P R O L e T A R E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClT ATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice ST. — NO. 2202 OFFICIAL ORGAN O F J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU Eatrred « HHljltMl matt*r. IW fe. 1*>7. a. ,he im»i ofh poročil pred 1. 1948. Zako-svoje rojstne kraje nikakor no- nito pripuščeili drugorodci ži- u^l*' veči v Ameriki, se tudi smejo Teh dobimo sedaj sem največ povrniti v Zed. države ako oblin tudi Slovenci, kolikor jih je ščejo svoje rojstne kraje ali ka-lani prišlo sem, so skoro vsi do« ko drugo deželo preko morja enega begunci, dasi tu o sebi ne V izvenkvotno pripustitev spa-cujejo radi te označbe. V eleve-j dajo tudi inozemci iz dežel zala nds ki "A. D.' nekdo izmed padne hemisfere. njihovi otroci njih svetuje, naj se jih rajše pod 18 let starosti in njihove že-lmenuje "novi Amenkanci". ne; duhovni, profesorji in neka-Koliko ljudi pride sem nepo- teri drugi posamezniki, ki poslovnem 1. 1949 3,286 oseb. Torej na odvisno število je tu računano na kvoto prihodnjega leta za Cehoslovaško. Jugoslavija ima letno kvoto 845, a pripuščenih je bilo na njen račun 1,036 oseb. Tako je bilo tudi v pogledu dežel kot so Ogrska, Latvija, Litva, Poljska, Rumu- nija, Estonija in Sovjetska zveza. Napori za uvedbo enakopravnosti v ameriškem višjem šolstvu Navadnj delavci se ne zanima- nekateri kolegiji izključiti prejo posebno, kakšne diskrimina- veliko število črnskih, italijan- cije se vrše v ameriškem višjem skih ali pa židovskih dijakov, šolstvu, razen onih. katerih si- Po tem sistemu pripustijo samo novi 1n hčere se trudijo priti do določeno število manj zaželje- visoke izobrazbe in s tem do po- nih dijakov. Od 206 newyorških klicev, za katere so se odločili, kolegijev in univerz, jih je 25 Posebno pred leti so iz višjih priznalo, da imajo omejitve z šol zelo odrivali Žide, ali pa jim ozirom na raso ali versko pri- sploh odrekli vstop. V mnogih padnost prosilca. Pregled, zavr- visokih učnih zavodih so bili tu- sen pred nekaj leti, je pokazal, di katoličani nezaželjeni in jih da kolegiji v državi New York sprejemali le majhen odstotek, so na skušnjah imeli 72'i ne- Najbolj brezpravni v tom ozi- židovskih prosilcev, ki so bili ru pa so bili črnci in so v veliki f71^ Prvimi v svojih razredih— meri tudi sedaj. Dalje se je za- Vdovskih prosilcev z istimi pred- *—...i—i—^--- • nostmi v akademski naobrazbi viralo vstop v kolegije in v uni verze dijakom italijanskega in grškega pokolenja, pa tudi mnogim drugim, ki so potomci naseljencev "inferiornih" narodov. Najbolj so si iz teh zagat pomagali Zidje in pa katoličani, je pa bilo sprejetih samo 51%. Odprto zapostavljanje se je pokazalo v državi Connecticut na podlagi plemenske ali narodnostne razlike. Privatni kolegiji nestrankarskega značaja so sprejeli 30"r prosilcev italijanskega vsak na svoj način. Prvi, ker so Priseljevanje iz dežel, ki jih si v marsikaterem zavodu pribo- i,zvora« 4 ' židovskega, 71% pro-zakon za razseljene osebe ne rili pravico neoviranega vstopa. lestantovskega ozadja in 75re prizadeva, se je nekoliko zviša- drugi na isti način in pa še polo, a že kaže tendenco padanja, sebno z ustanovljanjem svojih Tudi priseljevanje žen in otrok šol od osnovne šole pa do vse-ameriških državljanov - se jc učilišča. neitalijansko-katoliškega. Splošne statistike kažejo, da so židje še bolj zapostavljani nego katoliki — medtem ko je so za- v to komisijo po enega člana Kadar mešana komisija ne bi mogla izdati soglasnega sklepa glede kakega vprašanja v dveh mesecih, bosta obe stranki spo-raxumno določili tretjega člana ,ii J^W Avstrija hTdrocentfall vljanov tretje države Ako seJŽVabek in Labot z napravami in stranki v nadaljnjem mesecu j pripadajočim zemljiščem kot dni ne sporazumejo o izvolitvi eksteritorialno področje Jugo- jMgoslovanska vlada, da se v pogodbi o Avstriji, če bi s popravkom meje med Avstrijo in Jugoslavijo ti centrali ne. bili priključeni Jugoslaviji. ?yy?y?fyyyyyyn??yyyvy? nje škode jugoslovanskemu gospodarstvu ter dali vsaj delno odškodnino za velikansko škodo, ki jo je zaradi tega razloga že pretrpelo. Jugoslovanska vlada je s svoje strani pripravljena, da se z Avstrijo sporazume glede skupil ega izkoriščanja električne energije teh hidrocentral. Prvi plavž metalurškega kombinata v Sisku Ko so v jeseniški železarni pred vojno gradili plavž, je 14 zdravniške oskrbe za vse Američane, nesporazum pa nastaja radi razlike mišljenja glede oblike vladne pomoči v tem pogledu. Bas radi tega kongres tudi ni ničesar zaključil na področju tega vprašanja tekom svojega zadnjega zasedanja. Zdravstveno zavarovanje jc vkljub predloženim predlogom ostalo nerešeno. Odobren jc bil en sam predlog tikajoč se bolnic. Zed. države so upravičeno lahko ponosne na svoje bolnice, ki so med najboljšimi na svetu. V govarjajoče potrebam današnje moderne zdravstvene in kirurške oskrbe. Mesta in kraji hote- či izposiovati pomoč iz tega Zniževanje dolgov nevihto, dež, led po pločnikih v kolegije. Konferenca, prva te na severni strani mesta in tako vrste, je bila sklicana v Chicagu se pripeti, da ne dobiš niti taksi- pod pokroviteljstvom Ameriške-ja za drau denar. Grdivo za to j ga vzgojnega sveta, Anti-defa-stran je bilo vsled tega prinese- macijske lige in židovske organizacije B'nai B'rith. Delegati zveznega sklada za gradnjo bolnic in klinik, so se morali obvezati, da sami prispevajo dva dolarja za vsakega nakazanega iz zveznega sklada — torej ako je neko mesto dobilo petdeset tisoč dol. pomoči od zvezne vlade, je moralo samo k temu prispevati stotisoč. Sedanji dodatek k zuje $150 milijonov letno namesto prvotnih $75 milijonov. - Zakon določa tudi tri milijone za načrtne in pregledne potrebe. Pregled je dosedaj pokazal, da potrebujemo 900,000 novih bolniških postelj — sedaj jih imajo več kot milijon, nevštevši po- najboljših nemških tovarn sode- 'i, ♦ . i • i i j h , , .... , . ~ v celoti nase bolnice krijejo veli- lovalo pn tU em delu. Danes p. kQ število ^ postavljajo Jugoslovan, plavže stva v , ,946 „ ? so ^ z. vsem. potrebnimi napravami nj ■ , skunai 15 mi- v domačih podjetjih na podlagi u^noy tlZol zabZinih v V veteranskih in'v^jaskih V Capragu pri Sisku gradijo h T/- JC. bolnieah ,Potreba P°ve*«nja velik metalurški kombinat. Tam i I ^ " naVaja V iteV"U P°" kier sc ie še lani ra^orostiral u ' .teh stev,lkah•, stelj radi tega. ker se bolnice goed, ^ danes že visoko d^iga- Z^T^VT^X ^^ ^ ^ P° VC"" ° R jo, da nam je treba dodatnih kosti.) bolnic. znatno znižalo in to posebno iz Energičnost Zidov je tolikšna, sprejetih samo 56 odst. židov- Italije - od tam je prišlo n. pr. da je prenesla ponižanja in vse skih prosilcev, sprejemejo kole- 1. 1948 9,735 žensk in mladolet- sorte diskriminacije proti njim giji in druge učne ustanove 67 nih otrok k svojim možem in — in posledica je, da je danes odst. katolikov, protestantov pa očetom v Ameriko — lani pa v raznih profesijah — posebno v do 77 od sto. komaj dobro polovico tega šte- advokaturi, zdravstvu itd. od- y državi New york se je sku. vila Precej pa se je povišalo £totek Židov večji kot pa je 1 ju- šalo lansko leto zajeziti diskri-stevilo priseljenih oseb iz Nem- di enakih pokheov katerega koli minacijo z zakonJ Tozadevni 10 on7 Jr PnSl° V t0 dC,Zel° ^ P°k0lenJa- zakon določa, "da morajo biti 10,901 priseljencev izven kvo-j Vendar pa so vrata mnogim v sposobni študentje sprejeti v vi- te m to so povečini ženske in visoke učne zavode še vedno za- šje učne ustanove brez ozira na otroci. Nasi vojaki ki vrše oku-; prta. ali pa odprta le malemu njihovo plemensko, narodnostno pacijsko službo v Nemčiji poro- številu dijakov iz "nazaželjenih" ali versko ozadje, ker je to ideal ce mnogo nemških deklet kar skupin. ameriške demokracije." Seveda je en vzrok podviga nemške kvo- Informativna agencija Com- zakon priznava pravico raznih te. značilno je, da je prišlo iz mon Council ima o tem sledeči veroizpovedanj do njih lastnih poučen članek: šoL V smislu Predsednikove ko- V novembru leta 1949 se jeimisiJe za visJ° vzgojo, zakrivi sestala skupina 100 predsedni- zapostavljanje vsaka ustanova, ki ima na svojih obrazcih prošnje vprašanja o pi veroizpovedanj u, narodnosti staršev itd. To so nekateri od problemov, ki so bili predmet razmotriva-nja na konferenci v Chicagu, katero je vodil podpredsednik Univerze Illinois, Andrew C. Ivy. Prišli so do zaključka, da ima vsako predel je Zed držav svoje posebne probleme v pogledu višje vzgoje. Na jugozapadu in na zapadni obali imajo mnogo mladih ljudi latinsko-ameriškega izvora in orientalskega porekla. Zakon, sličen onemu sprejetemu v državi New York, bi tam dol povzročil resne kontroverze. Nekateri delegati so bili menja, da je nevarno nastopati v tej zadevi z zakoni, drugi pa so bili uverjeni, da je zakon del procesa vzgoje. Vsi pa so bili mnenja, da kvotni sistem ne more biti na noben način opravičen ako gledamo nanj iz vidika naših demokratičnih principov. Izjavili so, 4,da je nemogoče doseči polnopravno enakopravnost v vzgojnih prilikah dokler ob- _____________,r. - ._——... kov, dekanov, registrarjev in Ta stran je urejena nekolike Šolskih