gledé bolnišnice, ki naj bi se tu zidala, z deželnim odborom. Slednjič je sklenil tudi, da bode sknial pogoditi se, da se napravi drevored ob novej cesti, ki bode vedla od Škaberneta za pokop^tliSčem nad Loko proti BršliLu. Ker pride tjekaj kolodvor „Dolenjske železnice" bode nova od vlade lepo po ravnem speljana cesta močno obiskana — torej drevored res ne le v olepšavo, ampak uaravcost potreben. Meščani bodo svojemu zaatopu za ta sklep gotovo hvaležni, — ziasti ako se posreči prostor za drevored pridobiti z malimi stroški.
Iz temeniške doline. — Bogat mož pride v svoj vinograd, da bi robide rezal po meji, ker je ravno drugi dan mislil imeti delavce, da bi mu vinograd okopavali. Bili so pa zraven tega, v drugem vinogradu delavci, ki so tudi kopali. Prigodi se pa, da ga eden izmed teh delavcev nagovori: „Pa bi vi, oče, rajše to mejo razkopali, da bi ne bilo treba vam robide rezati". Bogatin mu pa nasprotno odgovori: „Tega pa že ne, dokler bom jaz živ". Delavec mu reče: „Saj ste že stari, boste kmalu umrli. 0'e! pa bi vi meni vinograd zapustili" — oče namreč nima dedičev. Bogatin pa na to reče: „Ne zapustim ti ga ne, ampak prodam ti ga". Za koliko ga pa daste?" praša delavec. „Druzemu ga več cenim, kakor
je vreden, tebi ga pa dam za 10 gld., pa precej plačati!" flSaj bi ga ne dali, bi se vam preceno zdel", reče delavec. Bogatin nato: „Ti smei dati matiko za en groŠ, če je tvoja, kaj ti kdo more? tako tudi jaz svoj vinograd za 10 gld. le daj sem denar pa je vinograd tvoj". Zdaj stopi delavec k njemu in mu pravi: ^Dajte roko, da vam denar naStejem" in naštel mu je 10 gld, v pričo aedem prič, — potem si sežeta v roko. Delavec reče: „Bog daj srečo Vam v denarjih, meni pa v vinogradu", „Bog jo daj", je odgovor bogatinov, kateri se že kesa, pa prepozao — vinograd ima ceno nad 300 gld
Omenim le še, da je s to kupčijo imela uže opraviti C. kr. zatiška gosposka, a obravnava še ni bila končana, ko je bogatin raje zopet kupil vinograd od delavca za 100 gld, ker si je lahko mislil, da ga s pravdo ne bode dobil. Tako večkrat kdo v svojih norčijah zabrede, da v velike stroške pride.
Iz Zgor. Tuhinja. — Kakor se čuje, je baje hripa pojenjala. Povedati mi je, da se je bila ťidi v našo osamelo dolino naselila. No, pa Tu-hinjci smo čvrsti, — nas taka malenkost ne nžene precej v kozji rog. A pred nekaj tedai hotele so se oïepu ce vgojezditi. Vendar pa so se potolažile ne da bi bile storile kaj posebno zlo.
Tdko Vam torej nimam druzega poročati, kakor o našem semnji, katerega smo vprviČ imeli dné 20 februvarja t 1. Dasi se je tu pa tam govorilo, da ae semnji v zapusčenej tuhinjski dolini ne bodo dobro obnesli, moram vkljub temu z radostjo potrditi, da nifimo priči^kovali tako dobrega semnja, ki^koršen je bil v resnici.
