j < Leto 4 MAREC - SUŠEČ Štev. 3 MESEČNIK ZA SLOVESSKO MLADINO Za uredništvo: Za upravo: Franci Medved Anica Krulc Albin Medved Zastopnik v Clevelandu: Marijan Kosem 794 E. 154 St. Cleveland 10, Ohio Vsebina: Voščilo . Marijino leto (Fr. Ch. iffolbang. C.M„) . 0 materinem jeziku (gdč. Lojcka Verbič) ... Sveta podoba v Lucci (b, LagenBf - gdč, VerDic) ... Glas mladine: Baragova proslava v Chiracu (.-uidrej Fishinger) Šolska igra (Ivana Krulc) .. Slovo (Albin medved) . ... Slike ..... ... . . Če znaš narobe slišati^.-, (P-B }.. Dolarska naloga namesto uganke.... Uganka v zadnji štefLikb . Mi sijonJ: Pav. ina Jerico t . . ..... Prigode nagajivega Bobi j a .... .. 33 3' 4 35 36 ■. 33 .39 .42 ,4o - 4l 44 44 46 4? * *.v.**** ****-*♦••:«>* * >x* Naslov: naročnina: MINNESOTSKI ZVON Celoletna $1-50 Box 503 Polletna $1.00 Biwabik, Mian <- C 'tiuMteiju' aJoV /mlade -fm/lt'tyi%4 & n £ 4 /Ui , aAo^U/ dr. Gregoriju Rožmanu Kladina okuli Uinn. Zvona je te dni, ko st« pnufttft&li raz¬ ne obletnice, mnogo molila Za Vas, Prevzvišeni, ki nam z naj¬ lepšim zgledom, kažete, kako mora Katoličan noaiti svoj križ. Vse žrtve, ki jih doprinašate v blagor mladine tu na tujem in one, ki je doma, naj Bog poplača s tem, da se boste aami prepri¬ čali, kako radi Vas imamo. Bog, ki čudovito vodi vse, je vedel, zakaj ste prišli sem, saj boste ravno Vi, Pravzvišeni, pripomo¬ gli, da bomo dobili svetnika Ba¬ rago in vsi vemo, da Vam ni no¬ beno delo v dosego tega, odveč. BOG VaS ŽIVll - Z4 - Marijino leto preživljamo vnsk na svoj način. Sveta katoli¬ ška Cerkev, kot tudi vsi narodi sveta, ki zavestno ali podzavestno težijo po duhovni svoftodi, pričakujejo od tega leta prav mnogo. Kaj pa. številni mladi bralci LINNESOToKEG-a ZVONA? Marsikaj lepega berem v dragem Vašem listu, pa bi rad še kaj pridejal, da bo to leto izrednih milosti za nas vse, še plodnejše za vsakega po¬ sameznika. Zlasti doraščajožega. Ker Bog tako ljubi otroke, smo v tem letu dolžni pomnožiti svoje molitve in žrtve, da bi naš veliki škof Baraga čimprej čast oltarja, dosegel. Misijonski pijonir, ki ga je dala ubogim Indijan¬ cem slovenska mati. Njegova slava že raste. Daj, da bi zrastla čimprej do svetniške krone, prejete v javnem potrdilu katoliške Cerkve. Ne dvomimo, da Bog najraje uslišuje molitve in prošnje ne¬ dolžnih otroških src. Pomagajmo Bar^u do največje slave, ki je človeku na tem svetu dosegljiva. Bo to tudi čast in priznanje slo¬ venski katoliški materi in veri naših očetov. Berimo radi slovenski katoliški tisk. Veliko naših ljudi je v tujini slab tisk duhovno omrtvil. Bodimo ponosni na nač tisk, ra¬ di ga prebirajmo, pijmo iz nje & a novih moči za rast v katoliško o- sebnost. "hinn. Zvon", "Božje stezice", "Pastirček", "upadi misi¬ jonar", kar štiri cvetke iz slovenskega katoliškega vrta. Iz osrčja slovenskih minnesotskih naselij, središča -argentinskih rojakov in sončne Goriške prihajajo. Vsak po svoje vzgaja, pomaga razvija¬ ti naše poglede na vse dogajanje v svetu. Če jih bomo zvesto pre¬ birali, se učili, oblikovali duha, utrjevali voljo ob teh naših me¬ sečnikih, bo tudi bodočnost še dajala našemu narodu velikih mož in žena v teh težkih časih, ki jih živimo. Učimo se od drugih narodov, kar imajo