vodij, da ae porazgovo- rijo o diskriminaciji v pripušča-nju dijakov v naše kolegije in institucije za višjo izobrazbo sploh. Ta sestanek utegne imeti na bodočo študentov no v tiskarno prepozno in bo radi tej;a preurejeno šele za v prihodnjo Številko. so predstavljali vzgojne institu cijc mnogih držav in Distrikta Columbia. Sicer imamo nekatere od na- Anglija se je v dveh vojnah ših najboljših kolegijev in uni- silno zadolžila in ob enem potrošila skoro vso svojo likvidno imovino. Lani je vprašala svoje dominjonc, da bi upoštevali njen težavni položaj ter ji dolg brisali. ali saj znižali. verz, ki se ravnajo po pravilu ameriške tradicije enakopravnosti in prilik do izobrazbe brez ozira na rasno, narodnostno ali versko pripadnost ter politično prepričanje, ali po drugi strani pa imamo tudi vzgojne ustano- Nckateri so to storili, npr. Av prvotnemu zakonu predvideva *stralij.a Tudi Ind»ja jc popusti-; ve, ki samo govore o enakoprav-olajšave v tem pogledu in na k a- ^R'P*' Južnoafriška unija itd. nosti, ddajo pa drugače. Mnogi Potem pa je zahtevala enake kolegiji odklanjajo sprejemanje koncesijo tudi Francija — ces, da je tudi onf* trpela v vojni in imela velikanske ekonomske izgube. Oglasila se je Nova Zelandija s tem, da je Franciji znižala njen dolg za polovico. A storila bi bolje, ako bi vsega izbrisala, ker Francija ne bo zmožna poravnati nobenega svojega medvojnega dolga. SLAVNA St. i snpj CHICAGO, ILL vabi na zabavo to soboto 18. februarja. Vršila se bo v jednotini dvorani. Vstopnina samo 50c. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa jo naprave prvega plavža in predstavljajo prvi del plavžar-skega oddelka v tem kombinatu. Med tem ko so v kapitalističnih državah plavži po večini ločeni od železarn, livarn in strojnih tovarn, bo v metalurškem kombinatu v Sisku združeno na enem mestu pridobivanje surovega železa, njegova predelava v jeklo in predelava železa in jekla v razne i/delke. Kombinatu bode priključeni tudi obrati ki bodo izkoriščali in predelavah odpadke. Pri gradnji plavža sodelujejo ekipe monterjev iz Uničevanje živil Zvezna vlada je v pomoč farmarjem pokupila ves odvišni pridelek krompirja — okrog 50 milijonov bušljcv vsega skupaj. Sedaj ne ve kam z njim. Ali naj določal $75 milijonov letno za dobo pet let. S temi sredstvi se je gradilo bolnice in klinike od- bar\ "Prvomajske tovarne orod-nih strojev", Industrije motorjev in železarn Vareš, Zenica, ladjedelnice "Tretji majM na He- Jesenice, Guštanj in Store, ki in tovarne "Djuro Djakovic'Y. Vse naprave za plavž so izde-v Slavonskem Brodu, kakor tudi lali in sedaj montirajo domači monterji iz same železarne v Si- delavci.. Doma niso izdelali le sku, ki bodo kmalu dovršili mon- plavže, ampak tudi vse trans-tažna dela pri prvem plavžu, j portne naprave, peči za segre-Pri tem delu so sodelovali tudi vanje zraka, ki se vpihava v delavci podjetij MIvo Lola Ri-1 plavž in vse ostale naprave. Mnogo bolnikov danes I n . , . , sploh ne more dobiti prostora v1 1PrefledXipo1 drzavah Jc Poka" bolnicah. ker ga enostavno ni dcž*1* dovolj za vse potrebe. Kongres''40 " kak.h 3,000 okrajev) sploh ________________________________^ sc jc tega zavedal in je odobril nlm,a bolnlc' k' b> odgovarjale farmarjem vrne za gnoj. ali predlog da se sklad za graditev m°dcrncmu standardu. V drugih naj proda špekulantom za iz- bolnic podvoji. ; P^edeljih pa prostor v bolnicah voz __ sevcda z veliko izRubo__ Prvotni zakon za gradnjo bol- Z^lut iT*!' ali v «kladišaih. nic je bil sprejet v 1 1946 in je "V* °b*aJ* ^^ V,ada * vl°*la mili- Italijanov, črncev in v nekaterih slučajih tudi katolikov. 2idov sprejmejo le majhno število, in | staja na naših učnih ustanovah sistem kvot in ločenja belo-poltnih in temnopoltnih ter dru-gorodnih in drugoverskih prosilcev." kljivost v zdravniški poslugi po- jon0v dolarjev tudi za nakup trebni za določene slučaje bo- bombaža, žita in raznih drugih . stvari, v namenu, da se vzdržuje Dosedaj je bilo po zakonu iz cene tem vrstam blaga na dolo-1. 1946 zgrajenih 50 bolnic in I čeni stopnji. Mnogi ekonomi 400 jih je v gradnji. Odobrenih je tisoč načrtnih projektov za bolnice, klinike in druge zdravstvene potrebe. Novi dodatek k omenjenemu zakonu bo omogo-, „ . ....... čil samo desetino od potrebnih stc ""P^njak, koliko 900,000 postelj, vkljub temu je storiie " "»P^ck? bil pozdravljen kot korak v pra- Socialisti, ki so socialisti za-vo smer. / radi služb, so redki, kakor bele (Common Council) vrane. smatrajo, da je te vrstve gospodarstvo nezdravo in da nas koncem konca lahko privede v katastrofo. Ker ako dovole vstop kaki drugi za postavljam skupini, tedaj sprejmejo le peščico dijakov iz ene ali druge take skupine. V sedem najstih državah in v Distriktu Columbia, kjer je zakonito pre povedan črncem vstop v vzgojne ustanove belcev, razen na podlagi ločenja z belimi, ne smejo beli dijaki deliti istih razredov z drugopoltniki, niti ne smejo biti skupaj v istih laboratorijih in knjižnicah. In četudi zakon določa "ločene ali enakopravne priprave, so učne ustanove za črnce napram belopolt-nim inferiorne. ker nimajo enako dobrih fakultet, niti priprav za učenje. V severnem delu dežele se le majhno število črncev priglasi za vstop v privatne višje učne ustanovč, ker je šolnina na teh zanje previsoka in se tudi zavedajo, da je temnopolt-nik na takih ustanovah izpostavljen socialni diskriminaciji. Ravno nasproten sistemu ločenja belo in temnopoltnikov, jc sistem "kvot" v pripuščanju dijakov v višje vzgojne ustanove. Prvi način je odprto priznan, dočim drugi ni javno skoro nikoli objasnjen in priznan. Po tem kvotnem sistemu skufcajo Delegatje so sprejeli program treh točk, ki zna, četudi je samo začetek, zaznamovati važno spremembo v smernicah naših univerz in kolegijev, ki se še naslanjajo na sistem zapostavljanja pri sprejemanju dijakov.. Program predvideva (1) razvoj lastnega programa kolegijev samih za odpravo diskriminacije, vključivši javno in jasno izjavo z ozirom na proceduro vpisovanja dijakov; (2) vlada naj bi nudila gmotno pomoč za izboljšanje učnih priprav in naprav na polju višje izobrazbe; (31 podvzetje proučevanja obstoječih zakonov v svrho dognanja v koliko bi bilo mogoče podobne zakone uvesti tudi v drugih državah Unije. V programu je na-glašeno, da naj bi bile deležne vladne podpore samo one učne ustanove, ki ne izvajajo zapostavljanja pri sprejemanju dijakov. Ker predsodki niso zidani na razumu, jih je z logiko nemogoče uničiti. — Tyron Edwards. PROLETAREC February 15, 195U 1 r 1 1 m '»' ■ ■ PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO X Iiduja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.0U; za pol leta $1 75- za četrt leta $1.00. Inozemstvo: ra celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi In Otflaai morata biti v našem Uradu najpozneje do petka popoldne za prtobčitev v Številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., , Inc. Established 1006. kditor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. I,awndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Čudna kampanja "čudnih" dveh strank, a ljudje se jima še vedno puste blufati Letos poteče mandat vsem članom poslanske zbornice in pa polovici senatorjev. Kampanja je v diru. Republikanska stranka je imela nedavno svoj prvi uradni kampanjski shod. Vršil se je v Washingtonu. Nagnali so skupaj 12,000 ljudi, ki so plačali po dolarju vstopnine in v zameno dobili sandvič. Oratorji so vpili, udrihali po Trumanu in "demokratih" ter obetali, kako vse boljše bo v letu 1951, ko bo imela v zveznem kongresu večino spet republikanska stranka. Kaj je njen program? Ga nima, razen "po starem". Borila se bo za "free enterprise" in proti "dobrodelni državi" (welfare state!. Njeno geslo, ki ga je razvila na odru, je v tej kampanji laž, kot je lagala še v vsaki prejšnji kampanji. Enako tudi demokratska stranka. Obljubi ti napol raj že na tem svetu, če zmaga, in ko zmaga, pa glasujejo njeni poslanci in senatorji v kongresu čisto nasprotno od onega kar so obetali v volilni platformi pred kampanjo. Vzlic temu republikanci v svoji puhloglavosti in v veri, da so volivci še prav tako zabiti kot zmerom, trdijo, da Trumanova stranka tira državo v propast, ker uglajuje pota socializmu. Zato je lestošnje geslo republikanske stranke tako, kot da je demokratska stranka le malo manj kot komunistična in vsled tega ogroža obstoj "našemu načinu življenja", preti uničiti svobodo tiska, izpodkopava temelj starim ameriškim ustanovam —in sploh — strašno je! Torej je treba v borbo in stari republikanski toriji so se oborožili s sulicami ter se zavarovali s ščiti in zavpili: "V boj za svobodo in proti socializmu!" Kje so iztaknili kaj socializma v Zed. državah, tega bi niti FBI ne mogel dognati. Ampak če le pripoveduješ, da je Truman socialist in da je ves njegov program socialističen, in če mu ne pripremo vrat, da nas bo zavedel v totalitarni sistem, pa se lt? dobe ljudje, ki verjamejo takim racam. ^ Letožnja volilna kampanja bo prazna — če.ae ne radi dru-Vga I JU republikanskega gesla ter klica v križarski boj zo- per "socializem". škoda, zares velika škoda za ameriško ljudstvo in za ves svet, ker je baš v tej deželi manj nagnjenja za zgraditev socialističnega gibanja in socializma kot kjerkoli drugje na svetu. Republikansko geslo zato ne more biti in /le bo kak magnet temveč le fraza za zavajanje, za demagogiranje in za zasleplje-vanje naivnežev, katerih edina vzgoja je njihov lokalni dnevnik, ali pa kak velemestni žurnal, ki predstavlja vsako zlo za socializem in vsakega resno naprednega, protikapitalističnega človeka pa za komunista ali saj za "sopotnika". V tej atmosferi politične dekadence bodo zmagali kajpada pod imeni dveh strank ravnatelji monopolov, a ker ne povedo in ne pokažejo prave barve, se morajo hliniti, da so za "svobodo", za "svobodno podjetništvo", za svobodo vere, za svobodo tiska in vsled tega so proti Trumanu, ker v svoji zabiti domišljavosti ne-peljuje vodo na mlin socializma. 