Kdo mi bode ovrgaval, da ni dober semenj, ako priženó nad 600 glav samo goveje živine ? Tuđi kupcev je bilo dokaj Tako, da so bili ne le domačini zadovoljni eè semnjem, ampak tudi tujci. Kedor je imel količkaj lepe vole — prodal jih je brez velike težave. No to smo pa itak vedeli, da Če bode li količkaj kupčije za živino, ne bodemo ravuo preslabo opravili sè semnji; kajti naša živina je priljubljena gospodarjem, kateri dobro vedó, da je trpežna in z srednjo krmo zadovoljna. Tndi dmge živine, kakor ovác in prašičev se je nekaj prignalo, a reči moram, da le premalo. No pa temu je krivo le to, da so naši semnji pri občinstvu še premalo znani. Kupče-valcev z blagom, menim kramarje, je prišlo deset. Ti so se pa tako pohvalili sè svojo kupčijo, da je kaj. Ne vem, komu je to pripisovati, aH ugodnemu času, ali ljudstvu, katero se je kar gnetlo okoli njih. Od 9. do 2. ure popoludné imeli so čez glavo opravila. Upajmo pa, da bodo tudi drugi semnji, katere imamo vsako leto od sedaj naprej: 3. aprila, 12. julija in 21. septembra, tako dobro obiskani, kakor je bil prvi, če ne
boiji. Saj kupčija z živino âe ni prenehala, če ste kaj radovedni, Vam bom pa poročal, kako se bode drugi Bemenj obnesel.*)
Iz Gradca se nam piše a prošnjo, da objavimo: Kdor želi sina dati v poduk umetnostne kovačije, naj piŠe gospodu Franc Hemsbrucker v Gradcu. On obljubaje pri triletnem poduku iz-vežbanje in hrano. Ako bi kedo želel tjekaj poslati koga v uk, naj se pismeno posvetuje, ker nam razmere niso znane.
DomaČe vesti.
(Premembe pri zdravnikih) G. dr. Ag. Sežun iz Črnomlja gré na štajersko, g. dr. Al. Homan pa iz Trebnjega na Brdo pri Kamniku.
(Prememba pri učiteljstvu.) G. Pavel Šile (iz KoĚevj») pride za učitelja v Višnjo goro.
(Umrla) je 4. t. m. gospa Marija Zurc, aoproga tukajšnjega obče znanega trgovca. Po kojna bila je jako priljubljena in radodarna gospa, katero bodo posebno siromaki težko pogrešali. Naj T miru počiva.
(Za Kočevsko sirotišnico) se je nabralo že 25,000 gld. Začela se je bila zidati že I. 1888 in letos se nadaljuje.
(Trtnib Škropilnic) je kranjska kmetijska družba poslala sledečim podružnicam na Dolenjsko: 3 v Radeče, 2 v Boštanj, 5 v Mokronog, 5 Trebnje, 3 v Krško, 5 v Kostanjevico, 6 v Novo mesto in 3 v Metliko.
{Izlet v Kostanjevico) priredita „dolenjsko pevsko društvo" in „Sokol" binkoštno nedeljo. Pri sv. maši bode pelo „dol. pevsko društvo", potem se bode ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda". Popoludne pa obeča biti prijetna zabava mej petjem, godbo in telovadbo.
(Q-. Jeru. Peč nik) iz Krškega je govoril v saboto 3. maja v Ljubljani o svojih starodavnih izkopaninah, kar je učene gospođe v Ljubljani zeló zanimalo,
v
(Osepnice) se širijo v Št. Viđeki fari pri Zatičini.
(Vročinska bolezen) se širi v fari Po-liški pri Višnji gori.
(Važno je za živinorejce v krški občini.) C. kr. deželna vlada je na prošnjo občine dovolila, da smeta Živinske potne liste izdajati občinska svetovalca gg.: Jože Pire pri sv. Duhu in Ferd. Ženar v Leskoveu.
(Vinska trta) po nekod letos slabo odganja. Ta blaga rastlika je čisto opešala. Kriva je strupena rosa — perenospera — morda tu in tam tuđi vinogradniki sami. Znano je, da rast-
•) Ta dopiR je ljuba Tsaka noTÍca.
naoatal po naključjíi Sioer p« nam jo
Vrođn.
lina peša ako zgubi prezgodaj listje — Če ae to večkrat zgodi — pogine. Sicer pa je pač mnogo ležeče tudi na tem, kako se trti streže. Tako mi je pravil na pr. krški župan in poslanec, g. V. Pfeifer, da so ma veliko bolj obrodili tisti vinogradi, katere je lani s koščeno moko gnojil, nego drugi. Ta gospod je tudi letos za 200 gld, nakupil koščene moke ia bode porabil za 80 gld. bakrenega vitrijola. Kdor paČ hoče kaj imeti, mora tudi kaj plačati.
