amerikanski
Slovenec
50
LETNICO obhaja letos 11 "Amerikanski Slovdiec"
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
^	Geslo: Za vero in narod — ta pravico bi resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S DRUŽBE SV. MOHORJA Yj . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽ
DRŽA* »H AMERI .KIH.
(Offidol Organ of four Slovenian Organizations)
STEV. (NO.) 247.
chicago, ill., četrtek, 25. decembra — thursday, december 25, 1941
—_
LETNIK^(VOL.) L.
Churchill na obisku v Beli hiši
Načrti se sestavljajo za svetovno fronto
Chuchill prispel v Washington v vsej tihoti. — Piri konferencah se baje namerava razdeliti svet v štiri vojna pozorišča. — Ameriki bo odkazan daljnji vzhod.
Washington, D. C. — Da'e-kosežni načrti, da "se porazi hitlerizem preko celega sveta," se sestavljajo te dni pri predsedniku Rooseveltu v Beli hiši v konferencah, pri katerih sta voditelja ' dveh najmogočnejših demokracij, namreč predsednik sam in angleški min. predsednik Churchill, glavni osebnosti.
Churchill je prispel v Washington v svrho teh konferenc v vseh tihoti v ponedeljek zvečer. Priletel je iz Londona z aeroplanom in njegov prihod se je držal v taki uradni tajnosti, da so le najvišje osebe vedele zanj ter je bil za splošno javnost pravo presenečenje. Temu primeren je bil tudi sprejem na letališču, "pre-
prost, brez ceremonij, brez izkazovanja časti," kakor ga je opisal predsednikov tajnik Early. Vendar pa se je pripeljal Roosevelt na letališče, da pozdravi visokega posetnika.
Takoj isti večer sta ime'.a Roosevelt in Churchill v Beli hiši razgovor, ki je trajal do 1. zjutraj. -JDrugi dan, v torek, popoldne se je vršila ponovna konferenca, na kar so imele slediti se druge, Jcajti Churchill bo ostal v Washingtcxnu preko božiča ter bo med tem časom gost v Beli hiši. Na božič bosta šla skupaj s predsednikom v cerkev, a v torek se še ni vedelo, katero si bosta v ta namen izbrala.
Kakor se pričakuje, se bq na teh konferencah med obema vodilni ma osebnostimn sestavil vojni načrt najdaleko-^ežnejšega značaja, ki bo vključeval vse svetovne fronte. Da se bodo razpravljale vse. podrobnosti vojne, se raz vidi že iz tega, ko je Churc-
INDIJA SE PRITOŽUJE
Voditelj pikro ožigosal britanske oblasti.
Bombaj, Indija. — Dasi ?o dale britanske oblasti nedavno izpustiti več tisoč indijskih voditeljev, si jih s tem še nikakor niso pridobile in ne morejo pričakovati pravega sodelovanja od njih. Značilna je v tem oziru izjava Pandita Nehru, predsednika glavne indijske stranke, enega izpuščenih voditeljev. Pikro se je izrazil, da se britanska vlada upa, govoriti« o moralnih in duhovnih vrednotah, dočim je pokazala, da jih ona sama ne poseduje niti v vojni, niti v miru. Indija drži v spominu, je dejal, zadnjih 150 let britanskega gospodstva; edino s popolno izpremembo svoje politike si bo mogla Anglija pridobiti
simpatije vzhodnih narodov.
_
NAZNANILO NAROČNIKOM
Zaradi božičnega praznika bo izostala petkova številka našega lista.
NOVO LETO PROGLAŠENO ZA DAN MOLITVE
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je zadnji ponedeljek proglasil novoletni dan za dan molitve. V svojem proglasu se je izrazil, da imamo sicer zaupanje v svojo deželo, v svojo ljubezen do svobode in v svojo dediščino junaštva, vendar pa, da je naša moč jačja, ako nas Bog podpira. V to svrho je določil prvi dan leta 1942 "kot dan molitve, dan, da prosimo odpuščanja za naše pogreške v preteklosti, da se posvetimo nalogam sedanjosti, da prosimo Eoga pomoči v bodočih dneh."
V Orientu stanje boljše
, t
Japonci zadeli na trd odpor na vseh bojiščih
Na Mala ji Britanci ustavili japonsko prodiranje. — Bram-bovci v Hongkongu vrgli napadalce nazaj. — Amcri-kanci na Filipinih izjalovili Japoncem uspeh.
KRATKE VESTI
—. London, Anglija. — Oblegani brambovci Hongkong kolonije so še vedno v radio zvezi z Londonom in Čung-kingom, kot se je v torek raz-odelo. Zveza se vzdržuje s pomočjo skrivnih radio postaj, in sicer dvakrat na dan.
PREBIVALCI OB ZAPADNI OBALI VZNEMIRJENI
Chicago. 111. — Znana igralka Lillian Gish je na svojem potovanju iz Kalifornije v New York napravila zadnji ponedeljek v tukajšnjem mestu kratek postanek, med katerim je povedala o razmerah ob zapadn? obali. Kakor pravi, je prebivalstvo ob Pacifiku v stalnem strahu pred zračnimi napadi. Zato pa se tudi u-mika od tamkaj v notranjščino dežele v tako velikem številu, da si je težko rezervirati prostor na vlakih, ki vozijo iz Kalifornije proti zapadu. Ponoči so mesta/ zatemnjena in malokdo si upa po 6. uri iz hiše.
London, Anglija. — Po poročilih, ki so prispela v torek, je položaj britanskih sil na daljnjem vzhodu nekoliko bolj ugoden, in sicer na vseh frontah.
Na malajskem polotoku, pravijo poročila, so Britanci ustavili prodiranje japonskih čet in jim prizadele težke izgube. Britancem so se tamkaj pridružile tudi čete nizozemske vzhodnoindijske armade. V Hongkongu se je situacija tudi toliko izboljšala, da japonska poročila sama priznavajo, da britanske obrambne File nudijo silovit odpor. Na neki točki so bili Japonci celo vrženi nazaj in upanje se že izraža, da bo Britancem mogo če, drsatiJto važno strategijr\o mesto.
Vesti o domovini
Kakor se poroča iz Kaire, v Egiptu, je veliko število dobro vol j cev Slovencev iz Primorske, vstopilo v novo jugoslovansko vojsko, ki se sestavlja na daljnem vzhodu.	_______ŽjL^ZL&llt
Primorski Slovenci dobrovoljci jugoslovanske vojske
Kairo, decembra (JČO) — V novo jugoslovansko vojsko, ki se sestavlja na daljnem vzhodu, je stopilo 4. avgusta pod zastavo veliko število do= brovoljcev Slovencev, ki so .ce z navdušenjem prijavili s svojimi brati Srbi in Hrvati, da s svojimi deli in svojimi življenji doprinesejo delež k osvoboditvi domovine Jugoslavije.