2al, da'mozje, ki načeljujejo politični akciji v unijah CIO ter v AFL. in v bratovščinah železničarjev, tega nočejo razumeti, ker tudi oni so zoper socializem. Njim ni sile — so dobro plačani, toda socialnih reform, ki so skrajno nujne, si ne bodo s tako taktiko nikdar priborili. Z UPRAVNIK0VE MIZE Anton Udovich V petek večer 3. feb., smo imeli priliko slišati ustno poročilo o starem kraju, ki sta ga spretno orisala Mirko Kuhel in Milan Medvešek. Oba sta se nedavno vrnila iz Jugoslavije. Shod se jo vršil v dvorani SNPJ. Bila je polna. Prvi je poročal Mirko Kuhel, ki je precej obširno opisal gradnjo industrije v Jugoslaviji. Orisal je številna podjetja, ki so se zgradila pod sedanjo vlado. Toda kaj posebnega dobrega ni imel poročati; pomankanje na vseh koncih in krajih. Priporočal je, da bi še pomagali svojcem, ker so še vedno v potrebi. Nato je nastopil Milan Medvešek, ki je tudi spretno opisal ne samo razvoj industrije, pač pa je tudi povedal o več slučajih iz domačega življenja. Nekajkrat je spravil poslušalce v smeh, ko je pripovedoval o raznih dogodkih, ki jih je doživel. Da — nam se je mogoče zdelo smešno marsikaj kar je opisal, a onim* ki morajo skozi take življenje, se najbrž ne vidi tako. Povedal je o trpljenju in delu, o potrebah in problemih, s katerimi se srečujejo graditelji no- Joško Oven: posebno onim, ki ne vedo, če je še kaj sveta tam za onim hribom. ; Zdaj pa z rednim poročilom naprej: Chicago, III. — Joseph Julkar, predsednik SNPJ, se je oglasil v uradu in obnovil naročnino ter prispeval listu v podporo $2. On nas večkrat obišče, pride pogledat, kako se kaj gibljemo. Isti večer je bil tu tudi upravnik Prosvete Philip Godina Izročil mi je če se ne motim eno letno plačo kot uradnik družabnega kluba. Znaša $2 in dal jo je listu v podporo. Pri njemu večkrat iščem kake informacije, ker ta mnogoletni upravnik Prosvete ima skušnje in razume težkoče, ki so vezane s takim t delom. Kaj vse se tam dogaja in zakaj mi najbrž ne moremo vsega doumeti. Ker nismo v borbi osebno ničesar doprinesli, zato je nam toliko težje razumeti vse to. Težko rjam je razumeti zakaj vzamejo kmetu vola, da potem ne more obdelovati zemlje, a pridelke z nje tako zelo potrebujejo. Težko je razumeti, čemu vzamejo človeku edino kravico iz hleva, da so otroci brez mleka. ki bi bili jutri boljši udarniki, ako bi imeli danes nad vse potrebno mleko. Pa saj, če bi imeli dovolj druge hrane — bi še šlo. Tako pa, ko je vsa hrana bolj skromna, je pa bolj težavno. Cital sem pismo neke ženske, ki potoži: "Ne vem zakaj nas Bog tako kaznuje, kaj smo mu' kegana. Bil je tukaj na preda zalega storili, da nas tako tepe vanju, katerega sem omenil že in že tako dolgo? Ne vem koliko v začetku tega poročila, časa bomo še vzdržali to šibo božjo." | Chisholm; ]Winn. — Frank Ubogi ljudje: Naučeni so ver-1 K,une P°s*al naročnino za ho mogel načuditi, kako je n ■ • ■ * Louisa Ambrozicha. mogel ta človek v tej kratki do- RAZGOVORI No, sedaj smo na jasnem Republikanci imajo svojo platformo. "Svoboda napram socializmu". Kot pravijo fantje, bo to geslo delalo čudeže pri letošnjih jesenskih volitvah. Kaj smatrajo pod imenom socializem — je postranska stvar, glavno je, da so za svobodo in pa^ proti socializma. Človek bi se razjokal vspričo teh budalosti, ali kaj hočemo, ko niti med natni ni dOsti bolje. Boji proti radikalizmu v naših unijah, reakcionarni govori njih ■Voditeljev in pobijanje vsega Isti večer je nas obiskal tudi, kar je naprednega v njih vrstah Joseph Oblak Obnovil je naroč- _ vse to niso stvari, ki bi navdu-nino in ob enem izročil vsoto za ševale človeka. Ali kot povsod novega naročnika. Johna Stilni- drugod bo tudi med nami prišel ka, ki ga je dobil, Oblak pa je za spremembo, prispeval listu v podporo $1.20 Kmalu za Oblakom pride Leo Vincent Van Goj-h Kaiser, ki je tudi obnovil na-1 Viricent Van Gogh je bil rojen ročnino in dal listu v podpqro 30. marca 1853 v Zundertu, pro-$2. Leo irfta namep odpotovati vi nea Brabant na Hdlandskem. no sodišče, kjer so tožbo ponovno izgubile. Ali podale se niso in končno, osmega marca 1938, je potekel obrok za izvršitev odloka vladnega odbora. Kompanije so bile trdno prepričane, da Cardenas ne bo podržavil njih lastnine. Odgovor jim je bil ponovno — NE! Po vsi Mehiki so se vršile silne demonstracije v prilog stavkarjem in osemnajstega marca je Cardenas udaril. Veliko bi lahko pisal, kakšne so bile posledice tega drznega koraka. Mehika je zelo trfiela od kapitalističnega bojkota, kateri je sledil in trajal mnogo, nlno-go let. Ali narodna čast in njena suverenost se je dvignila kot še nikdar prej. Anglija je bila na prvem mestu, ki je Zahtevala takojšno odplačilo za vse dolgove med leti 1910-20. Ob enert* je zahtevala pravico zo pregleda-Uje »n analiziranje notranjega finančnega položaja Mehike. In v aprilu na obisk v stari kraj. Njegov oče je'bil cerkveni rek-|H..:„ . .' \ tja pošiljali. Povedal sem mu, jc menda mladi Vincent pode-1 '; /i ♦ . Ha mi hnm<» it*« Hnv.i ,1, ♦..^TL takoj poslal ček za celotno vsoto, da mi bomo radi list pošiljali doval željo, da postane tudi on tja, ne vemo pa, če ga mu bodo pastor. Vse življenje ga je gna- dostavljali. la tista mistična moč, da hodi po t , . potu svetopisemskega Krista. Smo se vedno v CmcaiHi. — i., l * , . ,. ... , ... . , . ,, u 7* In kot on, je tudi Vincent hodi Angela Zaitz le ravno isti ve- , V.. 1 romarja, in umetni- v podporo, ki jih je nji izročil ka v ta namen Paul Peklaj iz VVau- 1 • •« i • i- J Kdor je cital zivljenepis tega usštevši 71 centavov. Povadal jim je, da nima Anglija nobene pravice za pregledovanje mehiških financ. Dalje; da Anglija sama ni ravno točna pri odplačevanju njenih vojnih dolgov < Združenim državami. Ob enem Je v drugem pismu odpokličal čl,^ Z JtU !'V:JCnep,S U*" mehiškega1 poslano. iz Anglije človeka, od časa ko je postal , t 1 ucenee v umetn Sk, trgy.m svo- s(jke s , >m > d ,' ^ joga bogatega stne^pa dosvo-; ,orjjem sUm1j k|ofulo 8 .e tragične smrt, leta 1890, se| ,)nhodnji ;tevi,kj ) ieti da niti las 7 ulavp- n#» mti^ l-oinsa Amnrozicna. mogei la cioveK v tej Kratki do- ^ , . gibanje brezbo že votje In zda v teh 11 t m* k 1 bi ustvariti tkko ogromno zapu- elevelandskih in colin- t ežk 1 h dne h pa t ud? Bo^a dolt ~ Korsic ščino Kajti slikati^jo ^ woodskth sodrugov je naravnost ,neh p!.lUt!. dtrl ! P°s,a! lr» naročnine in listu v /aUnjlh dest,tih J,t.tih ,,rVlh sijajen. Ce bomo mi ostali sto- za vse kar se dogaja. Saj čudno v podporo $1, ki ga je prispeval res, da se jih ne usmili! Saj ima- john Krainz. Ob enem omeni jo na vsakem hribčku cerkvico, j gi^ koledarja na urednikovo petindvajset let mu je minilo v šoli, v učenju in med starimi slikami. Cital je silno mnogo. Po rili nekaj podobnega, bo vprašanje Proletarčevih financ rešeno. Kot povsod, velja tudi pri nas vega reda in kot trdijo, nove Ju-12 j ^^Kot^^lZ ^ b» ^ goslavije. Na vprašanje dali je mo- goče potovati po Jugoslaviji, ker mnogi bi šli radi osebno pogledati v staro domovino, sta go- izanega, pa vse nič ne pomaga. I da je to dobra knillža a dokler ^oene rasti, ga je kazil njegov Sicer ne vem če ie še zda i tako " • ♦ u ,J < koščeni obraz. I^ta 1877 je vsto- oittr ne vtm ce je se zaaj lano nos, tako ime, jo ljudje smatra-1 kot je bilo ko sem bil jaz v pil v duhovniški seminar v Bru- jo za koledar in jo žele v oni Lin r^« • . _ , rojstni domovini. | J^bi, ko se koledarji premeni jo ' Je bl1 n tovala. Za razvajene Amerikan-ce bi bilo najbrž zelo neugodno, posebno še, ker bi potovali po- m mt/š war Tirni hrana se ne dobi v vsaki gostilni kot je to bilo nekdaj. Pa saj Milan spretno opisuje svoje vtise v Prosveti. Med poslušalci je bilo splošno mnenje, da sta^od-krito poročala o položaju; nista hvalila in ne grajala, le tolmačila sta po svoje težave, s katerimi se srečuje nova Jugoslavija. Shod, katerega so priredile 3. leb. čikaške Sansove podružnice, je zelo dobro izpadel. Ne samo, da so bila poročila govor- - I«""'. ™ ~ ivu.c^a.ji prcirinju.; za pastorja v n^ko bi^lciisko ore- nlkov dob™ in zanimiva, ajiipak Nekoč smo sli k izpraševanju i Priporoča tudi spremembo bese- m(^,rsko naselbino. tlldi velika dvorana SNPJ je bi- I.Mlr^ ^' ^ ' ljudj ,-je SamQ jZ Qfr j. caga, ampak tudi iz Jolieta, Wau-kegana in iz S. Chicaga. Vse to vomika taka potovanja