dobrega, plemenitega. Po vseh delih sveta človek marsikaj lepega in posnemanja vrednega odkrije. To moramo privzeti, vsaj kolikor je rožno. V vsaki de¬ želi, novem okolju, kjer živimo, smo dolžni vživeti se čim hitreje v nov način življenje, navzeti se lepili običajev in. navad naše oko¬ lice in obraniti, kar smo dobrega v svet s seboj iz stare domovine prinesli. Često zlati doraščr j■'čmlad človek kaj hitro pograbi vse, kar vidi pri bližnjem spotakljivega, manj vzpodbudnega. Ko često zrem množice, ki oo nedeljah hitijo v katoliške cerkve, k za- — J J ~ kramentom, otroke, ki napolnjujejo kat. šole in se dnevno versko o- blikujejo za življensko borbo, prosim Boga, da bi naša novodogla maldina vse to močno posnemala. Ohranjajmo izročila naših dčetov. Veliko lepega so nas učili. In naše nepozabne slovenske matere. Blagor nam, če bomo misel na njihove napotke nam v neznano bodočnost krepko poživili. Zanimajmo se, molimo in žrtvujmo za zmago večne Besnice na svetu. Bodimo vsak po svoje kot številni rnaldi slovenski "misijo¬ narji". Oni, na terenu v misijonskem svetu mislijo na nas vse,pro¬ sijo zlasti Marijo, naj temu in onemu izmed nas poma & a do uresničen¬ ja tako lepega, odgovornega in zaslužnega misijonskega poklica. Kaj bi Marijino leto bilo za prenekatere naše doraščajoče leto mi¬ losti izbire in odločitve za duhovski, redovniški in misijonski po¬ klic. To je ena izmed najbolj gotovih življenskih poti, ki dogo nas osrečila, narodu koristila in pospešila in utrdila rast Cerkve, kar je tudi Marijinega leta namen. Lepo vse pozdravlja Fr. Ch. Wolbang, C.M. Najbolje bo, če napišete v kinn. Zvon in pošljete tja na £iwabik. Prihodnjič bom pa povedala, če je bila kakšna napaka. V povesti "Sv. podoba v Lucci" je mnogo narekovajem. V Trstu jim pravijo "navednice". Pazite, če jih je kaj v tej nalogi; Postavi ločila v tejle Vodniko vi pripovedki: Pogorelci neke vasi pošljejo dva moža miloščino pobirat neko jutro prideta na dvorišče bogatega kmeta le-ta je ravno pred hlevom ošteval hlapca ker je bil pustil čez noč dva konopca zunaj na dežju - 3t> - joj pravi pogorelec tovarišu ta je trd mož tukaj ne bova nič dobila vendar se ojinačita pozdravita kmeta in ga poprosita miloščine kmet ju pelje v hišo prinese jima kosila podari jima zlat in obljubi t da hoče sam pripeljati v pogorelo vas žita za seme nato mu rečeta pc- gorelca kako je to da ste bili na hlapca tako hudi zaradi majhne reči ko ste do ubožcev vendar tako dobri in mu povesta kaj sta o njem mislila kmet odgovori ravno zato ker varujem svoje najmanjše reči sem obogatel da še drugim lahko pomagam bogastva bo malo kjer se na naglern vkup spravlja kjer se pa po malem sproti nabira bo ve¬ liko postalo. Kaj ne, da ne bo težko? Le hitre napišite in lahko prošljete tudi meni na naslov: Lojzka Verbič 245 Kankakee St. Coal City, 111. Drugič pa spet kaj bolj prijetnega. Ravno sedi na moji rami Badži in pravi: "3e goed.' - Geod Cor¬ ning Father. 