Sprejem je bil posebno slavnosten. Slovenski dobrovoljci so bili sijajno postrojeni v razviti črti. Zastopnik poveljnika operativnih čet, pohotni podpolkovnik g. Miloje Dinič je v spremstvu načelnika štaba, generalštabnega majorja g. Pavla Novakoviča sprejel poročilo od pehotnega
'Lonoio'HW. S " VI m fUw , (T . Kdpctantt yr v latirnrrrjar T>-
skoviča. Podpolkovnik Dinič je
predstavil poveljnika šole generalštabnega majorja g. Via-dimirja Periča in pehotnega
prinašala slavo našemu orožju na bojnih poljih Balkana. Cast te junaške zastave, brez madeža na sebi, brani danes v gozdovih zasužnjene Srbije 75.000 Srbov ter vrste grob pri grobu, med tem ko črna o-grinjala naših mater vedno bolj zastirajo naša mesta in naše va.si. Srbi, ki se danes bore po gozdovih zasužnjene domovine. ki so vedno visoko dvigali luč svobode, se bore za vse Južne Slovane, so branik
ODHAJA ZARADI SRČNE NAPAKE, PRAVI BRAUCHITSCH
Berlin, Nemčija. — Dosedanji vrhovni poveljnik nemške armade feldmaršal von Brau-chitsch je izdal na armado proglas, v katerem se je izrazil, da je on sam prosil Hitlerja, naj ga razveže njegovih dolžnosti, in sicer zaradi oslabelega srca. Povdarjal je pri tem, da je on vodil armado skozi štiri leta, in da ta leta vsebujejo za Nemčijo "množi-
hill pripeljal s seboj nič manj kot 80 raznih tehniških in drugih izvedencev. Brezdvom-no se bo pri tem ustvarilo tudi skupno medzavezniško vojno poveljstvo ter se bo imenoval vrhovni poveljnik vseh zavezniških sil.
Kolikor se ugotavlja, se bo najbrž razdelil celi planet v štiri vojna pozorišča, ki bodo Evropa, bližnji vzhod in severna Afrika, severni Atlantik in končno Pacifik ter daljnji vzhod. Vojna v Evropi se bo bržkone še nadalje prepustila Rusiji; britanskim silam bo poverjen vojni teater na bližnjem vzhodu in v severni Afriki, kjer se udejstvujejo že zdaj; enako bo tudi Atlantik pod britansko komando, dočim bo Amerika imela trdo nalogo, da doseže zmago nad osiščem na Pacifiku in » Orientu. %
Še ena točka se utegne razpravljati na teh konferencah, namreč vprašanje Rusije. Res
PRIPOROČILO, DA SE UVEDE SPLOŠNI "LETNI CAS"
Washington, D. C. — V senatu je zadnji ponedeljek stavil senator Downey iz Cal. resolucijo, da se naroči predsedniku Rooseveltu, naj uvede za celo deželo nemudoma tako-zvani "varčevalni čas," nam reč, da se čas pomakne za eno uro naprej, kot je bilo doslej v običaju poleti. Priporočilo samo sicer ni zadelo na posebno opozicijo, vendar pa se je povedalo senatorju, da ni prav, da bi kongres sprejemal resolucije, s katerimi bi naročal predsedniku kaj ima storiti. Pričakuje pa se, da bo ta varčevalni čas bržkone odobren, zlasti še, ko je predsednik že pred šestimi meseci izrazil kongresu to priporočilo.
predsednik podpisal registracijski zakon
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v ponedeljek podpisal in s tem uzakonil predlog, pa katerem se bodo morali registrirati vsi moški od 18. do 64. leta. Pričakuje se, da se bo pričelo registriranje prihodnji mesec in se~ ne bo vršilo za vse istočasno, marveč po starostnih skupinah.
je sicer, da ima Rusija trdo delo na svoji zapadni fronti proti Nemčiji, toda čimdalje glasnejše se izražajo nade, da bo sodelovala tudi v Orientu, namreč, da prične vojno z Japonsko, ali pa vsaj, da dovoli, da ustanovi Amerika na njeni zemlji letalska oporišča.
co največjih zgodovinskih dogodkov in za armado največje vojaške uspehe." "Fuhrer," ki je prevzel .zdaj vrhovno jpo-veljstvo, "nas bo vodil do zrna ge," je dostavil maršal.
—	Istanbul, Turčija. — Iz bolgarske prestolice Sofije je prišlo v ponedeljek poročilo, da bo od tamkaj piispel v Turčijo v petek ameriški poslanik Earle z deveterimi drugimi Amerikanci. Bolgarija je, kakor znano, v vojnem stanju z Ameriko.
—	London, Anglija. — Iz nekega vira se je kvedei«,
jc bil ruski maršal Voroši^ imenovan poveljnikom sovjetskih sil na daljnjem vzhodu. Vorošilov je bil prej poveljnik na severnem delu fronte in je tudi organiziral obrambo Leningrada.
OB ZAPADNI OBALI PRE-GANJAJO PODMORNIKE
San Francisco, Cal. — Vzdolž pacifiške obale so na neutrudnem delu mornariške in zračne patrulje, da izsledijo podmornike, ki so izvaja"'! napade ob kalifornijskem o-b rež ju na ameriške tovorne ladje že od 11. decembra naprej. Napadene so bile na ta način štiri ladje, toda podmor-nikom se je z zig-zag vožnjo v vsakem slučaju posrečilo pobegniti.
-o-
SENAT ODOBRIL OJAČE-NJE MORNARICE
Washington, D. C. — Brez vsake debate je senat zadnji ponedeljek odobril in poslal poslanski zbornici predlog, da se število moštva v mornarici zviša od sedanjih 300,000 na 500,000. Marinerski kori pa se ojačijo od 60,000 mož na 104,-000.
Na ameriškem bojišču, namreč na Filipinih, so naleteli Japonci tudi na trd oreh. Od tamkaj se namreč poroča, da so se ameriške in filipinske čete z vso silovitostjo vrgle na tiste japonske skupine, ki se jim je posrečilo, da so pristale na otoku Luzonu, ter so jim onemogočale doslej vse nadaljnje uspehe.