odsve- za spovedne listke, pa je bil eden i dila na oglasnih potrdilih, kar Ameriško svetohlinstvo, Ingrid Bergman, Roberto Rossellmi in verske motnje Od časa do časa se v naši deželi dogodi, da velebizniški tisk razkriči kaka zaljubljenca toliko, da iz tega nastane "svetovni škandal" in bigoti nato sprejemajo resolucije v obramno morale, napovedujejo bojkote, kličejo svet nazaj v nravnost in pri tem rič ne vedo, da se jim je zmešalo. Taka "sladščica" je bila minule mesece v ameriškem šund-žumalizmu ljubimska afera, ki ni prav nič drugačna od milijone drugih, le da se ene razktiči, o ob drugih pa gredo ljudje brezbrižno mimo. V tej sta prizadeta slovita hollywoodska filmska zvezda, krasotica švedskega pokolenja Ingrid Bergman, in pa prav tako slaven italijanski filmski režiser Roberto Rossellini. Ingrid je Hollywood zapustila in ob enem svojega moža zdravnika dr. Lindstroma, s katerim ima hčerko. V Italiji je prevzela vodilno vlogo v filmu Strftmboli, ki jo je režiral omenjeni Rosselini. Ingrid se je vanj menda že prej zaljubila, in je to | grehe, v času snemanja filma javno priznala — rekla je, da se bo od dr. Lindstroma ločila — in tako se je pričelo. Mogoče je mislila s tem napraviti Robertovemu filmu svetovno reklamo, kar se ji je posrečilo. Posebno, ker je bila vsa zastonj. Toda so na svetu tudi drugi toki. Dr. Lindstrom je šel v Italijo, da svojo ženo odvrne od njenega sklepa ter jo pridobi, da pride nazaj v Hollywood k njemu in hčeri. Ni hotela. Ne nazaj k družini, ne več v puhloglave hollywoodske filme. Bo ostala v fMlUflll H pil IftUL Ško odreže: "Od Bojnika do Skocjana jih je sedem". Toraj iz tega se lahko sklepa, koliko jih je še drugod. Kadar se dogodi preobrat, ekonomski in socialni ob enem in to v narodu, v katerem le majhen odstotek, zelo majhen odstotek, razume kaj se godi, je to __nekaj kar je res težko razumeti propagande in potem tudi za Hitlerjeve nacije. Moralist ni. Umetnik je. Načel, pravijo, da nima nobenih. Verjame le V vino in v ženske — v ženske in v vino. V spolne in v druge naslade. Ingrid Bergman je bila v tej deželi zelo popularna filmska ?vezda. Zato so se njeni oboževalci zelo začudili, ko so začeli brati o nji, kako jo je Rosselini speljal od družine, je uvedel v svoj igralski krog in kako da sta se zaljubila. In čim bolj je ameriški dnevni kolportažni tisk vpil, bolj sta sc ljubila Posledica njune ljubezni je bila nosečnost, nato otrok, še prodno se je mogla po stavno razporočiti. V Zed. državah bi v tem položaju razporoke sploh dobiti ne mogla, razen ako bi jo mož tožil za ločitev, česar ni hotel. Otrok je torej po zakonu njegov. Pred porodom je bila v Parizu, da bi si tam izposlovala ločitev, a ni šlo. Rossellini jo je dobil, ona ne. Obrnila se je v Mehiko, kar jo je veliko stalo, a dobila je razporoko šele ko je bil njen in Rossellinijev otrok že kak teden dni star. Katoliške organizacije, metodistične in mnogo drugih v Zed. državah so na sejah svojih svetohlincev sklenile, naj se vse filme ki jih je ali jih še bo režiral Rossellini bojkotira. In da naj se nihče ne udeleži kakršnekoli predstave, v kateri nastoi* Ingrid Bergman. S prižnic so jo označevali za nečistnico. Za prispodobo pohujšanja. Z« ničvrednico. V legislaturi države Texas, ki je največja v ameriški uniji, so silno resno sklepali o predlogu, da se film Strom bol i' prepove, in enaki predlogi so bili na dnevnem redu ali pa tudi sprejeti v marsiknkem občinskem odboru v tej deželi. V Italiji se temu čudijo. Tam Je prešuštvo nekaj vsakdanjega, ker razporoke med katoličani niso dovolenje Mussolini je bil ubit s priležnico vred, toda na obletnice njegove smrti se po Italiji vrše slovesne zadušne maše — neglede na njegove "neodpustljive" med nami, ki so ga imeli malo I bomo upoštevali. Potoži, da ga | V *?J. ZUfmJi Jetro- lejskih poljih Vlada je bila nalovil, da Meni vsa vn«„j„ „„. %S%W%W.V%%S%V|W.S%%V%V Tole mi ne gre v glav o? Državni tajnik l>ean Acheson je nedavno v imenu naše vlade ljenski in stanovanjski položaj je bil naravnost sramoten. Ali družbe se niso hotele podati. Vladni posredovalni odbor je potrdil zahteve delavcev kot pravične. Določili so čas za sprejetje teh zahtev. Vse skupaj je znašalo okrog šestidvajset milijonov pesov, Sli so na sodišče. Družbe so tožbo zgubile vr mestnem sodišču, ftli so nato na glav- ker le tistega, ki je jačji, se sovražnik hoji. Ta sovražnik ft po vojni USSR. Lc kako da sta si bili haš ti dve sile med vojno toliko vzajemne ifmhetele večno prijateljstvo rirtign drugi, to ml nikakor ne «re v «lavo! Kako da ne bi mogle vzajtmhfr delo-vati tudi za mir, kakor sta za itnago nad osličem, tudi teea ne zapopadem. PRO L FT A RFC February 15, 1950 Z UPRAYNIKOVE MIZE (Konec s 1. strani) sek za dva koledarja, to je do-jjatelje te organizacije, da se je datno k prejšnjemu naročilu. t^^i «« ...... | okoli", ln res je bila revica zgre-vana. Življenje ji ni bilo dobrohotno saj odkar sem Jo jaz |>o-znal in zdaj je zanjo za zmerom končano. Blag ji spomin. „ , i , T .. . Tako se ta pot nadaljuje ne- udeleže. Torej na svidenje v so- prenehoma: Pred nekaj tedni j boto 18. februarja v dvorani | John J SNPJ! sporočil John Pečnik iz Fontane, Calif., da je tam umrl že precej časa tega naš naročnik Loujs Novak. Frank Cvetan iz Johnstowna, Waterfort, Wis. — Leonard in Hose Alpncr sta se oglasila v uradu in znjima sta bila tudi sini Chicago, III. — Polagoma od-ter njegova žena Frank in Jean i hajajo . . . kdo? . . . Proletarčevi Alpner. naročniki; v Chicagu smo zgu- Z Lenardom se poznava že od bili kar dvu v kratkem. Dne 27. Pa., je pisal, da je tam umrl Jo-takrat, ko sem še nosil zelen klo- umrl na* stari naročnik seph Mele Pisal mi je tudi o več buk, to je, ko sem prišel iz sta- in PriJate,j napredka, Joseph drugih, ki še žive, pa ne bodo rega kraja. On se mene skoraj |Sernel Nekako šest tednov pred dolgo. Vsi so bili zvesti naroč bolj spominja kot jaz njega. ker ,smrtj° Se obiskal ta urad, sla- niki tega lista, to je bilo že dolgo let nazaj; in bo se Pohval»l s svojim zdrav-po teh dolgih letih sva se zopet' in končno dejal: "Danes srečate tu v uradu. On ima zdaj I sem 2adnjič Pri vas." Tolažil • ob jezeru Tleh i ga n letovišče ;to sem ga' du ko Pride P°letje bo je menda nekako 80 milj od Chi- s^et bolje- Pa Je kar zamahnil ca ga, blizu Milwaukeeja, pod 1,1 Hpial "Jfl7 mnrftm " a-—1 Ker nam podrobnosti niso znane je nam ntfnogoče pisati kaj več o njih. Vse kar morem reči je — blag jim spomin. blizu imenom Alpner's Beach Resort. Pravil mi je, da je pred leti mnogo storil za ta list in zdaj ga je urednik Frank Zaitz pridobil, da se je ponovno naročil na Proletarca. Willard, Wis. — Joseph Sle-mec je obnovil naročnino in pri- ohraniti! in dejal "Jaz moram jet." Sege! je v roko uredniku Fr Zaitzu, Prolptorm mfirTimn meni irvmoji zeni, ki je bila ta ! ' UW?rUIUI mOramO krat v uradu. Nato je odšel, težko je šel — saj je čutil, da se več ne vrne. Če tudi življenje biča človeka, se težko loči od njega — ne radi življenja samega, pač pa od svojih znancev in pri.I njegovo' eksistenco jateljev. s katerimi je mogoče | postaviti speval listu v podporo $2. Ob | tekom življenja imel kako vese enem je poslal tudi članarino za lo uro. Saj ob takem slovesu pri društvo št. 198 SNPJ znesek $6 v Prosvetno Matico. Tudi to društvo je ostalo v tej ustanovni brez opomina. .' 2e nekajkrat sem potožil, da se pri tem delu nikakor ne morem privaditi misliti saj dva tedna naprej, kar bi mi pomagalo, da ne bi prišel v zadrege. Navadno se spornim na primer na kakšno priredbo šele dan ali dva predno se vrši in za objavo v tedniku je to prepozno. Tako sem se spomnil veselice društva Nada št. 102 SNPJ šele ko je bilo prepozno, da bi jo oglašal v tej koloni. Vem pa, da je dobro izpadla. Prihodnjo soboto pa bo imelo v jednotini dvorani v Chicagu veselice društVo Slavija št. 1 SNPJ. Vabim vse člane ter pri- de vse to pred oči; in zdelo se mi je, da se je v momentu odhoda postaral za deset let. Odšel je in se ne vrne več! Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili bla gem spominu in v urada izrekam njegovi soprogi ri. Culver City, Calif. — Razumem, da Proletarec potrebuje podpore, da se bo vzdržal in za se moramo vsi tisti naročniki, ki je nam kaj zanj. Vedno sem želel, da bi ga rajše povečali kakor zmanjšali. Odvzete dve strani iz njega, poleg vesti o tatvinah in o pikantnostih drugega kot o atomskih in še hujših novih bombah, o komunistični nevarnosti ter o drugih sličnih stvareh. In pa kakšni lažnjivci da so ničvredni Slovani, in pa kako da so zabutani. Pravijo, kako da se bahajo z novimi iznajdbami, a so jih v resnici pokradli v Nemčiji in tukaj pri nas v Zed. državah. Ako ne bi bilo Anglo-saksov, Nemcev, Francozov, Grkov in Italijanov, bi svet ne imel nikakršne civilizacije, ker Slovani so barbari in umazani v svoji duševnosti in na koži. Toda kakšna pa je današnja civilizacija vzlic prej omenjenim nadkulturnimi narodi! — John Selak do 4:30 popoldne. Naravnajte radijski kazalec na postajo WX-LT ali po WEBE Vsi veste, ko se bo malo ogrelo, ne bodo naši pevci (n muzikanti doma in tudi odbor je že utrujen od dela Glavni vzrok pa so finance, kajti blagajna je že izčrpana za to sezono. Prosim vse tiste, k| boste slišali jugoslovanski radijski program, da bi mi s kartico sporočali, kako vam je ugajal in za-eno podajte svoje mnenje, tako da se bomo vedeli ravnati ža drugo sezono. Kritika je zdrava, ako je na.mestu. —Frances S. Jenko. Glas iz zapada Zdravljenje z avto-sugestijo je dobro in - ni dobro Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Vse drugo, kar naj bi še ostalo od teh, bi se razdelilo na klerikalno skupino pod Magdičevim vodstvom, in na izdajalsko Suš-nikovo, ki bi čakala Nemcev. po starem Kleklu v Prekmurju, s katerim je nekoč skupaj delal, kasneje pa se z njim spri in ija spodjedal, hoteč, da bi sam prevzel njegovo vlogo. Tik pred vojno je skušal posnemati razne Se pred prvo svetovno vojno je živel v Parizu zdravnik dr. Coue, ki je uporabljal za določene, posebno živčne bolezni svojevrsten način zdravljenja s su- Florence, Colo. — Naselbina, iz katere pišem, je ne posebno daleč od Puebla in blizu Canon Cityja. Včasi je tu delalo precej naših rojakov v rudotopilnicah. I gestijo, odnosno avtosugeštijo Nekaj takratne industrije je tod Bolnik je moral večkrat na dan, se ostalo. popolnoma mehanično in prav Ko to pišem, ob zaključku ja- hitro ponavljati po dvajset—do nuarja, stavka še vedno traja, tridesetkrat: "Nič mi ne manj-A kompanija se je že v pričetku ka, popolnoma sem zdrav " Ta ZZTL "QVZeie aVVlr?n: v! odločila, da jo stre, pa naj stane vzklik je bil lahko tud, bolj kon-emujako pogrešam, ker je bi- kar noi,e. Vse mogoče stJari so kreten ter se je nanašal na dolo-lo toliko zanimivega v njima, i se že dogodile v tem dolgotraj. Delavske razmere v Kalifor-1 nem boju. Kompanija je najela imenu tega! niso nit> kaJ P°voIjne. Veli-1 na mesta, ki so jih imeli prejš-i globoko sožalje k° ^udl brez dela Najtežje nji delavci, skebe. Med njimi in i. sinovom in hče-! dobe sedaJ *a*h»žek oni. ki soistavkarji so se dogodili spopadi prišli sem iz drugih držav. Kali-1 in nekaj skebov je bilo zelo pre- smo jo pogrešali. Rada se je pogovorila in rada gledala, kadar so drugi rajali in bili veseli. Zadnje čase, kadar sem jo srečal na ulici in povprašal kako se kaj ima, je potarnala, da se tako sla- čeno bolezen. Ce je n. pr. bolnik imel nervozen tik, da je neprestano dvigal ramo, je moral tedne in tedne ponavljati: "Moja rama se ne giblje, moja rama se ne giblje." - . . . ------ . . —#---Ako je bil človek obupan in škem odru Angela Perme ki je "1 pndei° sem s prihranki, ne dobili po koži. Stvar je končno je mislil, da mu gre slabše na samotna umrla še v precej lepi pa Sl lskati službo Tudi konku- prišla pred sodišče, in kot je obi-1 slabše, je po naukih tega men starosti 76 let Pred leti smo jo renca med P°dJetniki je skoro čaj, se je ravnalo po pravilu, da I talnega -------- -----1 ----- videli na priredbah, katere je|enaka kakor Je bila med vojno, vrana vrani oči ne izkljuje. V rada posečala, a zadnje dve leti j Torej so razmere neugodne! PretePih s skebiso bili prizadeti ne samo po svetu temveč so tudi i naiveč slovcnc» »n Italijani. Spa-tukaj vedno slabše. Naš domači i da>° v unij° rudniških in topil-ameriški dnevni tisk je pota n,sklh delavcev (CIO), ki je nek-šundra, vesti o škandalih in u- daJ zapadu delovala pod fme-morih. a je prazen v presojanju nom Weslcrn Federation of položja in v tolmačenju dogod- M,ners- kov, tako, kdor le tak tisk bere., Te vrstlce va™ pišem ob tej bo počuti, da se komaj "vlači na nič ne ve pri čem je Ne slišiš priložnosti, ko obnavljam na- ---—-———-- ročnino, pošiljam v tiskovni # j sklad $1 in pa pošljite mi en iz- vod Družinskega koledarja. — Agnes Lukman. if you... Jugoslovanski radijski program v Minnesoti ■, Ely, Minn.—Naše mesto šteje 6,000 prebivalcev in leži 1,450 have limited storage space ^ . .. 'j Umivajte osebno udobnost spanja! Nabavite si Westinghouse električno plahto ... in rabite vaše ljubljeno vrhno pokrivalo. Razgrnite to krasno • breskvene barve električno plahto vrhu redne rjuhe ... in potem eno vrhno plahto, ali kovter, ki ga imate. Vaša električna plahta lahko tudi potuje z vami ... se fino prileze v vaši aktovki ali v ponočni vreči. In ko pride pomlad, hvala vaši električni plahti, boste imeli za spraviti samo eno odejo od vsake vaše postelje. Se razume, električna plahta se prav lahko pere . . . samo jo porinite skozi mil-nično vodo in nato jo obesite preko vrvi, da se posuši. Glavno, kar vam bo najbolj všeč, je nizka cena — samo $24.95! More than 2,000,000 people sleep u^er Electric Bedcovers...why M (jou? S—the new Electric Sheen trt your dealer ibrour nearest štore travel a tot have an adequate tupfrty of bhnkett want to deep In real comfort COMMONWEALTH EDISON COMPANY čevljev nad morsko gladino. Letos imamo zelo mrzlo zimo. Dne 30. januarja je toplomer pa-] del 52 stopinj pod ničlo. Imamo tudi več snega kot kdaj poprej. Led na jezerih je debel do 28 palcev. Mestni delavci čistijo sneg z glavnih ulic. Na Elyju imamo tudi slovenski radijski program. Radijski program se oddaja s postaje WXLT 1450 eno uro vsako nedeljo. in sicer od 30. okt. 1949 naprej. Imamo dobre slovenske in hrvaške talente. Naj jih tu navedem po imenih: "Three Y's Orchestra": Bill Zupec Charles Novak, Albert Smuk; "Iron Rangers Orchestra":Frank Puzel, Joseph Godec in Frank Godec; John Erzar in njegova kromatično harmonika; "Vets Trio Orchestra": Venc Zergaj, Louis Devich in Albert Marolt; "Ely Yugoslav Orchestra": "Po-po"—Frank Rozman, Catherine Merhar in Bill Zbasnik. "Accordion Duet": Betty Schwigel, 13 let stara, in Jean-nette Jasper, 12 let stara; John Ballas, bariton; "Shipel Sisters Trio': Mary Bachar, Frances Lindbeck in Josephine Aikins; "Young Man's Quartet": Joe Kolje, Charles Merhar, Frank Shipel in Bernard Hutar; "Duet": Ann Paun in Pat Mustar; "Ely Quartet": Tine Rozman, Matt Kobe. John Drago van in Frank J«*nko. Moja želja je, da bi poslušali slovenski radijski program vsi Jugoslovani v železnem okrožju, in sicer prihodnje tri nedelje: februarja 5-12-19, od 3:30 do 4:30 popoldne. Radijski postaji na Elyju in Evelethu bosta spojeni v prid vsemu železnemu okrožju. Evelethska postaja doseže mesta Gilbert, Auroro, Chis-holm, Hibbing itd. Zahvaliti se moramo komiteju jugoslovanske radijske ure, kateri je obdržaval pred vojno svoj radijski program na postaji v Hibbingu. Prav tako Franku Tekautzu iz Chisholma, kateri je pripomogel, da bodo Jugoslovani zo^et lahko slišali pesmi, katere bodo obudile spomine nh mlade dni v stari domovini. Ko bodo zagledale te vrstice beli dan, bo oddajan radijski program še samo dve nedelji, to je 12. in 19. februarja od 3:301 zdravnika moral venomer ponavljati: "Vsak dan mi gre bolje in bolje." Ko je ta francoski zdravnik prišel s svojo metodo zdravljenja na predavateljsko turo v Ameriko, se je oglasil tudi v Chicagu. Svojo teorijo zdravljenja je razlagal v tem mestu v Orchestra Hall na Michigan Ave,, Bila je nabito polna. Napravil je v nji z vstopnino in s prodajanjem pamfletov okrog osem tisoč dolarjev. Odnesel je iz Zed. držav nazaj v Pariz precejšnjo vsoto. Kmalu po povratku je zbolel in umrl vzlic temu, da kar se dolarjev tiče, so se mu kupičili dan na dan bolj in bolj. Svet pa — tako se zdi — pa je vsak dan na slabšem in enako bolniki, ki verjamejo, ali bi saj radi verjeli v njegovo teorijo, če bi kaj zaleglo, pa ne pomagajo ne tolažbe, ne pilule, ne maše in ne molitve. Vendar pa je avtosugestija v marsikakem slučajo zelo dobro zdravilo in pa najcenejše ob enem. Klerikalci bi bili še vedno močni, srajce in je že imel izbrano bar-o tem ni dvomil. Z njimi bo še vo za svoje "Srajčnike", le da mu dolgo trd boj! Sušmk pa bi po- še ni uspelo, da bi nastopil menil kaj več samo, ako bi Nem- V prvih desetih letih po prvi ci res vdrli v državo in zmagali! svetovni vojni politično še ni Takrat bi vladala Susnik in Ko- mnogo pomenil in tudi znan še t A Ml. . w fJi ni bl1- Doživljal je same poraze Toda prav Miha je Matiji me- pa se je poleg politike ukvarjal šal račune s svojim odmikanjem, tudi s stvarmi, ki naj bi mu pri-Ne boste prej verjeli," mu je, nesle denar. V Dolnji Lendavi dejal Matija z grenkim obžalo- so ga imeli nekajkrat v zaporih vanjem "dokler ne boste sedli da bi ga obsodili za razna krimi-s Susnikom za isto mizo! Tam nalna dejanja, celo prodajanje bo se Rožič, tam bo Koren. In ni "belega blaga" v Južno Ameri-nemogoce, da se bo tja .vtaknil ko so mu očitali. Toda sodnikom se Zadravee in Magdič! Ko poj- v Lendavi se nikdar ni posrečilo de za oblast, si ne bosta pomiš- da bi mu dokazali vsaj majhno iaj w.L . stvar, dasi so vedno trdili, da i oda Miha je postajal čedalje vedo o njem vse. Ko se je oženil bolj zaslepljen. Samo smehljal in se umaknil iz Prekmurja v se je in njegov odgovor je bil Slovenske gorice, je imel v hra- kakor refren stare pesmi: nilnici naložen lep denar, vsaj "Ne bojte se! Ne bodo nas! za takega kmečkega fanta do- Samo da obračunamo s fajmoštri V0U in žandarji! Sušnika se ne boji- i Svoj politični čas je zaslutil mo prav nič! Nima nikogar za v drugem desetletju. V na- sabo!" valu fašizmov po Evropi, zlaga- 2 J nih revolucionarnih