(Slovenskim posojilnicam.) Podpi-sanec bi rad sestavil ia priobčil pregled o stanji slovenskih posojilnic. V ta namen potrebuje računov teh zavodov o 1. 1889. Naši (krški) posojilnici so došli sicer računi že skoro od vsake slovenske posojilnice, samo od sledečih ne: Ormož, Šoštanj, Žavec, Sevnica, Konjice, Sv. Lenart, Obrtnijsko društvo v Ljubljani, Podbrezje, Ribnica, Slovenji Plajberg, Šmihel in Slatina. — Lepo prosim, da bi mi še navedeni p. n. zavodi svoje račune o 1. 1889 poslati blagovolili.
V Krškem 8. maja 1890.
Ivan Lapajne.
(Domoljubom v Kostanjevici.) V sedanjih bndih denarnih stiskah iščejo tndi posestniki iz kostanjeviŠk^ga okraja posojil pri posojilnici v Krškem Njihovim prošnjam je pa težko vstreči, ker se ne more načelatvo tukajšnje posojilnice lehko prepričati o visokosti vknjlženih dolgov v kostanjeviških zemljiških knjigah. 01 samega prosilca bi se že še terjalo, da prinese dotični izkaz; ali še od dv^h porokov isto zahtevati, bilo bi že prevelika naloga in prevei striiškov za stranko. Ta okoliščina in vspešno delovanje našega zavoda ter drogib elovenskih posojilnic in pravila, da posojilnica deluje vapeŠno le v domačem okraju me je napotilo, da se s temi vrsticami ja^no obračam do p n. domoljubne gospode v Kostanjevici, na) bi ondi osnovali toliko potrebno posojilne«. Prilika za to je zlasti zdaj vgodna, ko ponuja kranjska hranilnica 1 0,000 g!d. brezobrestnega kredita posojilnicam na Kranjskem, katere bi se na novo osnovale. Moreb'ti bi kazalo, da bi se stavna kmetijska podružnica lotila snavanji posojilnice. Ako bi potrebovala ka-koŠnega razjasnila, kako je zadrugo osnovati in voditi, pripravljen bi bil jaz v Kostanjevici o tem besedo spregovoriti.
V Krakem, dné 10. maja 1890.
Ivan Lapajoe,
tajnik poBojilnicé.
(V Radečah) je bilo 1. maja zborovanje učiteljskega društva iz Krškega, h kateremu je bilo došlo veliko kranjskih, precej štajerskih učiteljev in nekaj odličnih šolskih prijateljev iz Ba-
deč. Zbor, kateri je bil od preč. gosp. žnpnika Zagorjana lepo pozdravljeo, je vodil g. predsednik Gabrâek. O risanji, zlasti o tem, kako naj se na srednji iti višji etopiDji ljudskih àot risa brez pik, je govoril prav dobro g. nadzornik B e-zlaj. O fiziki v ljudski Ěoli je razpravljal čvrato g. dr, Romih, ki je razkazoval lepo zbirko fizikalnih priprav, katere je radeška Ëola dobila od zanesljive firme dr. Houdek in Hervert v Pragi. G. ravnatelj Lapajne je predlagal, da bi se S pomočjo knjigarja Bamberga ali el. c. kr. deželnega šolskega sveta izdala zbirka tistih kianj-skih šolskih postav, katere niso v zvezku, ki ga je že omenjeni kujigar izdal pred 15 Itti. Predlog je bil sprejet v tem smislu, da ee izroči od bora, kakor tudi drug predlog, da se odpošlje dobro utemeljena prošnja oa visoko ministtrttvo, da bi se vpeljal slovenski učni jezik na nčitelji-žčih vsaj za vzgoje — io ukoslovje, aH da bi se pri tem predmetu poleg nemških učnih knjig smeli rabiti še slovenski navodi, ki jih je izdslo „peda-gogiŠko društvo" v Krěkem.	—e.