-o-
OBROČI SE BODO DAJALI LE NA IZKAZNICE
Chicago, HI. — S 5. januarjem stopi iz veljave sedanja prepoved federalne vlade, da se gumijasti obroči za avtomobile sploh ne smejo prodajati, toda od tega dne dalje bo nakupovanje obročev strogo kontrolirano. V tukajšnjem mestu, in po drugih mestih bržkone enako, se bodo ustanovile posebne postaje, katere bodo izdajale dovoljenja za nabavo novih obročev. Dovoljenje pa bodo dobili le tisti, ki bodo pokazali, da so njih obroči že v skoraj neuporabnem stanju. Trgovino z obroči za truke pa bo imel v rokah posebni državni obrambni urad.
majorja g. Danila Zobenico ter druge gg. častnike v taborišču.
Potem je spregovoril poveljnik gardnega^ bataljona, gene-ralštabni major g. 2ivan Kne-ževič, ki je imersledeči ognjeviti nagovor:
"Dragi bratje Slovenci, Po tolikih stoletjih suženjstva smo, glejte, spet svobodni
in pripravljeni, da skupaj s Brbi in Hrvati doprinesemo k osvobojenju zasužnjene Jugoslavije in ostalih še ne osvobojenih Jugoslovanov v Gorici, Trstu Istri, Zadru, Koroški in ostalih delih, kjer žive naši bratje iste krvi.
Odrekli ste se dinastije, ki nikdar ni bila vaša in ki se je ponižala tako zelo, da se je sprijateljila z mednarodnimi razbojniki in ubijalci kakor Pavelič — da bi prišli pod žezlo vaše, narodne, slavne m viteške dinastije Karadžordže-
| za csvobojenje in zedinjenje Jugoslovanov. Tudi vi. Slovenci, ste prišli braniti čast te jugoslovanske nepremagljive zastave skupaj z nami, do jutrišnjega dne, ko se bomo kot osvoboditelji vračali v našo zasužnjeno domovino.
Grobovi Slovencev, pobitih naših slav*' nih divizij, ki so jih izkopali | nemški, bolgarski, madžarski I in italijanski tanki bodo maščevani samo tedaj, če se vsi moško zavzamemo in z vero v Boga in kralja krenemo kot junaki, da osvobodimo naše trpeče in tlačene bi 'te.
Pri tem našem p -era srečanju vas sprejemamo z razširjenimi rokami in z odprtim srcem, srcem, ki je vedno z vznemirjanjem utripalo za naše zasužnjene brate v Trstu, I Gorici, Istri in Zadru.
Kot poveljnik vašega bataljona vam naročam: ljubite spoštujte se med seboi. bodile poslušni in disciplinirani, ljubite svoje predstojnike in vedno brez obotavljanja hodite za njimi — častniki, kajti znali vas bomo popeljati po moških in junaških poteh nesmrtne slave, ko bo prišla ura osvobojenja naše domovine. Tako je bilo včeraj, tako bo tudi jutri.
Po Kosovu 1. 1389, po drugem Kosovu, albanski Golgoti leta 1915. ter po tretjem Ko-
AMERIŠKA POSEST NA PACIFIKU
vicev.
Odrekli ste se tuje države, v kateri vlada druhal fašističnih samosilnikov in izkoriščevalcev, ki celo svoj lastni narod — italijanski — smatra
sovu, našem porazu po 27. marcu, je postala naša čast še večja in večje naše junaštvo, naš ugled v svetu ter nesmrtna herojska slava na bojnih poljih je postala večja, močnejša in bolj poznana. Po teh Koso-vih poljih je naša domovina vedno vzniknila močnejša, bolj trdna in bolj velika. Tako je bilo včeraj, tako bo tu-
Pogled na mali ameriški otok Wake Islandski laži na Pacifiku, kakih 1000 mjlj daleč od Japonske. Kakcr druge ameriške posesti v Orientu, je tudi ta otok občutno trpel med prvimi japonskimi napadu
za kup sužnjev brez pravic, da ne govorimo o vas, bratje Slovenci, ki ste desetletja u-mirali po koncentracijskih taboriščih ali pa bili poslani v borbo za tujo svobodo in tuje gospodstvo, —- danes pa prihajate v sestav naše jugoslovanske domovine, v kateri se osebna svoboda in svoboda vesti cenite nad vse.
Odrekli ste se italijanske vojaške zastave, ki v svoji zgodovini nikdar in nikjer ni zaznamovala eno samo zmago, temveč povsod same poraze, sramote in bežanja — in prišli
I pod slavno, nikdar premagano, junaško in nesmrtno zastavo kraljevine Jugoslavije, ki [je po vsem svetu ponesla sla-I vo Jugoslovanov in desetletja
di jutri.
Zato pa, postrojeni v tem prvem bataljonu Kraljeve garde, dvignite visoko glave in bodite ponosni, ker boste osvoboditelji naše jugoslovanske domovine! Naše matere in žene ter naši otroci in naše sestre imajo vse razloge, da tudi oni visoko dvignejo svoje glave in otrejo solze, kajti ura osvoboditve za vse brate Slovence, Hrvate in Srbe se z vsakim dnevom vse bolj bliža.
Končavajoč te besede, junaki, vam kličem, naj naše (Dalje na 4. strani)
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
Četrtek, 25. .decembra 1941
Prvi tn najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vuk dan razun nedelj, ponedeljkov in doevor po praxnikih.
Izdaja in tiika:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in oprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544
Naročnin«:
The first and the Oldest Slovene * Newspaper in America. Established 1891.
Issoed daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBUSHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cerxnak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
..$6.00 3.00
Za celo leto
2a pol leta	_______
Za četrt leta_____J.75
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____$7.00
Za pol leta ........ 3.50
Za četrt leta ........................2.00
Posamezna številka__3c
Subscription:
For one year .............
For half a year For three months
—$6.00
___3.00
... 1.75
Chicago, Canada and Europe:
For one year---_$7.00
For half a year .„-..... ,-- ,., 3.50
2.00 3c
For three months Single copy--
Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti poelani na nredniitvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Situacija na Daljnem vzhodu
Gospodarsko in vojno politiko demokratičnih držav je čas, da se temeljito revidira in usmeri tako, da bo med zavezniki več enotnosti, več tesnega sodelovanja, potem bo kaj uspehov. Dosedaj smo vodili slabo politiko. Ta dežela je n. pr. prodajala železo, olje in drugi material Japonski dolga leta, ki so to blago uporabljali za oboroževanje in se zdaj najbrže z našim materialom, ki smo jim ga prodajali, bojujejo proti nam.
Yes, hudo smo zaverovani v business, ampak spoznati bi bili morali že dolgo dolgo, da business ni vse, posebno pa ni dober, če ga ne vodi dobra previdnost.