gesel, bo- V začetku junija je bil Matija Jev Proti komunizmu in v pri- v Zagrebu. Nekaj njegovih pri- Pr*vah za pohod nad boljševisko jateljev je bilo interniranih v UusiJ° je Pavle Horvat postal Bileci. Nesel je neke prošnje s nad vse delaven. Njegovo živ- podpisi kmetskih volilcev za Ajenje Je bila ena sama sla po opozicijsko stranko, če bi mogel slavi» oblasti in hkrati ena sama tako kaj ukreniti zanje. Toda 2la8anost. Bil je kar rojen za Zagreb ga je razočaral. Po spo- skrivnostnega in zlaganega re- razumu z Beogradom je tam si- volucionarja, ki je kakor čaro- Vino ima v tej deželi se vedno veliko prijateljev Vino za domačo uporabo je vsakemu dovoljeno, toda zakon zahteva, da mora vsak prijaviti, koliko ga ima. Le malo ljudi o tefn kaj sporoči, toda kot poroča tozadevni urad zvezne vlade, se je v čikaškem distriktu vendar oglasilo precej vinskih bratcev, ki so rekli, da so ga lansko jesen skupaj naprešali nad pol milijona galonov. Osem let po nedolžnem zaprt Velikokrt se dogodi, da kakega kaznjenca izpste z opravičbo, da je bil obsojen ne dai>i mu bil zločin točno dokazan. Okolščine so pričale proti, in pa tudi porota se ni potrudila dognati, ali so obdolžitve dovolj utemeljene ali ne. Tako je bil nedavno izpuščen iz zapora v Atlanti, Georgia, Sanfor Allen, ki je bil obsojen na dolgoletni zapor radi posilstva Tisto dekle, ki ga je takrat zatožilo, da jo je oskrunil, je sedaj rekla, da se je zlagala. Tako je bil Allen osem let po nedolžnem v ječi. Nasilje nad brezpravnimi jemlje vero brezpravnim (nezaščitenim) v avtoriteto prava. Dr. John J. Zavertnik ~ PHYSICIAN and SURGEON Siti WF.ftT 26th STR F. FT Tel. Cfeawford 7-221« OFFICE ItOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 6:30 to 8:3ft P.M. (Except Wed., Sat. arid Suh ) Residence: 221 Shin*ton Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212 cer bila na površju njihova Sel-jačka stranka, ali to je bila samo kulisa. Za to kuliso so vladali meščani, visoka gospoda. Zagreb ni šel od Beograda, da bi se ukvarjal s problemi svoje Sel-jačke stranke, pač pa, da bi tekmoval z Beogradom za oblast, za denar. Spoznal pa je še, da v Zagrebu kaj malo dajo na neko "tretjo stranko" v Sloveniji, na neko Kmečko-delavsko gibanje, pač pa tehtajo samo med klerikalci in liberalci. V Zagrebu so potrebovali zaslombe v močni slovenski stranki proti Beogradu, a U močna stranka nikakor ne bi smela postati kako Kmeč-ko-delavsko gibanje: take smernice so jim bile ne samo tuje, ampak kratko malo proti njihovim željam. Ne samo brez uspeha, pač pa zelo razočaran se je vračal v Slovenske gorice. V Čakovcu je bilo treba presesti na vlak proti Mariboru, a je moral dolgo čakati in je zato sedel k mizi in si naročil piva. Tako sedeč pri mizi je nenadoma zagledal svojega prijatelja od Svetega Ivana, Miho Kuharja, a ne samega, temveč v družbi Pavla Horvata in še nekaterih kmečkih ljudi, ki so za njim izstopili iz vlaka. Pavla Horvata je poznal, kakor so ga poznali skoraj vsi ljudje v Slovenskih goricah in po Prekmurju. Ni se spominjal, kje se je bil prvič srečal z njim, vedel je samo, da se tikata in da sta "stara" znanca. Ta čudni, najbolj skrivnostni slovenski "politik", je imel tedaj svojevrsten, in to ne majhen vpliv na nekatere ljudi. Bil je človek srednjih let, skoraj še mlad ali vsaj mladosten, s politiko pa se je ukvarjal že od one vojne, najprej po Prekmurju, kjer je bil doma, nato po Slovenskih goricah, kamor se je bil oženil k Mali Nedelji, in kjer je imel svojo hišo. Njegova politika je hodila vedno po nekih stranskih poteh, dasi se je kaj rad vrtel okrog velikih pomembnih strank. Ce bi bil ostal kje zvest, ako bi komu razen sebi sploh mogel biti zvest, bi se v dolgih letih prav gotovo dokopal do poslanskega mandata, kar je zelo želel, toda tudi to mu je bilo premalo. Morda mnogo prej kakor kdor koli po Evropi je zasanjal po "voditeljskem" lovu, kar je najbrž podedoval ben duh legal na Slovenske gorice in nad Prekmurje. Bil je vedno na cesti ali kje po vaseh. Dober spomin za ljudi ga je vodil po vseh krajih in povsod je imel znance. Medtem ko je navzgor iskal poti do vseh vidnejših politikov in se z vsemi poznal, je navzdol iskal zaslombe, med rev- 4 nimi ljudmi, po Slovenskih goricah med viničarji, želarji, malimi kmeti, v Prekmurju pa med sezonskimi delavci. Skratka mali ljudje, ljudje bede in trpljenja. ljudje ki so morali po svetu in ki so si želeli kakršnega koli odrešenja, ti so bili jedro nie- ^ govega "pokreta". In rtikjer v Sloveniji ni toliko malih, v nekem pogledu na vse pripravljenih malih ljudi, kakor v Slovenskih goricah in v Prekmurju. Tu je uspeval kakor slak. medtem ko na Dravsko polje, še manj pa po drugih krajih Slovenije njegov vpliv ni segal. V svojem političnem snovanju se na slovenske stranke sploh ni naslanjal. Sprevidel je, da ga niti klerikalci niti liberalci nočejo pustiti bliže in mu dati vidnejše vloge. Samo eno je bilo mogoče: zrušiti obe priznani slovenski vodilni stranki in prevzeti vse v svoje roke. A to spet je bilo mogoče s tujo pomočjo. Tako tujo pomoč je videl za zdaj v Zagrebu. Zagreb je bil zanj čarobno mesto. Medtem ko Ljubljane skorajda ni poznal in jo je sovražil, je bil v Zagrebu čedalje bolj doma. in prek Zagreba — njegove velike sanje! — je skušal osvojiti Ljubljano! V Zagrebu so potrebovali slovenske pomoči. Proti Beogradu so bili sami preslabotni, celo pa, ker je slovenska politika navadno obšla Zagreb in iskala v Beogradu zaslombe. Kakor koli se je posrečilo Horvatu, v Zagrebu je že pred volitvami 1938. leta imel dokaj zaslombe. Naj je takrat v Sloveniji bil še tako nepomem-ben^resnica je, da mu je v Zagrebu uspelo približati se vodilnim hrvatskim politikom, in le zato, ker so ga v Sloveniji izigrali, pri tistih volitvah ni kandidiral. Takrat se je v trenutni jezi šel ponujat stranki JRZ in se prodal za nič manj, a tudi nič več kakor borih pet tisoč dinarjev, ne da bi za njegovo izdajstvo v Zagrebu izvedeli. Po volitvah pa se je s še večjo vnemo zatekel v Zagreb. (Dalje prihodnjič) ZA UČNI TISKOVINE VSEH V*ST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY T»l. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. MtOUTARtC SE TISKA PRI NAS A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION . COOPERATIVE . COMMONWEALTH NO. 2202 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., February 15, 1950 VOL. XLV Security State for Insecurity Economy 3t 9 S becoming pretty tired of reading the blurbs of those AšmAT^^m ► are worried by the development of what they call ^^f^t^fwt a (jreat Were people who a "security state. What we wish they'd make clear is who and what they think is being "secured." The impression that is being made upon the public mind is that the working people are the beneficiaries of a paternalistic government with respect to such devices as unemployment insurance. old-age allowances and industrial pensions. But let s look at the matter from another angle. What would tor. happen to our capitalist private-profit economy if such cushions Heads or tails—they're both out. were not being furnished for capitalisms victims? - We submit that the various relief and pension systems are here because they are necessary to make the profit racket more secure. Were it not for the hope that workers find in such measures of relief the chances are better than even that the entire economy would either collapse or be taken over by the state. Is it not a fact that we have a security state because we have tolerated an insecurity economy for so very long? If everybody were sure of the right to work during their years of activity and strength, and if all the products of labor were divided among the people on the basis of service instead of being depleted to pay tribute to profit-takers, there would be no need for extraordinary measures to take care of jobless or aged people. Surely, no worker should feel that he is being favored when the state permits owners to legally levy tribute against him all of his life and then supplies b:m with a fragile crutch against starvation. To call that "security'' is as senseless as to be grateful to a highwayman who leaves his victim with carfare after robbing him of all the rest of his fortune. By JOHN PAIN K Henry and Clare Luce are reportedly tossing coins over which of them shall.run ior the Senate from Connecticut this year Unionists won't have to toss any coins to decide which one to vote LITTLE LlTllliK "Pop," said Little Luther. "I'm taking up a collection. Hand over some dough." "Why, certainly, son." said Mr. Dilworth. taking o u t his checkbook "How much do you think I ought to give?" "Hey," said Little Luther, delightfully surprised. You really do have a heart, after all. Wait till I tell the boys down at the Mothers Little Helpers &. Errand Boys Union hall that you're kicking in to our collection for the mine strikers' kids." "The what for who?" Mr Dilworth shrieked. "Our collection for the mine strik . . "Stop!" cried Mr Dilworth. "You're trying to trap me. Why, I just naturally assumed you were What we are getting is not a security state—not Security talking about poor old Ben" (From Industrial Worker> for workers at any rate. We are not secure when the state permits us to be exploited and then gives us a hand-out.