1 " Veste, pa je večer in revček ne vidi preveč dobro,' zato si ne upa zleteti v svoj domek. Vidim pa, da je slovenščina res težja od angelščine, ker si naših besed ne prisvoji lahko, če¬ tudi mu kar naprej pojem: "Ti, ti - 3adži - priden sij" ŠElMA LAGjERLOFF (WUP.VAN.3E) 'O SLO VENILA'. LOJZKA VEft&lC "Le poglejta n. pr. cerkovnika tar zunaj. On toži, da ne vzcve- te rožni grm, ki mu je tako pri srcu. pa ne pomisli, d je to zanj opomin. Leto in d.ui pušča toliko svetih podob, ki jih vidite tu naokroh, da raspadajo in se prav nič ne briga za to, da bi jih po¬ zlatil ali da bi popravil škodo, ki se jim godi pri raznih procesi¬ jah. Težko pa mu jt, da mu 3o fe ne pomaga pri tem, kar mu napravlja veselje. Kajpiej mora uvideti, da ni rožni to rm glavna stvar, da mora mno&o več brige posvetiti svetim podobam,ker predst :vljajo svetnike, ki so Bogu. po volji." "Da, da," pravita stara dva, "saj sva si skoro mislila, da bo - 37 - kaj takega vzrok, da ga Bog ne usliši. Prav gotovo pa sva midva še bolj grešila nego on. Toda midva sva prišla semkaj v zaupanju, na obljubo, ki nama jo je dal menih." Lepa gospa pred njima je dvignila nekoliko obrvi, pa je nadal¬ jevala z milim glasom: "Lepo je, da imata trdno vero. Pa to še ni dovolj, da bi moral Bog uslišati vajino molitev. Lahko si želita nekaj, kar bi vama lahko bilo v škodo. Bavnokar sta mi omenila onega sužnja, ki mora dan za dnem veslati;določeno pot. Pred nekaj leti je bil ta mož bogat trgovec, pa tudi dober mož je bil, ki ni nikomur storil nič žalega. Živel pa je v takem razkošju in si je privoščil vsega v izobilju^ da bi. si na,ta način nakopal najhujše bolezni r če of_mu Gospod ne poslal te nesreče. Do tega pa je pri¬ šlo takor .Neki tat je ukradel v stolnici z biseri in dragimi kamni okrašeno krono z Marijine podobe. Da bi odvrnil od sebe sum, je vzel en k^men iz krone in ga dal v žep bogatega trgotca. Ta kamen so našli pri njem in go obdolžili tatvine. Kljub vsem zatrditvam, da je nedolžen, so ga obsodili in priklenili na ladjo, da mora preva¬ žati potnike skozi to mesinsko ožino. Prav lahko oi mu pomagali, ker je skril tat krono v kotu na cerkvenem podstrešju. V tistem trenutku, ko bi prišla krona na spregled, bi se dokazala trgovečva nedolžnost in moža bi oprostili od te hude kazni. Pa kako naj 3og to douusti, dokler ne bo drugih misli glede Bvojaga življenja/ Če bi mu takoj pomagali bi spet začel živeti prejšnje življenje in tatco be šel nsproti svoji pogubi." "Ljuba, milostna gospa," je rekel stari mož, "vesela sva, da je to vzrok, da mora trgovec trpeti na ta način. Saj sva si sama mislila, da se je moralo zgoditi kaj podobnega. Kar se pa tiče naju, pa tudi ne veva, če bi bilo to, kar si želiva v najino srečo ali pogubo." a Ponovno objavljamo 1 dolar nagrade tistemu, ki bo prvi poslal spis za prihodnjo številke. Zakaj ga ne bi ti,dobil, ali dobila? Piši še danes, da dolar ne odhiti.' V pripravah je veliko nagradno teknovanje. Za tiste, ki bodo napisali lepe spise bodo tudi lepe nagrade: album slov. plošč, električni gramofon, knjige in mnogo drugih. Pazite, kdaj to ob¬ javimo.' Andrej Fishinger Koncem meseca januarja.je priredila podružnica lige Kat. Slo¬ vencev v Chicagu Baragovo proslavo. Ta proslava se je vršila v dvorani pod cerkvijo svetega Štefana. V ospredju dvorane je bil razgrnjen zastor, posut s svežimi belimi cvetkami. Na sredi zasto¬ ra je visela lepa slika našega škofa Friderika Barage. Pod njo je bilo izdelano srce iz belih cvetk. Tri stojala so krasila prostor pred