Situacija ni rožnata, ampak čisto temna pa tudi še ni. Demokratične dežele imajo še vse ugodnosti, samo treba je dobre previdnosti, pa nastopati pravočasno, kadar so ugodni momenti za nas in ne čakati, da drugi preje vrže zopet kamen v nas.
BOŽIČ V VOJNEM ČASU
(M. Blai)

Situacija na Daljnem vzhodu za enkrat ni preveč rož-- nata, ne za Anglijo, ne Ameriko. Dejanska resnica je taka in ne gre, da bi pred njo zakrivali oči. Hongkong, važna angleška luka na južnem obrežju Kitajske je v nevarnosti. Ista usoda grozi najvažnejši angleški postojanki na Daljnem vzhodu Singapore.
Res je, sovražnosti so še le izbruhnile in ker so zahrbtni napadalci skrbno in skrivno pripravljali napad je ' inicijativa na njihovi strani. Kako dolgo bo, pokaže bodočnost. Škoda pa je že to, da je inicijativa na strani sovražnika in kaže, kako slabo smo bili pripravljeni Ame-rikanci in Angleži v Tihem morju. Imamo moderno orožje in dosti istega tudi, toda napad je nas zalotil tako nepričakovano, da je res za obžalovati.
Angleška poročila so govorila o utrjenih pozicijah na malajskem polotoku. Pa so se Japonci vsuli od več strani na malajsko obalo in zdaj prodirajo doli proti Singapore. Amerikanci se bolj uspešno branijo na Filipinih in kažejo junaštvo. Napade odbijajo in zadajajo Japoncem občutne udarce.
Kitajci v zaledju, v notranjosti Kitajske se nikamor ne zganejo. Neka pomoč je prihajala skozi Burmo zadnje dve leti in nekaj orožja bi Kitajci le morali imeti, pa ni nobene prave kaj uspešne akcije. Ako Japonci ne bodo naleteli na odločnejšo obrambo, jim ne bo težko doseči, kar nameravajo. Japonci so zviti in temeljito pripravljeni nasprotniki, s čimer morajo demokratične dežele računati, če hočejo, da ne bodo ob vsakem koraku doživljale razočaranja.
Nenadni napad v Tihem morju je napravil veliko škodo. Dosegel pa je nekaj, kar bi drugače ne dosegla nobena druga prizadevanja, namreč to, združil je vse elemente med nami v Ameriki, ki so prav do včeraj trdili, da ža Ameriko ni nevarnosti, da bi bila napadena in so kritizirali vsakega, ki je svaril pred nevarnostjo. Zdi se, da ni bilo dosedaj razun dalekovidnega in skrbnega predsednika Roosevelta prav dosti mož na vodilnih mestih, ki bi ft videvali nevarnost, katera se je približevala dan za dnem deželi.
Iz tega razloga, ker so bili na mnogih vodilnih mestih dosedaj le sami apizerji, ki niso verovali, da je Hitler, Mussolini in zviti Japonec tako nevaren in zahrbten kakor je, je.bilo tudi tako nezadostno pripravljena obramba *a mnogih točkah. Angleži so namigavali o nepremagljivosti raznih postojank, kot Singapore, itd. Postavljali so se Nizozemci in drugi, pa zgleda, da menda se vsi le na Strica Sama zanašajo, da jih ta očuva pred Japoncem.
Borba na Daljnem vzhodu nikakor ne bo igrača. To bi bili morali Angleži vedeti in razumeti že davno, ne pa to še le sedaj spoznavati. Stara angleška politika, hrani svoje moči za nazadnje in glej, da jih boš imel nazadnje, je bila morda dosedaj pravilna. Toda v vseh prejšnjih borbah ni šlo nikdar tako direktno za tem, da se zruši britanski imperij, kakor gre v sedanji borbi, v kateri je osredotočen ves boj le v to smer. John Buli pa se zdi, da je v ^m slučaju čudno političen, ali je pa že toliko izmučen, da nič kaj uspešnejšega ne more pokazati in se zanaša le na * druge. Angleži bi morali vedeti, da bojna fronta v Rusiji je za Angleže prav tako važna, kakor njihova v Libiji, ob rokavskem kanalu, ali pa na Daljnem vzhodu. Zato bi Angleži morali pokazati kako aktivnost, ko je bila borba vroča v Rusiji, ne pa le gledati, da se drugi tepejo, sami pa le politizirajo in operirajo le z besednimi boji. , • Osiščne sile so dosedaj dovolj jasno pokazale, kaj je njih namen. Zavojevati hočejo ves svet. Upamo, da se jim to niti malo ne posreči. Ampak zakaj ne bi demokratične velesile gledale tudi v naprej. Strategični oziri zahtevajo, da bi Angleži udarili vred s prostimi Francozi na Dakar in druge postojanke in jih zasedli predno bodo poskusile osiščne sile stopiti tja. Vojna strategija to zahteva. Ali ne bo borba toliko težja, če bodo važne postojanke padle sovražniku v roke? Zakaj ne seči po njih, predno dobi take skušnjave sovražnik?
ŠE EDEN, KI SE IZRAŽA O 'BARAGOVI PRATIKr
Eveleth, Minn.
Novost! novost! — Zmiraj nekaj novega. — I no, pa kaj mislite da je novega? Pred kratkim je zagledala luč sveta "Baragova Pratika". — Ravnokar sem jo prejel iz knjigarne .Afrier. Slovenec in ko pišem te vrstice, ista leži pred menoj.
Ne bom jo opisoval, kakšna je, zato ker ste njen opis lahko že videli v listu Amer. Slovencu z dnem 16. decembra v u-redniškem članku ter v dopisu izpod peresa Mr. Antona Grdine iz Clevelanda, Ohio. K temu bom le to dostavil, da je nova in prva "Baragova Pratika" mojstersko izdelana in tiskana na finem papirju v dveh barvah.
Dosedaj smo dobivali Pra-tiko iz stare domovine, katera je bila v starem kraju res nekako kmečko hišno glasilo
gosi ovij eno Novo leto 1942 sirom Unije, kakor tudi vsem slovenskim fantom-vojakom, sko-rajšen zdrav in vesel povratek v sredo svojih dragih domačih !	John R. Strah 205 Hayes Street
-o-
KAJ PRAVI NAS ZASTOPNIK O "BARAGOVI PRATIKI"?
Greenwood, Wis.