—R L A. Health Costs Opponents of national health insurance like to say. "It'll cost 8 billion dollars a year. Or 18. Or 28. They use whatever figure is handy. 1 But they never talk about what medical costs are now. Would they dare argue that a program of prepaid national health insurance would cost more than the present system?. Right now, doctors', dentists' and hospital bills are no trifle for any family. Among those who cannot afford adequate medical care, the cost to the nation in time lost from work is staggering. So is the cost of those who have to accept the charity which | Senator Taft thinks is just dandy. So is the cost of persons who are prevented from being as economically productive as they otherwise might be if they had " had proper medical attention when they were children. If the American Medical Association would add up all these factors, it would find they cost America far more than any plan ' for national health insurance. There is, in fact, no comparison. —League's Reporter Trying to Kill Off REA The yearly attempt to hamstring the rural electrification administration has turned up in the current session of Congress. Sen. Elmer Thomas, Oklahoma Democrat who has yet to do anything in the senate that would explain why the people of his state sent him there, has introduced a bill to make it necessary for congress to give approval to each loan made by REA The effect af this bill would be to cause interminable delavs and thus hamper the administration of rural electrification to the point that it could not possibly carry on its work. An identical bill has been introduced into the house by Rep. Boyd Tackett, Arkansas Democrat. Both Thomas and Tackett are known to be private utility partisans. Neither one will say who drafted the bills for thenv tho it is known that they have both conferred with utility representatives recently. There is absolutely no ^fsound for imposing these restraints on the administration of the Ri^^ufi^am other than that the utilities desire it. No complaints havč33ečn made against the administration of REA, except those that have been utility inspired. Administratively, the REA program has been an outstanding success. The co-ops are far ahead of their repayments on government loans. The government is making a comfortable^ interest on the money over and above what it cost to administer the program. It is interesting to note that REA has been singled out for To think that for the last 20 years I this kind of an attack. There is no proposal that other agencies, he s been skimping like this and such as the reconstruction finance corporation which makes loans never said a word about it." to private business, come under this kind of restriction. Never said a word? Why, every This is obviously another power trust attempt to kill off the REA program by indirection.—THE CAPITAL TIMES. Wm. Lvjue, Editor. "What's the matter, has it stopped or something?" "No, no, not the clock. I'm talking about poor old Ben Fairless." "You mean the president of U. S Steel Corp? Has he been fired without severance pay or something? Is he down to his last billion?" "Worse than that," said Mr. Dilworth "What a noble, noble soul. REFLECTIONS By Raymond S. Hofses THOSE PEOPLE WHO condemn President Harry S. Truman for ordering the construction of t ^ e Hydrogen Super Bomb are wrong Moreover, they are missing the real point of what is happening an this sad old world. jection of socialism nations and throughout the world. It is also an indication that vthc human race is determined, as of now, to get to where the Socialists wanted to go in the hard way, rather than by the reasonable and The important thing to know — cooperative processes that interna and to admit ot one's self — if that tional Socialism proposed to use such things as atom and hydrogen bombs are NECESSARY. Say that and you are on the way to placing the blame where it belongs — which is not at the doorstep of anyone man. It will be a terrible admission, to be sure. For it is much worse to have such instruments of destruction because we, as a nation, MUST have them than to have them because some individual wants them An individual conceivably could be curbed. But a basic condition remains until the cause of it is re moved. For if the bomb means anything at all, its ultimate meaning must be that men are going to get together (if they survive the use of the bomb) and run this world for the good of everybody. That may take a long time and the road is likely to be rough and bloody. But unless we do have the kind of internationalism that those early Socialists envisioned. absolute destruction of all that is good must be the only alternative. THE REASON WHY nations must now equip themselves with power enough U» blow human society to smithereens is that they refused to set up a way of life that vocate.' IN A VERY cruel way, the Hydrogen bomb justifies the predictions of those smug people who used to tell Socialists that "what you arc advocating will come some day, but it won't come through you nor in the manner that you ad- time U. S. Steel announces a price increase, it issues a 2.000 - word statement explaining how patriotic it is." But this time it's different, Luther This goes right to_ tbe. heart of free enterprise. Old Ben has come right out and admitted that U. S. Steel hasn^t had a fair return on its investment for the last 20 years." i "Pop." said Little Luther, "Let me give you some of the facts of life. U S Steel in the first nine months of last year had $88 million in profits, clear and free of taxes. in their own !This was an all-time record Before you get out your crying toWel. let me add that this was a 51 per cent increase over the profits of 1948, which likewise set up an all-time record The year before also saw a record in profits." "It's obvious." Mr Dilworth interrupted, "that you don't know the way our system works It's true that profits may appear to be going up. but think of the costs! Just think how much U. S Steel spends every time it has to take a full-page ad denouncing those lazy, shiftless steel workers and coal miners who want to take the bread out of poor old Ben's mouth " "Any time the going gets too rough for poor old Ben," said Little Luther, "he can retire on his 50,-000-a-year pension. In the meantime, how about kicking in some dough to help the miners get a fair return for their work9" "Agitator!" snarled Mr. Dilworth. Pity the Poor Rich! ■ YSTajffi'; the Truman "Welfare State1' is mildi^ it'tougld " ^^fing to for Big Business and has wiped out the rich. If you don't believe J*. It, take a little trip to the General Motors 44Mid-Century Motor-ama," at the swank Waldorf-Astoria in New York. This one advertising "splash"—lasting less than a week—cost $1,000,000. The editor of the "New Yorker" magazine visited that show and found himself lonesome among the "3,000 business leaders" invited to it by General Motors. Here are some of the sights the editor saw: Eight girls handing out expensive flowers to everyone. An extremely costly stage show and orchestra. All kinds of fabulous cars designed to please the fancy of the wealthy and tap their bulging bankrolls. For example: "A cream-colored Cadillac done up in gray satin-finish nylon, leopard skin and gold-plated fittings." "That skin alone is worth six thousand dollars." "Dozens of liquor, coffee, milk, orange-juice and tomato-juice bars. Waiters bearing countless canapes." All this and much more to please the prosperous crowd, which, the report mentions, included at least one "railroad president and his wife." We're willing to bet every invited guest was growling about high taxes and denouncing the "Welfare State." — Labor. T. & P. 