zastorom. Na prvem je oil šopek rožmarina, na drugem rožen- kravta, v sredi pa rdečih nageljnov. Te nageljne je namreč v za¬ četku proslave prinesla v lepi košarici nilena Taicjjmanov, obleče¬ na v narodno nošo. Deklamirala je pesem o Baragi, ki jo je za pro¬ slavo spesnil g. pater Bazilij. Za tem je sledila spet deklamacija treh dečkov. Prvi deček, Janko arko, je cil v narodni noši. On se je predstavil zbranim poslušalcem in nadaljeval v verzih, da ga že pošteno jezi, ker še mi oicvenci nimamo svaonika. Škorc vsi narodi imajo svoje svetnike, le mi še ne. toed tem se prikaže drugi deček, Ivan Koščak, prav tako v narod n:, noši in mu zatrdi, da naj kar malo počaka, saj je še mlad« in kr a n ste bv/mo sigurno imeli že dva svetnika.; Barago in Slomška xeu.'j pa se pri bližam jaz, v oble- - 39 - ki indijanskega poglavarja in jima kličem: "Slomška le imejte Slo¬ venci, ampak Baraga je oče Indijancev." Po daljšem prerekanju čigav je Baraga smo se končno le zedinili in vsi glasno za zaključek povdarili: "Baraga je naš J" Sledila je recitacija: "Vsatl je mož", ki jo je podal g. p. Bazilij. Potem je predaval g. Gregorič. Ta nam je povedal vso zgodovi¬ no dela za Baragovo zadevo. Iz predavanja sem zaključil, da bomo res kamlu imeli Slovenci prvega svetnika, kar Bog daj.' Meni je Ba¬ raga zato všeč, ker je deloval med Indijanci. Zato sem tudi zelo rad nastopil v vlogi Indijanca. Pri tej proslavi je cerkveni pev¬ ski zbor zapel tudi pesem o škofu Baragi, ki jo je za to priliko skomponiral g. pater Vendalin. Nas otroke je naučila in vse pri¬ pravila gospodična Pavla Mušič, kateri gre vsa zahvala. G. hašiču se moram tudi sam zahvaliti, da mi je preskrbel indijansko obleko s pravim lokom in puščicami. Za zaključek proslave sem še zaplesal indijanski ples pred 3aragovo sliko. Na klavirju me je spremljal moj očka. To je v kratkem potek Barageve proslave. Vsi udeleženci so odnesli s seboj navdušenje za Baragovo stvar; da bodo molili in de¬ lali naj re6 kmalu pride dan, ko ga bomo lahko vsi skupaj častili na naših oltarjih kot svetnika. Prilagam fotografije, da me vidite kako sem izgledal kot Indijanec na jaragovi proslavi. (Slika je na 4-1. strani. Ured.) Ivanka Krulc. V tukajšnji ljudski šoli vsako leto -priredijo opereto. Tudi letos so se vsi otroci učili in pripravljali. Naslov letošnje ^ operete,.katero so igrali 18 in 19 marca zvečer, je "Saucj Hollan- -h daiee M . Ta igra se dogaja v Holandiji. Nekatere glavnih oseb v tej igri so: kralj, kraljica, princesa, princ, in Hans. Ker je v ** igri zelo veliko oseb, zato so skoraj vsi otroci od tretjega razre¬ da dalje igrali. V igri je tudi veliko pesmi, tako so ostali otro- oj ci peli v zboru. Učili so jih pa učitelji in učiteljice iz ljudske šole. g "Saucy Hollandaise" je povest o kraljični, ki je vedela neko TJ državno skrivnost. Kraljica,‘katera je vedela, da ne -mere molčati, S Vzgoraj: Prevzvišen: škof Dr, Gregorij Rožman med otroci slovenske šole v Torontu. Na sliki je tudi častiti misijonar Aolbang, Častiti g. dr, Kolarič, župnik na slovenski župniji Marice Pomagaj v Torontu in častiti gospod Kopač. Spodaj Prevzvišeni med slovenskimi otroki na Gilbertu, Minn. Fr. Štefan Savinšek se je poslovil od nas In odšel v Calumet. Michigan. Fr. Štefan je pregledoval spise da naš list. Njega posebno pogrešamo plnevillski otroci, ker nam je bil tako priljubljen. Indijanec? Ne, to je Andrej Fishinger na proslavi, ki se je vršila v Čaa.t našemu m svetniškemu škofu Baragi v Ghicagi . 