Sporočam Vam, da sem Ba-lagove pratike v redu prejel in gredo tako hitro, da jih moram zopet naročit, da mi jih pošljete, kakor hitro mogoče. Ta pratika je res taka, da bi ne smela biti nobena hiša brez nje. Taka je, da si boljše Slovenci v Ameriki ne moremo želeti. Krasna je že na pogled in vsebina nadvse zanimiva in poduči j iva, zato jo priporočam, naj jo ne zamude.
Vsem tukajšnim naročnikom "Am. Slovenca" jo bom jaz prinesel na dom in tudi, kate-
S tesnobo v srcu danes svet pričakuje božičnih praznikov. Božični prazniki, oznanjevalci miru pa bodo praznovani med sovraštvom, zavistjo, jezo, blodnjah zla, med vojsko in morijo brez konca in strahotnem pomanjkanju ljubezni med človeštvom. — Tesno je' nam pri srcu, ki pa še ne okušamo polne grozote vojne, kaj šele s tistimi, ki so v vrtincu te morije. Naša katoliška Slovenija, ki se je vsako leto ta ko praznično pripravila za sveti Božič. Ko so zvonovi in zvezdice zamigljale na nebu. Tedaj je cela slovenska zemlja | začutila blagoslov svetega ve-) čera. Postavili smo jaslice — kako so bili obrazi pastirčkov veseli, sv. Jožef v sreči ni vedel kam bi položil roko; Ma-
in obrednik, kot piše Mr. Gr itina. Torej, nekakšna pravi la, po katerih se je slovenski kmet vestno ravnal. Pa, tega letos ni. Smelo rečem, da Italijani to zabranjujejo — in pa tudi, kaj se pa polentarji razumejo na slovensko pratiko, tiskano v "barbarskem jeziku". (Po njih mnenju je namreč naš jezik barbarski). — Ker tega letos ni, je pa PRATIKA izšla v naši novi domovini pod imenom "Baragova Pratika", ki je vse lepša od starokraj-skih in vse bogatejša v vsebin1*.
Prijatelji PRATIKE, ne odlašajte! Zaloga je omejena. V pismu priložite 30c v znamkah in naročite jo še danes naravnost iz Knjigarne Amer. Slovenec. Rojaki iz Eveletha sc pa lahko oglasite na spo-dnjerfi naslovu. Imam jih par ducatov.
Naročniki Amer. Slovenca na Evelethu, prosim, da mi oprostite, kateri še niste dobili stenskega koledarja. Mi pač čas ne dopušča za vse naenkrat. Dobili ga boste gotovo. Dostavil ga bom vsakemu naročniku osebno v hišo in istočasno imejte pripravljenih še 30 krajcarjev in dobili boste krasno knjižico v obliki Baragove Pratike.
Vsem naročnikom Amer. Slovenca pa končno želim prav vesel Božič ter srečno in bla-
ri ste oddaljeni jo dobite ^v kratkem.;
Vreme imamo za ta čas lepo in ni mraza, ne snega. Da hi le pozneje ne bilo vsega preveč.
Drugače se imamo farmarji po navadi. Morda bo pred-pustom kaj novega.
Želim vsem mojim znancem in prijateljem, kakor tudi vsem znancem in prijateljem A. S. in Novega Sveta vesele božične praznike in zdravo novo leto 1942.
Joseph Rakovec, zastopnik
-O-
OPOZORILO ROJAKOM V NORTH CHICAGO IN WAUKEGAN
North Chicago, 111.
V prvi vrsti prosim čitatelje oproščenja, ker ne bom poročal glede delavskih razmer, pač pa o zelo resni zadevi. — Dne 15. decembra sta naš spoštovani g. župan John P. Dro-mey in naš splošno čislani rojak policijski načelnik Jacob J. Novak, opozorila vse mestne zastopnike v mestni zbornici, da sta dobila nalog od našega soseda Admirala Downes iz Great Lakes, da naj dasta al-dermanom nalog, dobiti gotovo število zanesljivih državlja nov, kateri hočejo služiti kot stražniki v slučaju zračnega napada od sovražnika.
Izkušnje in priprave za ta
rijin obraz poln rajske sreče J in lepote, božje Detece pa je bilo tako ubožno< in nebogljeno. — Mama so fekli: Otroci, nocoj prižgite tri svečke pri jaslicah, eno za srečo in mir, -eno za rajne pokojne iz te hiše, eno za ata v Ameriki. Storili smo s posebno željo, da bi nocoj ata nenadno stopili med nas, prišli domov iz te, po naših mislih tako strašne tujine. \
Bakije so se zasvetile po hribih kakor kresničke ob Kresu; ljudje so prihajali od daleč v dolino k polnočnici. — Rahlo so pritrkavali zvonovi v tiho noč, kakor da ustnice šepetajo kažipot ljudem po nevarnih potih v dolino.
Zarja božičnega večera se je razgorela, smrečje se je zganilo, kos je prisluhnil, ko je množica vernikov prispela mimo grmičevja. Rimska cesta se je razširila, kot da so se nebesa odprla — morda se an-geljci odpravljajo na betle-
hemsko pot — Jezuščku naproti. — Okrog domov je dišalo po kadilu in blagoslovljeni vodi. — To so bile dosedaj srečne sanje ameriških Slovencev. Vdajali smo se tem sanjam ob božičnih večerih v Ameriki, medtem ko so sveči-ce dogorevale ob umetniških jaslicah — in daljni zvok ne-pozabljenih svetonočnih zvonov je trkal na okna naših ameriških stanovanj in še tedaj nam je bil ta zvok glasnik božje slave in ljubezni. Laglje se nam je bilo tedaj udati se novodobnemu času ameriških šeg. Med lepimi obredi po naših župnijah so nam minevali božični prazniki leto za letom. Videli smo v njih milost in oe rešenje in gojili v srcu upanje, da se bo mir teh praznikov dotaknil zavržene zemlje, toda:
Dogodki
| Md Slovenci p* Ameriki
i =====
O, greha vsakega je . grozna kletev, da zlo iz zla je neprestana žetev. In zato bodo letošnji božični prazniki praznovani v strahu sovraštva, jeze, vojske in pomanjkanja ljubezni med narodi. — Strašno je bogata žetev zla. Ce bi človeške solze postale reka, bi bila ta reka globoka, slana in grenka od gorja. Krik ranjenih in umirajočih sega do neba in dušeči so pritajeni vzdihi preganjanih.