(Sv. birmo) bodo delili mil. knezoŠkcf Utos v dekaoijah: Bsđovljica, Kranj, Kamnik, Škcfja Loka, Ribnica in Kočevje. V zadnjih dveh dekanijab bode: v Ribnici 7. avgusta, v Grotencu 8. avg., v Morovcu 9. avg., v Dolenji vasi 10. avg., pri Sv. Gregorju 11. avg., na Robu 12. avg.
(Ogenj) je vpepelil 1. maja posestniku Mlflk&rju v Leskovca hiÉo, ki je pa bila zayaro vana, pa ne tako viaoko, kolikor je žkode. Pogorela je tudi hiša Jožetu VrŠčaju iz Vel. Trua; žkode je mtnda blizo 1500 gld., zavarovan je bil pa za 1100 gold. V obeh slučajih se je openj baje iz zakurjene peči razširil.
(Mrčes) je letos kaj nadležen. Skoraj v •vsakem cvetu jablane, hruške ali Češplje je črv. Sadja bede torej litcs morebiti zopet malo; imeli ga bodo le tisti sadjarji, ki so drevje snažili. V Erakovâkem gozdu pri Kostanjevici žre veliko go senic tudi na hrastovem drevji. Tako nam poroča priprost kmetotaltc iz krškega polja.
(Vae pride na dan!) V ntkem kraju so dobili moža nad 70 let starega, ki baje uže uzma cd svoje mladosti, pa ni bil še nikdar kaznovan. Sedaj Eo sprevideli, kaj je škodoval svojim sosedom. Mož baje povračuje ti^r ëe dodaja denar, češ, da le ne bi prišel pred tođnijo, katere se bolj boji kakor pekla, — Prav ima mož, da vra-čnje — samo pekla naj se boji še bolj kakor sodnije !
(Službovnik.) Marljivi vojaški pisatelj g, Andrej Eomel pl. SoČebran, major v p. je izdal v drugem natisu „Službovnik za cesarsko in kraljevo vojsko". Knjižico toplo priporočamo našim fantom- vojakom, kaj prav jim bode prišla. Stane samo 15 kr. ako se naroči.
Razne vesti.
*	(Poaaomanja vredoo!) C. kr. namest-nišUo v Pragi je v soglasji z deželnim odborom določilo za letos, da se daje nagrada nniéeval-oem rujavega hrošča in érvov in sicer po 2 kr. od litra. Nagrade imajo plačati občinske blagajnice, katerim polovico deželna blagajna vrne.
*	(Koliko je časopisov na svetn.) Kakor amerifike novino javljajo, izhaja na svetu 23,000 Časopisov, a veé kot polovica od tega števila, namreĆ 18.319 samo v združenih severnih ameriških državab.
*	(Obrazovan081 v Evropi.) Osob, ki ne znajo ni ćitati ni pisati, je v Busiji, Rumunaki in Srbiji 8OO/0, na Španskem 63%, v Italiji 78%. v Avstriji
na Irskem 21%, na Francoskem in v Belgiji 15%, na Angleškem	na Nizozemskem lO^oi na
Škotskem 7%, v Šviei ^V2%) v Švediji, Nemčiji in na Danekem 1%.