111., katero je naš Andrej opisal v tej šte¬ vilki MINNESOTSKEGA ZVONA. Ko bi Andreja še drugi slov. otroci posnemali, pa bi mo¬ ral biti Zvon dvakrat večji, da bi objavil vse dopise. - 42 - je najela majhnega kneškega dečka po imenu Hans in mu naročila naj pazi, da kraljična ne bo preveč govorila in komu razodela skrivnosti. V tem času je prišel v deželo neki princ z namenom, da izve skriv¬ nost, če le mogoče. Ko zve, da kraljična ve za to skrivnost se takoj nameni, da si jo pridobi in jo pripravi, da mu pove skrivnost za katero ga je oče poslal v to deželo. Pa to ni bilo t:ko lahko,ker je Hans predobro vedel zakaj ga je kraljica najela. Vedno je hodil za kraljično in pazil, d ni komu kaj povedala o skrivnosti. Po velikih težavah in po dolgem času je pa le izvedel za skrivnost. Namenil se je tudi, da bo ostal v Holandiji. Tako se je igra veselo končala. Albin Medved '/V--' Pred nekako enim letom so dobili na Aurori, Minn. slovenskega župnika častitega p. Mirka Godino. Kmalu za njim je pričel še č. p. Štefan Savinšek. Skupno sta se dela trdo oprijela. Takoj se je opazil hitri dvig verskega življenja, ki je vse župljane zelo opo¬ gumil za vneto delo in sodelovanje. Odlično so prenovili dvorano pod cerkvijo, kjer so se kar zaporedoma vršile razne prireditve in celo bazar, ici je zelo lepo uspel. Celo nekatoličani in tisti ka¬ toličani, ki cerkve od znotra„ še nikdar niso videli, so z veseljem pomagali. Prebarvali so notranjščino cerkve, ki ima sedaj čisto drugačen izgled. Že kakih 20 let so aurorčani gojili željo, da bi se nabavilo nove orgle. Ni se jim posrečilo. š?Laj pa po enem letu trdega de¬ la 6tojijo v cerkvi krasne orgle, ki mogočno donijo v slavo Bogu in so ponos vsem župljanom. Da, minulo je samo eno leto in takšne napredek. Sedaj po enem letu pa je uil p. Štefan prestavljen v Calumet, ..ichigan za župnika k cerkvi sv. Janeza Kvstmka. Č. p. Štefanu želimo mnogo uspeha na njegovem novem mestu. Upamo, da se bom«' kdaj z ipet videli- Na potu v ; it h:‘- g„n (3C?> Ij v eno stran) sva spremljala g. patra moj brat in jaz. imela sva zelo zanimivo pot. 0 ten naj pa moj brat kuj napiše. - 43 - P.B. A. znaš ncirobe slišati Začelo se je tako- Bil sem še majnen, pa brati sem znal, pisa¬ ti tudi že nekaj. Pride v našo hišo star mož, Ki je povedal, da bi rad po dolgem času spet enkrat našega očeta videl. Pred davnim ča¬ som da sta se spoznala, potem pa drug drugega izgubila. To je ,re- kel in se meni nič tebi nič vsedel za mizo. Iz žepa je potegnil or¬ glice, jih pritisnil na usta in zaigral nanje, da je bila naenkrat sama muzika v hiši. Jaz sem poslušal in zijal v moža. Kar zama¬ knjen sem bil. Ne vem, zakaj mami ni bilo všeč, pa je nujno ukaza¬ la: "Skoči in ata pokliči ." 