Zato letos ne bo na svetu tistega svetega božičnega razpoloženja, šel pa bo ogromen vzdih k nebu: O božje Detece, vodi nam vladarja k njegovi pravični zmagi; ohrani svoje otroke sirom sveta, pripelji jih k domačemu ognjišču, da bo zopet zagorela lučka pred jaslicami in bodo njih srca zopet prežeta z božičnimi skrivnostmi in ljubeznijo--
(Dalje sledi)
ke napade se bodo v kratkem
vršile za mesto North Chicago in za druge 'bližnje naselbine in sicer bodo gotove tovarniške piščalke naznanile kdaj bo ta čas. Vsak bo pa g*ede tega poprej obveščen potom časopisov in domačih stražnikov. Ob enem času, ko boste slišadi to naznanilo, naj vsak v svojem domu ugasne vsako luč, niti sveč, niti žveplenk naj se ne rabi v onem času. Želja je, da bo popolnoma temno po celem mestu. Oni, kateri bi se v istem času vozili po mestnih ulicah, naj zapeljejo svoj avto na stran ceste in luči takoj u-gasnejo. Nobene luči ne sme biti v celem mestu, ker vojaški zrakoplovi bodo fotografirali mesto v tem času in s tem bodo videli, kako smo ta ukaz izvršili. — Torej dragi rojaki in rojakinje, prosim vas in prepričan sem, da se boste Slovenci vsi skazali z vašim sodelovanjem kot prvi med vsemi drugimi narodnostmi, da boste izpolnjevali ukaze, ki so namenjeni v vaše dobro.
Zastopniki in stražniki za North Chicago so za prvi ward - sledeči: John Lubeck, J. Be zek, Anton Jeffers, J. Jackett, J. Potocky, Frank Ogrin Sr., Joseph Celesnik, Frank Zupec, Joseph Zore, F. Mrlak, Mike
Grgas, Avgust Cepon, Andrew Cepon, Math Ivanetich, M. Banko, J. Chamernick, John Mesec in Matevž Slana ter Matevž Kirn. Ti možje bodo pazili, da se bo ukaz točno izpolnil v vsakem oziru. To je vse v vašo varnost, za morebitne slučaje pozneje. Kdor bo kršil te ukaze, bo naznanjen na pristojno mesto. — Torej Slovenci v North Chicago in Waukeganu pozor. Gotovo je, da bodo to same vaje, torej se ni treba prestrašiti, vendar je pa bolje, da se za slučaj sile pripravimo. Morda nam še vse prav pride. — Na južni strani našega mesta je odgovor vsakemu, zakaj da je tako silno važno, da se v našem okraju najprej in najbolje pripravimo. — Vsakdo naj junaško in pogumno izvrši kar je potrebno in kar se od vsakega dobrega ameriškega državljana pričakuje in ob koncu bomo vsi videli, kaj se bo celemu svetu pokazalo z našim složnim delovanjem v vseh ozirih.
Zeleč vsem vesele praznike in srečno novo leto Vjis pozdravljam !
Math Slana, Sr., alderman 1. warde --o-
'Širite amer. slovenca1
Nesreča nikoH ne počiva
Milwaukee, Wis. — Pred tedni je bil pobit z avtom rojak Frank Mattias iz 4014 W* National Ave. Par tednov je bil v bolnišnici, sedaj se pa nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Njegovo stanje je precej slabo, ker ima zlomljeno nogo v stegnu in trpi hude bolečine. Nesreča se je zgodila blizu njegovega doma. Nesrečo je povzročil neki mladenič, ki nima ničesar, niti kare nima zavarovane, tako ga niti za odškodnina ne more ponesrečenec prijeti. — Bog mu daj skorajšnjega okrevanja! — Prijateljski obiski mu bodo dobrodošli.
Poroka v New Yorku
New York, Ni. Y. — V soboto 27. decembra ob 4. uri popoldne se bosta v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi cesti poročila Mr. Frank Starman iz New Yorka in nevesta Miss Anna Sršen, ki stanuje v Brooklynu, N. Y. — Prijatelji jima žele vso srečo in božji blagoslov v novem stanu!
Iz Južne Amerike
Buenos Aires, Argentina. — V bolnišnico se je morala podati rojakinja Antonija Zigon, kjer je bila operirana. Operacija se ^e posrečila. Omenjena je doma iz Stjaka na Krasu.
Še vedno bolan
Milwaukee, Wis. — Mr. Zo-kan je še vedno boLan, pa se mu zdravje polagoma obrača na bolje. On in njegova soproga se prisrčno zahvaljujeta prijateljem za tolažbo in obiske v tej bolezni ter jima kli-četa prisrčni Bog plačaj za vse! — R. D.
Voščilo dolgoletne naročnice
Ely, Minn. — Vsem čitate-ljem, zlasti pa zvestim naročnikom Amerikanskega Slovenca želim vesele praznike ter srčno, mirno in milosti polno Novo leto! — Mary Oblak, dolgoletna naročnica in dopisovalka.
Božični Radio program
Chicago, 111. — Slovenci v Chicagi bodo imeli priliko poslušati lep božični radio program s petjem in muzikalijo, ki se bo oddajal na božični dan 25. decembra ob 3:00 popoldne na WHIP postaji. Program je prirejen po g. Johnu R. Palandechu, katerega klasični in narodni programi se oddajajo vsako soboto preko cmenjene postaje. Med umetniki, ki bodo nastopili bodo: Prešernov kvartet, Miss Rose Arbanas in nadarjena sopra-nistkinja Miss Ann Beniger, priljubljena slovenska ljudska pevka. Poslušajte sami in opozorite svoje prijatelje, da na.j poslušajo na božični dan ta iepi -program na posta ii WHIP.
AMERIKANSKI SLOVENEC
SPRETNOST V BOJU Z MOČJO (355)
(Metropolitan Newspaper Service)
When tommy
FELL ON HIM FROM THE TREES,
6anchak thought the
tarmangani
WAS ATTACKING HIM.
with a fierce snarl he pounced on the terrified boy.
tommy resorted to the wrestling tactics by which he defeated UGToO.
BUT ms*SKILL WAS NO HATCH FOR THE I [sheer WEK3HT AND POWER OF THE BEAST.
Napisal: Edgar Rice Burroughs _
Ko jc Tommy padci na Banchaka. je ta menil, da ga jc napadel. Zato je divje pl.-Hiil na prestrašenega dečka.
Tommy s<*jc% zopet oprijel rokobor-be. s katero je bil premaga! opico Ug-too,	____	■
Toda njegova spretnost ni bila nič v primeru z močjo velikega Banchaka.
locked his opponent . IN HIS huge-muscled arms. already
.THE KILL-cry. trembled on his
lips.___
Banchak je prijel svojega nasprotnika 7. dolgimi močnimi rokami in že jc liil divji klic zmage tukaj.