*	(Požar v norišnici.) Norišnica v Longne Point v Kanadi je 6. t. m, popolnoma pogorela, !e golo zidovje «e stoji. Veljala je 1 milijon funtov šter-licgov (1 fant 10 gld.). Koliko ljudi je ponesrečenih se doaedaj še bo more določiti in se bode težko ke-daj določilo, ker so vse knjige pogorele, iz katerih bilo hi mogoče razvideti kaj natančnega. Od 1300 bivaleev jih je okoli 1100 v zavetji, mnogo jih je bežalo v bližnje gojzde. Od ponesrečenih trupla so popolnoma ogljena in jih ni moč razločiti. Poslopje je bilo zidano z opeko in šest nadstropij visoko Ogenj zanetila je neka blazna ženska v drugem oddelku ' višjega nadstropja. Plamen je z silovito naglostjo segal po zračnih eevib iu bilo je v kratkem časn vse poslopje v plamen«. Požarna bramba iz Mi ntreala je storila, kar je bilo mogoče', ali v petih minutah je zmanjkalo vode. Obnašanje blaznih je bilo strašno, nekateri eo se skrivali in borili z rešitelji, katere so hoteli lestvic pometati; nek gasilec je moral blaznega v ogenj poriniti, da je sebi življenje otel, drugi
80 zopet smejé v ogenj skakali, Okoht 200 reSeuih, na pol nazih in bosih je begalo v bližnja poslopja ter 80 tam hoteli zapaliti; drugi so zopet molili in peli. Alej žrtvami so le Ženske, možki ho vsi rešeni. Mej požarom so botele tri usmiljene sestre rešiti bolno sestro, pa ogťnj je vso etiri pokopal. Mnogo gasileoV je ranjenih.
*	(Kitajski list za mladino.) Kakor po-rofa g. V. Bek v „Napredkn'% imajo Kitajci več ila-strovaaih listov za mladino. Najznatnejši in najboljši so: „Tseheng Tnng-Uva-Pan" (MíadeniČev ilastrovan list); liai-Ti-Hva-Pan" (OtroSki il. list) in „Scbning-Men-Hva-Pan" (ilnstr. otrcški učitelj). Listi izhajajo mesečno enkrat in stanejo 3—5 cents, od številke. Njib vsebina je večjidel verska. V obče so si za ilustrované kitajske liste stekli zaslug misijonarji v Sban-gaju, kateri zgornje liste tndi izdavajo. Poleg toga se nahajajo še drugi listi s slabimi ilustracijami, ki pa vedno bolj zginevajo.
^ (Boj z volkom.) V Čisti v Dalmaciji paael jo postarani pastir ovce, bleketanje ovcá mu je naznanjalo nevarnost; gré pogledat k čredi," kar vidi velikega volka, kateri se am zoperstavi, pokrije ga z velikim plaščem in bije s kolom tako dolgo, da ga ubije.
*	(Medved v cerkvi.) Blizu Londona zgubil se je iz nekega zverinjaka medved ter prišel te dni v neko cerkev mej službo božjo. Ženske so kričale, otroci jokali in vse je drlo proti vratom. Medved pa,.
ki je imel ae debelo verigo na \ratti, šel je mimo po cerkvi ter sedel na neki stol. Ker je bila ravao pridiga, opominjal je govornik s?oje poslaëalcei naj se ne boje, a ti ga niao slusali razen sekaterib, ki bo pribežali ua prižnico, Sla/.ba božja bila je seveda takoj končana, a strah minil je še le, ko je lastnik zverinjaka prišel in medveda brez težave odvel.
Smešnica,
(Takih lenuhov pa se ne vem,) Živeli flo pred nedavnim časom v mali vasi na K. trije lenuhi v pravem pomena besede. Druzega niso delali, kakor stegovali so noč in dan svoje lene ude v prav nbornij svislám ptídobni koM, kjer so stanovali. Sosedje, kterim se je ta leaoba uže studila, ekienejo lenuhe s tem iz bajte pregnati, da jim bodo koéo zažgali. Rećeno storjeno. Ko prvi lenuh zagleda, da koča gori, ae skioîii malo po konci ter zavpije: „Gori, poj dimo!" Drtigi pametno pristavi: „Ce je ljudem ka za nas, nas bodo u2e prišli iskat, Čemu bi torej sam hodili vnn." Tretji pa, kteremu je bilo še to govor jenje preveč, se odreže: „Oh, da se vama le ljub govoriti. "
ZAHYAX^A.
Za milo sočutje mej boleznijo in ob smrti mojo nepozabljive soproge, gospe
Marije Surz,
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ceni obilo spremstvo in poklonjene krasne veuce, prťž. duhovščini za dolgo spremstvo ia 8l. „dol. pevskemu društvu" aa milo nagrob-nieo najtoplejšo zahvalo.