1 Ata so v šupi špičili prekle. Pa jaz takrat nisem čutil vese¬ lja, da bi šel proč od moža. Potajil sem se in se delal, da slišim - samo orglice, mame pa ne-, Pa se je kmalu spet oglasila in rekla bolj trdo: "Ata poklicat, sem rekla."' Zdaj se nisem mogel več po taji ti, pa sem vprašal kot bi hotel prositi: "Mama, ali prav koj?" "Ja, kojj Ja, kojj" iv.amina beseda je bila čudno trda, orglice pa tako neznansko sladke. Oboje me je silno prijelo, pa sem omagal. Postalo mi je mehko v srcu, na očeh, v grlu. Stisnil sem. se v kot in prebridko zajokal. nama me je začudena gledala. Pa je bila njene beseda le za spoznanje mehkejša: "Kaj pa je s tabo danes? Jaz sem ti rekla Ja, KOJ. Nisem re¬ kla JOKAJJ Kaj da narobe slišiš?" kož je odstavil orglice in se mi neredno smejal. Pohvalil je mamo, da se je dobro domislila, keni je pa zažugal, da ne bo več igral, če prav precej mame ne ubogam. To me je pa spet tako čudno prijelo, da sem pozabil na jok. Počasi sem stopil iz hiše in vso pot do šupe ponavljal: JA, KOJ! JOKAJ: Torej tako se narobe sliši! Poklical p- ir ate, ra moža in orglice sem v hipu pozabil. Ostal sem za srp in mislil ne. čudež, ki s mi je pravkar odkril, Pogla¬ dil je - - -o ilo.-icc in vanjo s zapisal: Ja, KOJ, bpet in spet sem oral od spredaj in od zada, j. pa «em se zmerom bolj čudil. Bog ve, Če je še veliko besed, ki se dajo "narobe slišati"? Skočil sem v izbo in poiskal abecednik. Popadla me je strast, da bi našel ve¬ liko besed, ki se l^hko "narobe slišijo". Prvič v življenju sem bral abecednik narobe, od desne na levo. Tako berejo Judje svoj pisa¬ vo, pa takrat tega nisme nič vedel. (Drugič dalje) Bil je pesnik ali "pesnik", ne vem. Kekel je, da bi naredil pesem v čast Baragi, pa je ni besede v slovenščini, ki bi se "rima¬ la" z imenom: Baraga. Jaz sem malo pomislil in z lahkoto našel ravno 15 "rim" na to ime. Ha skrivnem sem naredil pesem in porabil v njej vseh 15 "rim". Tu imate nologo! ne, ni tre^ba delati pesmi, tisto som že jaz naredil, kaj bi se še vi gnali! Tako imenitne, kot je moja, itak živ krst ne napravi. Le smejte se! Frimr.ruhi, da take svet še ni bral! Jo dobite prihodnjič pred oči! Da ne pozabim nalol 0 c! Kdor mi pošlje največ "rim" na ime BaRaGa, pa seveda resničnih rim, dobi dolar! Lahko tudi odrasli tekmujete. Na primer gospodičem Verbičeva in p. Bazilij. Fn še to! Nekateri izgov- rjajo ime Baraga tako, da je naglas na srednjem a. No, potem bi se rime lahko našle: Jaga, zgaga, prtljaga, gaga, pomaga, premaga, nesnaga, omaga, dr- ga, do praga, žaga, zmaga - in toko dalje. Pa jaz imam v mislih rime na ime Baraga. - torej naglas na prvem a! Na dan ž njimi! Dol .r že čoka! Rešitve pošljite na: P. Bernard Ambrožič OFM 238 3 . 19^ Street Nev; York 3. N.Y. uganka v zadnji številki V besedilu samem je bila majhna pomota. Ne vem, kdo je je zagrešil, jaz ali urednik. (Napako je zagrešil tipkar, ki pa je v tem slučaju v osebi urednika. Urednikova rripomba.) Moralo bi biti tako: Doli na robu PA .. itd. Torej manjkala je beseda PA. Rešitev: Dolinar obupava, skače, ječi, sto-to-ka, rjove: Zcr. a, kače. Precej dobro rešitev sta poslala z isto pošto Jaka Okorn in - - Andrej Fishinger. Dobita vsak 50 centov.... karija Nelly Kokalj iz Clevelanda je prišla sama zase. Re¬ šitev se ji ni posrečila. Pa drugič, Delly.’ Sledijo vsa tri pisma, da svet vidi, kako so se ti trije po¬ trudili. Bil sem pa razočaran, da sem prejel samo tri pisma..... Chicago 1. marca 195^» Spoštovani gospod pater.’ Iskreno se Vam zahvaljujem za poslani dolar, ki sem ga bil prav vesel. Danes popoldne sem prejel drugo številko finnesotskega Zvona. Takoj sem se vsedel in lotil vaše uganke, pa mi ni šlo tako lahko izpod rok. Skoro bi obupal in vse pustil aa diru pa mi pravi mama, da naj tisti stavek hitro večkrat ponovim. In res sem tako storil pa glejte, hinona mi pride na jezik beseda, Dolinar. "Oho, to je pa čisto slovensko ime" in že sem imel ostalo: Dolinar obuva, skače,, ječi, sto-toka, rjove, že na ka£e. Zdi se mi, da sem pogodil. Vas prisrčno pozdravlja Andrej Fishinger *********** Spoštovani gospod pater ^mbrožičt Tukaj Vam pošiljam rešitev uganke zadnjega ".'.innesotskega Zvona. "Doli na robu vas Kače je čisto (to), kar jo veže na kače". Po mojem oi se to bralo: "Dolinar obuva, skače, ječi, sto(to)ka, rjove že na kače." Samo tale (to) mi odveč hodi. ali je morebiti tiskovna Lepaka? Vas lepo pozdravlja Jaka Okron *********** 6. marca 19^4 Prečastiti gospod, p. Bernard Ambrcčič OFkJ Brala sem MIDKEbOToKI ZVOU in tudi Vašo uganko, katero Vam takoj odgovorim. "Kaj počft^neki močakar, ki se piše - kako? In pa kaj počne? Piše se VEŽE in se z vrvjo ZVEŽE. karija Nelly Kokalj 15228 Saranac Rd. Clevaland 10, Ohio. Težka živčna bolezen, ki jo je doletela 1814., je napravila konec njenim sanjam o zemski sreči. Dobivala je tako hudfe živčna napade, da so jo poslali v samoto na kmete, na očetovo»posestvo. Več mesecev so ji morali prikrivati smrt ljubljene matere. Toda slednjič je zmagala njena zdrava narava. Z nove mladostno »večnost¬ jo se je mogla vrniti v družni sni krog, Vdružatmo življenje v Lyonu. V dolgih tednih in mesecih oolezni, se njene misli niso prav nič spremenile. Nasprtcno, zdelo se je, da je vsatlo v njej še večje hrepenenje po življenju in ljubezni. Sanjala je o skorajšnji poro¬ ki. hotela je znova zmagovati s svojo lepoto in milino. Nikdar prej ni bila tako razigrana, tako polna veselja do življenja. Zna¬ la se je lepo in okusno oblačiti, da je veljala za kraljico mode v odličnih krogih lyonske mludine. nečimrne lepotice so hotele biti oblečene kot ona. In Pavlina je bila v modi prava tiranka; vedno znova si je izmišljala kaj novega in ni dala miru svojim tekmovalk m. Njen oče jo je bil vedno pripravljen podpirati v njenem nečimrnem življenju in stremljenju, ker je bil vesel njenih zmag. V svoji notranjosti Pavlina ni bila srečna. Vedno znova se je oglašal v njeni duši glas božji, sedaj bolj, sedaj manj močno in o- čitajoče. "Kolikokrat", je pisala Pavlina pozneje,"sem se umakni¬ la po dolgotrajnih zabavah v svojo sebe, da bi se bridko razjokala in očitala Bogu, čemu mi prepoveduje to, kar si drugi z mirno vest¬ jo lahko dovolijo." Toda težnja po svetnem veselju je bila zopet take močna, d je Pavlina hitro pozabila na ure notranjega nemira. Vendar pa se je zgodile nekaj nepričakovanega. Ko se je po p , 'P 4 vi’ leta 1814. znova začelo družabno življenje v Lyonu, so pogre¬ le'.: I avl Ir- 'j Jaricct. Odklonila je zdaj to, zdaj ono povabilo na s • .r.oj.tne prireditve v odličnih mestnih hišah. To je bilo preveč nenavadno, da. ne bi začeli ljudje ugibati vse mogoče. Ko se je v - *+7 - mestu celo govorilo, da so videli Pavlino v staromodni, Siromašni