Četrtek, 25. decembra 1941
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
SPOMENIK AMERIŠKI EDiNOBTI
SLOVENSKI NARODNI KONGRES ODLOŽEN!
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Inkorporttssa 14. dec. 1927 v državi Illinois
Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, I1L
Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St.. Lorain, Ohio. Glavni Odbor—Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland. 1034 Dilinghan? Ave., Sheboygan, Wisconsin. I. podpreds.—Firs» Vice-President Mrs. Franccs Rup^-'t, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, O. T.I. podpreds.—Second Vice-President Mrs. Mary Cofthe. 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa.
III.	podpreds.—Third Vice-President Mrs. Mary Shepei,
5	Lawrence St., Ely, Minn.
IV.	podpreds.—Fourth Vice-Pres. Mrs. Frances Raspet,
305 Spring St., Pueblo, Colo.
V.	podpreds.—Fifth Vice-President Mrs. Mary Kocjan,
6	Ash St., Calumet, Mich. Tajnica—Secretary
Mrs. 'Josephine- Erjf.vec, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mri Josephine Muster, 714 Raub St.. Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tomazin, ^02 Cermak Rd., Chicago, 111.
Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, O. Mrs. Mary Smotz Lenich, 609 Jones St^ Eveleth, Minn. Glavni Odbor—Suprawe Committae uiednica in upravnica "Zarje", Prosvetni odsek—Educational Com. Mrs. Albina Novak,
1135 E. 71st St, Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances -Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St.* Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, IU. Svetovalni in porotni odsak—Adviser; Board
Mrs. Agatha Dezman, predssdnica 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kam ten, P. O. Box 767, Forest City, 7i Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, . 9525 Ewmg Ave., So. Chicago, .111 Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St.. Portland, Ore. Namestnica nadzornicam: Josephine Seelye, 1232 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
Državni department v Washingtonu ne političnih gibanj ameriških državljanov tujezemskim državam.
odobrava v prid
Cikaški eksekutivni odsek pripravljalnega odbora za sklicanje slovenskega narodnega kongresa v Ameriki v prid naši stari domovini — odsek sestavljajo Leo JurjoVec, predsednik, Frank Zaitz, odbornik in Ivan Molek, tajnik — je na svoji seji dne 17. decembra soglasno zaključil, da predloži štirim zunanjim Članom pripravljalnega odbora — ki so Joseph Zalar in Frank J. Wedic v Jolietu Marie Prisland v She-boyganu in Janko N. Rogelj v Clevelandu — sledeče:
1)	Slovenski narodni kongres v Ameriki, ki je bil sklican za 12. februarja 194-2, naj se odloži za nedoločen čas, dokler ne pridejo druge razmere.
2)	Pripravljalni odbor SNK naj ostane, pasiven seveda, da lahko obnovi delo za sklicanje kongresa, kadar pride čas za to.
Razlog za ta predlog je izjava državnega departmenta v Washingtonu, D. C., ki je bila objavljena takoj po napovedi vojne osišču in katera se v jedru glasi, da vlada Združenih držav ne vidi rada na svojih tleh političnih gibanj, ki imajo za svoj cilj osvoboditev te ali one države v inozemstvu in pri katerih sode lujejo ali jih celo vodijo ameriški državljani, ker to cepi lojalnost prizadetih državljanov. Z drugimi besedami: ameriška vlada hoče, da so zdaj, ko je vojna, vsa dejanja in nehanja državljanov usmerjena na akcije za zmago Združenih držav, ne pa na politične akcije, ki se ne tičejo te dežele.
Zunanji člani pripravljalnega odbora so — nekateri telefonič-no in drugi pismeno — soglasno odobrili omenjeni predlog, ki je bil s tem sprejet. ' i
Razume se, da bodo člani pripravljalnega odbora pravočasno informirali svoje organizacije, da ni bilo druge poti kot odložiti kongres.
Gornji spomenik \c bil odkrit v Chicagi 15. decembra, na dan, ko se je obhajala obletnica odobritve ustavne "liste svoboščin". Spomenik stoji na prometni točki, namreč na oglu Wacker drive, Wabash ave, in State st., ter ima predstavljati simbol ameriške edinosti. V sredi stoji George Washington in njemu ob strani dva moža, ki sta mu finančno pomagala v njegovi vojni za neodvisnost, namreč na levi Robert Morris, na desni Haym Salamon. Spomenik je stai $50.000 ter je prispevala to svpto organizacija Patriotic Foundation of Chicago.
TAJGA GORI!
Pravilno je, da naša javnost izve, kaj je eksekutivni odsek SNK delal v dobrem mesecu — od 15. novembra do 17. decembra 1941 — svoje aktivnosti.
Odsek je v tem času imel šest sej in je formalno povabil osemnajst slovenskih centraliziranih organizacij v Združenih državah na nameravani kongres; od teh je deset podpornih jednot in zvez, osem pa je političnih in kulturnih organizacij, kakor se same označujejo. Poleg teh je, bilo povabilo pripravljeno še za tri druge organizacije, a je čakalo zaradi pomanjkanja naslova. Povabljenih bi bilo torej skupaj 21 organizacij.
Sledeče centralizirane podporne organizacije so bile povabljene s pravico, da lahko jHjšljejo na svoje stroške vse svoje glavne odbornike po sklepu čikaške sklicateljske konference z dne 15. novembra t. 1.: Ameriška bratska zveza, Društvo sDružine, Jugoslovanska podporna zveza Sloga, Kranj-sko-slovenska katoliška jednota, Progresivne Slovenke, Slovenska dobrodelna zveza, Slovenska narodna podporna jednota, Slovenska moška zveza, Slovenska ženska zveza in Zapadna slovanska zveza.
Sledeče centralizirane politične in kulturne organizacije so bile povabljene s pravico do dveh delegatov na svoje stroške: Baragova zveza, Cankarjeva ustanova, Jugoslovanski kulturni vrt (Cleveland), Jugoslovanska socialistična zveza, Prosvetna matica. Zveza društev Najsvetejšega imena (Cleveland), Zveza kulturnih društev SDD (Cleveland) in Zveza slovenskih domov v Ohiu.
Sledeči tri organizacije bi bile še povabljene: Ameriško-ju-goslovanska zveza v Minnesoti (politična), Frančiškanski ko-
Nationality Groups Give Smokes
NE OSTANITE BREZ
"Baragove Pratike"
ZA LETO 1942. N
Pratika je zanimiva in gre hitro izpod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Boad,	Chicago, Illinois
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi In ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po rmeruih cenah.