Novo Mesto, 12 maja 1890.
J. N. Surz,
(107]	trgBV«(! Ï lïovcni llltiiti)-
Nadejaje se, da bo slavna c. kr. dež. vlada prošnjo ugodno rešila, bo prihodnji veliki sejm v Novem mestu prestavljen od 2. junija na
Wtr 9- junija.
Poslano,
Generalni zastop banke „SLAVNE" v Ljubljani
opozarja svoje Člano, naj ne verujejo lažajivemu govoričenju tako imenovanih „nadzornikov" nekaterih zavarovalnic in se ne dajo zapeljati, da bi se zavarovali pri njih ter na/nanja, da je danes proti „nadzornika" „Avstrijskega Féniksa" Hugonu Bbhmu uložit tožbo zarsdl obreVovanja.
Ob jednem prosi vsaeega, ki bi slišal, da kdo o banki „.Siaviji" trosi lažnjive vesti aH, da splob o njej slabo govori, naj bi mn to naznanil. (m)
Postranski zaslužek
ki vedno raste in mnogo let trpi, si lahka pridobijo spretni in zanesljivo možje (doslužent orožniki imajo prednost), ki pridejo z Ijadstvom mnogo v dotik o. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: „G. S. 1890, Graz, post rest" (112—i)
Potrdilo in zahvala.
Matija Urh iz Gribelj poslal je podpisanemu cerkvenemu predstojništvu 250 gld., katere so darovali delavci v Ameriki iz Podzemeljske, Adlešićke, Vtuilke, Terh-ovske, Semiške, Saborsko, Žuženberške, Staro-tržke in Ambrnske fare, aa nov aitar M. B. 7 žalosti v Kloštru na Belokranjskem. Vsem darovateljem prisrčna zabrala, Bog Vam poverni stoterno na dnši in na telesa :
Cerkveno predstojniâtvo podružnice M, B. v KloStru.
Jos. Ronè,
[102]
Anion Novak, ) ,,, . ,
.... n. I s kl)U(ar]a.
Jakob Plut, )
župnik.
-V—
V nedelja 18, maja popoludne bo
na Volavćah in v torek 20. maja na Strugi. [103]	Oslirljaištvo.
Avgust Kussel,
ï\îm v Mm lesíi
Šivilja,
izdeljuje po lastni iznajdbi narejene
Škropilne priprave,
za pereaospero po predstoječi obliki, iz koeitarja katera je v šivanja za ženske obleke dobro iznrjena, ktero je vodja deić. vinorejske šolo na Grmu, g. R. se takoj sprejme. ~ Ponudbe se sprejemajo pod na- Doiénc za posebno pripravno priporočil. — slovom: „U. B. posta restante v Metliki". [108] Cena jo 6 gold., po posti primerno viëe. [iio-lj
át. 436.
natečaj.
Pri mestni občini NovO Mesto je izprazcjeno meato
z letDO pl&čo do 500 gold.
Zahteva se primerna kavcija. Prošnje so uložiti pri mestnem uradu Kovome-íkím do 21. iraja 1890.
Mestno županstvo lioTOmesto, dae 7. maja 1890.
Žup&nov nameetnik :
[103]	Perko,
ïnega ali dva učenca,
katera imata veselje mlioarstva se učiti, sprejme t&kûj Jakob Pakiž, posestnik nilina in žage v Ponikvah pri Velikih Laščah	!S7-2]
Dva hlapca,
in
exi šivalni stroj.
('■061
Ursula Bresar,
v Ktivt^iii uitslii v Dtrgnianovi liiài.
Na prodaj zaradi selitve
armons um, kav
ma e org e,
o d
v-ť! v dobrem stanu, — Kje povć vředu. „Dol. Nov."
Okusno kočevsko pivo
iz piTOvarne g. Peter Jiikli6i
je pri meni v bogati zalogi v sodeib in bu-teljab po nizki ceni. PriporoCam jo gospodoni krčmarjem po Dolenjskem,
[166-5] Josip Zurc (Štembur),
T Eanđiji pri Novem mestn.