obleki po cestah v predmestju, ni mogla radovednost in ponekod celo tudi skrita ljubosumnost do dna. Kmalu se je šušljalo v odličnih lyonskih krogih, da se hčeri gospoda Jaricota ne zdi več vredno ob¬ čevati z dosedanjimi znanci in prijatelji; da si je poiskala dru¬ gih prijateljic, in sicer med tovarniškimi delavkami, s katerimi občuje kot z njimi enaka. Pomagalo ni ne prigovarjanje, ne obreko¬ vanje hudobnih jezikov; Pavline ni bilo več na slavnostih Jyonske družbe. Kaj se je zgodilo z njo? Nova bolezen, ki je spremenila njeno mišljenje? Razočarana ljubezen? Ali pa samo njena ranjena nečimr¬ nost? Nič takega, knogo močnejši in občutnejši doživljaj je pre¬ tresel njeno dušo. Dogodek, ki se ne zdi tistemu, ki danes na po¬ dlagi stvarnih podatkov zasleduje Pavlinin razvoj, t~ko nenavaden, kakor se je zdel onim krogom, v katerih je mlado dekle doslej bilo. Od prvih otroških let je bila v duši male, živahne Pavline moffna težnja po molitvi, ki jo je združila z Bogom. V tem je vplivala nanjo njena mati, kateri je bila vera doživeta resničnost. (Dalje prih.) PRiuODt NAGAJIVEGA BOBIJA 50. Od prahu in vročine pa se je re¬ darjev kmalu polotila strašna žeja, in ko so se pripeljali do gostilne "Pii zlati zvezdi", se niso mo fc li upreti izkušnjavi. Stopili so s koles in sedii na vrtu za mizo. "Prosim, gospa aotcvilčeva," so klicali, "hitro nam prinesite deset limonad.'" In res je pijača kmalu stala pred njimi. 51 Kaj pa je delala ta čas maloprid¬ na opica? V pravem trenutku je bila skočila na vrt za hišo. Tam je viselo v pašo očem pravkar oprano perilo in se blfcščalo na soncu kakor sneg. Smuk* smukJ je jel padati kos za kosom na tla, nato pa je grdež odvezal celo vrvice. 52 . Nazadnje je zvezal vs*-' vrvice dru b o z dru & r in dobil tako dolgo vrv; z njo se je splazil k reda', jem. ki so dobre volje- nič hudega sir. teč., sreba? i svojo limonado Oprezno j ir. je zlezel za hrbet . . in privezal vrv za vse stole. NAROČITE —<0 Lahho cilji jo - vsakemu razumljivo - zato bogato pO Vsebini V Združenih Državah jih lahko naročite: Rev. CHARLES ,: I m m i p i y I naTa^tno MESTO” 7 Vašem stanovanju spada polica ali omara 5 SlCVENSmj KNJIGAM Brezplačno in brezobvezno lahko dooite SEZNAfc SLOVENSKIH KNJIG Pišite na naslov: r 'T ZDRAVKO NOVAK ''O 8 : lg4o6 Neff Road Cleveland 19, Ohio - c Kdor naroči vsaj eno knjigo dobiva brezplačno list ‘SLOVENSKA KNJGA DOMOVINI ;,\| TUJIMI 1 ' ki prinaša članke o slovenski knjigi. I LIGR KRI 50/ RITlEPJKRnCEV *38 East 19 th Street New York 3, N.Y. I P S | POŠILJAJTE RAKETE SOJINI DOMAČIM PKEKO 1 LIQ E | PŠtT£ Pa CEMH ccq. AKO STE V ZADREGI GLEDE DARU, KI GA ŽE* LITE POKLONITI ZA ROJSTNI DAN ALI MATE¬ RINSKI DAN ALI GOD ITD. SE OBRNITE NA 1 3'BReDft ctRArnic S’ NASLOV: 10 th St. SVETLIC, 1015 A So. MILsVAUKSE 4, NISCONSIN NUDI iiO VAM VSAKOVRSTNA DARILA, UkETNI- ŠKO IZVRŠENA V KERAKIČNI IN PORCELANSKI TEHNIKE; KOT VaZB, BONBONIJERE, OB- TEŽILFTEE, PEPELNIKE, FIGURINS, OKRa- SF;. V-AOŽNIZE, itd.. _ NA ZAHTEVO IZVRŠI¬ MO TUDI PRILOŽNOSTNA POE TE Tj..', a. AKO NAROČITE PRI NaS STE LA¬ HKO BREZ SKR.' 4 "..• D'. > 1 / V.--Š OBDAROVAKEO PREDMET ŽE BEL, KER IZVRŠUJEMO VSE DOl-^ FO La&TNT ZAMISLI. Ujf v. PIŠITE ŠE DaNES po cenik! J msmsmmsmsBsm