'Ad,' Booklets' Raise Important Questions - Should Railroad Squander Its Money on Propaganda? Are Americans Considered Morons? If the railroads are as "hard-up" as they say whenever the workers ask for a wage increase, how can the Texas and Pacific afford to put an expensive full-page "ad" in the "Saturday Evening Post,' and spend thousands more dollars printing and dis-j tributing "free" booklets—all devoted to. the rankest kind of propaganda? And none of it having the remotest relation to railroading! Want "security"? the "ad" asks. "Okay, the government can give it to you ... but it will cost you your freedom. Many of us are being misled into believing wc can get security—the government kind—without cost—something for nothing. We.are being duped into trading our freedom for economic-slavery." Just send a coupon to the "Public Relations Department" of the T. &P., the "ad" urges, and you will get a "FREE" booklet-entitled "Freedom Needs a Soap Box, Too." All that raises several important questions: What will the public think of a great railroad which squanders its funds telling lies—such as the one about "the government kind" of security being "something for nothing"? Everyone knows that social security pensions and jobless benefits don't cost the government a cent. They are paid for by employes and employers. i)o the gentlemen who run the T. & P.'s public relations think the American people are a bunch of morons? What is the "freedom" the T. & P. would restore by abolishing social security? Is it the old freedom to go "over the hill to Ihe poorhouse." Or the freedom for jobless men and women to starve in another "Hoover depression"? Finally, if the T. & P. has a little money to spare, why not spend it to get more business over the road? __—Labor, Washington, D. C. How to Sove $20,000,000 To save $20.000.000 all that is necessary is to destroy 50 million bushels of potatoes. We take Secretary of Agriculture Brannan for our authority in making this ridiculous statement, although we suspect that the government's entry into the potato business is going to put the taxpayers deeper than that in the hole when the original cost of farm price supports is added to the bill. What Brannan is talking about is merely the cost of destroying that many spuds — $100,000,000 to have them carted away; $80.000.000 to destroy them. It's a wonderful economy we're living under, isn't it? $600.000,000 profit for General Motors, $165,000.000 for United States Steel, government handouts to the big farmers, employment on the increase, atomic war in the offing, workers striking for wage increases and the usual number of Americans living below the decency level. we Union Talks Back would give all mankind a true common interest and enable them to live as partners. To be more specific, we are having atom and hydrogen bombs today because we refused to have the kind of internationalism that Socialists preached a half century ago. That word "internationalism" was one of the conventional cuss words tfiat were used to condemn and discredit early Socialists. Few people realized that the alternative to an international of the people of the world must be continued rivalry between nations and the conflicts and wars that group rivalry causes. > " » And so. when Socialists sang. "The International Party Shall Be The Human Race," they were condemned for attempting to drag a foreign "ism" into the American way of life Unhappily — and entirely inconsistely — they were thus condemned by the very people who declared their belief in the Fatherhood of one God and the Brotherhood of all men. WELL, THE HYDROGEN bomb is the latest result of mankind's re- Socialists can find no satisfaction in bearing down upon that point. But it needs to be stated because it is true and because there may still be time to work things out as Socialists intended—through the instrumentality of people instead of by the conflicts of politicians and exploiters who use the people to suit their purposes. Didn't Wait to Find Out A ventriloquist attended a Negro funeral unknown to the mourners. Afterward, one of them tol(\ another what had happened at the cemetery. "You won't believe it, Mose," the narrator said, still wild-eyed, "but when dey beings to lowah Joe in his grave, he said, 'Lemrne down easy, boys'." "And did dey finish burying him?" "Man, Ah don't know Ah didn't stay." Pre-Fab Homes Gain Production of "prefabricated'* houses increased in the latter part of 1949 to reach a total for the year of about 35,000 units. Maybe AMA Journal Doesn't Tell 1» All Not more than 10% of U. S. doctors know what President Truman proposes in his national health program and less than that know what's in the British program. Federal Security Administrator Oscar R. Ewing told the National Press Club in Washington Ewing returned from a six-weeks study of health and education in Europe. The national health programs of Great Britain and Sweden, he explained, "are part of a plan in both countries to nationalize everything that they can nationalize." The only object in the President's plan, he said, is to Improve the national health. He also predicted that the U. S. will be forced soon to follow Great Britain's example and provide aid to higher education before "some universities" become bankrupt. | Jobless Claims Record The number of claims for unemployment insurance on the books in all states In the week eHded January 14 reached a record total of 2,418,000, i newspaper columnists who blame labor for each price increase. The It's been the fashion, in post-war blame clearly lies in corporate scl-years, for industry to try to shift fishness.—CIO News, the blame for some of its most unsavory practices Unions have been blamed for price increases which labor didn't cause and didn't want. Now the United Steelworkers of America has talked back—sharply. "We're tired of being a whipping boy for this (steel) industry." the union htiid, "espe cially when we are charged with responsibility for thirlgs which we* have not done." What the union did was to get a long-needed $100-a-month pension and a social insurance plan for its hundreds of thousands of members. What the steel industry did was to jack up prices by more than $4 a ton—and to claim, falsely, that the union's welfare-pension program was solely the cause. Now the union has demonstrate Who Owns Stocks? Here it is again' Let's nail it once and for all— "Great business interests of this country are not owned by a handful of people. There are 13 million individual stockholders in Just 428 of the larger companies which have reported share ownerships. "Business no longer is in ,the hands of a few wealthy people. Wage and salary earners mainly own business today." -—A. L. Schultz, political columnist. Tope-ka (Kans.) State Journal. Last fall the Federal Reserve Board announced results of a survey 6f stock ownership which it had Just completed. FRD said, ". . . It can be estimated that as ed. with facts and figures, that»of the carI>' Part of 1949 abo"* the industry spokesmen are talk- 6 individuals in 4 5 million ing through their tall silk hats. spending units owned some cor- The union showed, for instance, P°ra^ sl<>ck , . • that the steel industry's cost of "The data alsq appear to indi- raw materials' is down something cate that well over half of the like $400 million a year: that the total amount of stock of open cor- pension welfare plan, whatever It porations that was owned by con- cost, could have easily been paid sumer spending units (families) out of super-high profits, without was held by the relatively small a pricq increase; that the new number of stock owning units prices will bring the industry about whose holdings were valued at an extra $264 millidh a year from $25.000 or more " John Q, Consumer. You might be Interested in the That $24)4 million is a lot more facts. Mr. Schultz —League Re- than the pensions and welfare plans porter. will cost the Industry.--______ There's food for thought by our Sorrows are our best educators; Congressmen in those figures. a man can see further through a And thev give the tie to thofce, tear than a telescope. how the people who advocate and authorize such action can have the gall ever again'to mention "free enterprise". Certainly, there's nothing "free" about the type of income controls and food destruction that the government has set up to adjust for the curse of super-abundance. Silly as it is to buy for destruction, the whole thing is being made worse by the insincerity of the "free enterprisers." Why don't they act the way they talk — and stop insulting the intelligence of thinking Americans? "Free enterprise" means that the whole product of farm and industries shall be offered for sale at whatever price can be charged in a competitive market. Then, if prices fall too low, farmers could produce less in their next crop with the result that priccs would go upland there would be less to waste. And if that simply won't work any more, why don't our nation's leaders admit it and Ijoost the Socialist program for a democratically-controlled use economy? — Reading Labor Advocate Gov't to Grab 20% Of Our Earnings and Still Have Deficit The President estimates Federal expenditures in the fiscal year, starting the coming July 1st. at $42.4 billion, and personal Income at $212 billion. Next year's Federal Budget is one fifth of next year's Income, and instead of paying $10 billion on the national interest bearing debt, the President estimates the deficit will be about half that— S5.1 billion, since he estimates receipts at only $37.3 billion. The actual CASH deficit may be only $2.7 billion, since some expenditures may be re. covered by the Government. State and local governments will spend about $20 billion—making total government expenditures around 62 billion dollars—or about 29 per cent of probable national income. ^yyyvyfyvyvmfVfyyyvmvyvvTTTyTvyvmfvyyvyyfym'i MID-WEST BOWLING TOURNAMENT DANCE i S^nsored by INTEGRITY LODGE No. 631 S. N. P.J. CHICAGO, ILL Saturday, February 25th, 1950 At the Northwest Hall • 2403 W. North Avenue • W Music by JOE KOVICH and his Orchestra t Admission 71, Tax 14c-Total 85c Entree 8 P. M. ►eAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^f ^AAAAJ,^