Toplice pri Novem mestu,
(30. stopin] R. gorka kopel), odprle so se 1. maja.
Ta so nabaja poštua in brzojavna postaja. Najbližje železnićne postaje bo: Ljubljana, Litija ia Videm. Sobe v gradu ao po 70, 80 kr, in 1 gold, na dau. Eaa kopel v I. bazenu velja 20 kr., v 11. bazenu 7 kr. To je gotovo najcenejši kopelni kraj, pa tudi davnej znana najboljša kopel za bolnike- Za mnogoštevilno obiskovanje se priporoča
Kulavic,
{93—2]	/.dravĐik in najemnik kopeli.
biizo Novega mesta. Cena 1000 gold. Poizvřdbf pri goap Perko, Novomesto ët. 93.
pri konjib vajena sprejme v meseÓno služba oskrbnlâtvo grašÓine Graben. Flaëa 5 gld. Več pové lastnik Anton Vincenc Smola.
Mlin na prodaj
a tremi tečaji, z 9 metrov visokim vodopadom, popol-D' uia nov, prostoren, s trpežoo opravo, z žago, katero pa treba popraviti, s travnikom iu Ejivami, eno uro od železniške postaje, po nizke) eeni, MB. Častiti čitatelji se uljudco prosijo, oaj bi blagovolili na ta predmet opiizorili zuanec, ki bi tak kup aanjcravati.
Pugo i se zvedó pri Jan. Lenardu, Reicbsnburg, Št tjersko. _85 -21
Na prodaj je iz proste roke
vež različne hišne oprave
la
n Ttli^llrplria^^ Safatl, eleguntua in I	najnovejša, z vao pri-
pravo, poDuja po 180 gold. Joa. Paulin v
Ljubljani.

lifs
za oskrbovanje volov in splob vsacega dela na grantn, Matija Kurre iz Svlbnika ât. 12. pri Črnomlju,
8c daje v Predgradu (Poljanah) pri podpisanemu po-sestiaiku v najem ali pa se vzame izurjen kovač kot dtílavte. — Oglasila RV<tlijo naj se nemudoma pdslati na Peter Maierle p<iscMtnik kovadje, mesar iu krčtiiar v Predgradu št. 80	iioii
t 05J	Pj-odaja, se
hiša št. 25 v Novem mestu,
z vrtom, hleiom, njivami in bosto. Iii RÍoer vse 9kii[jaj ali pa iudi vsako posebe.}. — Več piiv6 lastnik sam.
JAKOlî M1K0LIĆ, Ě
i i
vojaški In civilni krujaSki moîster, zaloga storiflnlh oblek v RUDOLFOVEM,
[1-7]	ne priporoča
vaem tuka;ínjini f>. n gg. o. in hr. u ádnikom, hakor tudi vstim p n. gg o in sr. uruduiknm dolenjskih meut in trgov, za izTrSjlo uniforill in sploh v njegovo »trobo RfodaioSih de!. Zgoraj pod^iieftoi ima ioo pripravo (Musterzcichnucg-cn) ter je pofiolnuům ïmoien Cc'ga dela, ker jo bil delj ňasa svojega vojaSkega ataau pri TojaStem Iro. aStietn mojstru g, Plahot-i na Dutmji kot pomsgaĚ.
Tudi pripornia si. oTiÉinst u ívojo îsalogo storjenih oblek tor tiaiinaiija, da ima umiraj razaarrstna siihnja ali lope fitofe za obiaíe nb prodaj. Yho k nradciSkim UTiifornitm RpadftjeSe atTari, «ko jih nima T zalogi, preskrbi tnkoj in DatanSao.
NaroČila go sprejemajo po meri ter natanSno po pedpisih Kgotovljajo, Popravila se najhitrejše ter najcenejše izirSajajo in bo za isvratno delo garantira. tS* E'IaÉiije Ke i>o dogovoru, na obrokie.
Odgovorni urednik, Izilajatelj in založnik 1. Krajec.
Novomesto. — Natisnil J, Krajec.