Representatives of Chicago's large Polish, Czecho-Slovak, and Jugoslav communities on the west side join with members of radio stations.. WSBC, WAIT,' and WGES in contributing to the "Smokes for Yanks" campaign. Left to right, Marie Korenchan in Jugo-Slav dress, George Mar-chan, producer of the station's Slavic hours; Stephenie Howaniec, representing Poland; Joseph Rudolph, manager of station WAIT; Gene Korenchaa in Jugo-Slav dress, and Anne Kubicek in C zecho-Slovakian costume.
(Courtesy Chicago Tribune)

PRED SKLEPOM LETA!
misarijat in Zveza slovenskih župnij.
Ako je še katera druga slovenska centralizirana politična ali kulturna organizacija^ v A-meriki, nam njeno ime in naslov doslej še nista znana.
Sklenjeno jVbilo, da politične in kulturne organizacije z oddaljenim sedežem lahko pooblastijo svoja dva člana v Chicagu ali okolici kot zastopnika, če si hočejo prihraniti na stroških.
Vse povabljene organizacije so imele čas do 1. januarja 1942, da postavijo svoje delegate in sporoče njih imena tajništvu SNK, ako se odzovejo povabilu. Prva in edina organizacija, ki je to storila do 17. decembra, ko je bil kongres odložen, je Zapadna slovanska zveza. Ta organizacija je imenovala tri člane svojega gl. odbora za udeležitev kongresa.
Posamezniki — "pisatelji, časnikarji in drugi intelektualci" po sklepu sklicateljske konference — bi bili povabljeni v prvi polovici januarja. V ta namen je odsek že sestavljal seznam in imel je že okrog 50 imen na listi.
Kongres bi se bil vršil v hotelu Morrison, W. Madison in S Clark sts., v čikaškem down-townu, ki nam je obljubil zbo-rovalno dvorano brezplačno, če se priglasi neko število (najmanj menda 50) delegatov za stanovanje v tem hotelu v teku zborovanja.
Bilo je prilično korespondira-nja z zunanjimi člani pripravljalnega odbora SNK, ki so zahtevali pojasnila glede tega in onega v zvezi z vabljenjem, pa tudi z drugimi rojaki, ki so se zanimali za stvar in hoteli so vedeti to in ono. Vsem tem je tajnik točno in natančno odgovoril; prav tako predsednik.
Poleg tega se je odsek že ba-vil s sporedom in dnevnim redom kongresa, ki ga je imel predložiti zborovalcem v potrditev ali revizijo. V načrtu so bili najmanj trije referati, toda referenti še niso bili določeni.
Vsi stroški tajništva — pisemski papir, koverte in poštnina — so v tem času znašali $10.73. Drugih stroškov še ni bilo. Prostor za odsekove seje je Slovenski delavski center, 2301 So. Lawndale Ave., poklonil brezplačno.
Izvršni odsek SNPJ je na svoji seji dne 17. decembra sklenil: Ker je SNPJ sprožila gibanje za slovenski narodni kongres, se čuti moralno obvezana, da pokrije te stroške. S tem je vse poravnano.
IVAN MOLEK, tajnik
pripravljalnega odbora SNK.
(Dalje)
Naglo smo pobrali svoje reči, Parfjon, orjak po svoii postavi, si je svojih sest bodal pripravil za boj, midva, "civilista", pa sva si nabila samokrese. Ko smo za minuto obstali, da smo se oddehnili, smo tiidi mi zavohali dim. "Sala-m enaka reč," je zaklel Parfjon, "vrag naj~ga vzatne! Cisto blizu je. Zefir ga je bil odgnal od reke, zato ga nismo že v Medvedžjem zavohali."
Vodnika sta naju silila, da naj prav brž pohitiva. Tako smo bili že čez pol ure tega naglega bega strahovito zdelani. Saj smo morali naprej, ne da bi pazili na trnjevo grmi-Čje, ki nam je v divjem vrvežu zapiralo pot. Kmalu nam je tekla kri iz premnogih ran, vendar nismo obstali, saj se je z vsakim korakom povečal tudi jedki duh v ozračju.
Ali bomo prišli skozi? Srce nam je burno utripalo, znoj nam je v potokih lil s čela, ra njene roke in noge so nas bolele, a morali smo naprej, če bi odjenjali, bi bila to smrt za nas.
Smrt — ki smo doslej občutili njeno bližino le po strahotnem molku v gozdu, po dimu, ki je že zastiral nebo in po vratu, nesu in ušesih, — se je začela zdaj oglašati z neznan-
skim, tisočglasnim zborom samih prestrašenih divjih zveri. Med vsemi je bilo najbolj grozno slišati strahotni bas medvedov, vmes tuljenje vtolkov, zavijanje hijen in šakalov. Dozdevalo se je, ko da so že med nami.	/
Parfjon je opazil naše pre-padeae obraze, rekoč: t'Ne bojte se! Med nami in zvermi je najmanj za uro dolga pot; preden pa bi prišle zveri do nas, moramo biti mi že pri re ki. Precej široka je, a preplavati jo bomo morali, preden nas bodo zveri dohitele."
Nebo je od neizmernih jat ptičev postalo črno. Tudi ptiči so leteli k reki, da bi se rešili žgoče pripeke ognja, ki se je večal in večal. Ali ni bilo že prepozno za nas in zanje?
Grozeči, gosti dimasti oblaki, ki so nas zdaj zavili vase, in ki se je njih dušeči sopuh spojil z vsakršnimi izpuhi uničenega drevja, grmičja in živih 'bitij, so nam le potrdili, česar smo se tako bali. Za hrbtom smo imeli zverine, ki so bile v svojem strahu pred smrtjo še bolj nevarne, pred nami so bile trn j eve gozdne ovijal-ke ,ki so nam zastavljale pot, zdaj pa še ta nevarnost, da ae zadušimo!
2e smo si morali držati rute na ustih in smo dihali le skozi nos. Oči niso videle nič, tipajoče roke niso čutile nič, tavali smo dalje ko slepci. Ali bomo dospeli do reke? In če bo-
mo prišli do nje, ali ne bo pregloboka in preširoka in bomo mogli čeznjo? Le nobeniE vprašanj! Le naprej, dokler količkaj moremo!
Zmogli smo pa zmeraj manj. S bilo obupa je Kalistrat razsekaval zveriženo in zmedeno grmčje, da nam je tako pripravi jar pot. Rjovenje se je vedno bolj in bolj večalo. Ali so nanv bili medvedje in volkovi že za petami?
Tajga gori! Kolikokrat sem bil že slišal ti dve besedi, a šele zdaj sem razumel njun pomen. Zdaj sem vedel, kaj se to pravi!
Že smo zaslišali prasketanje in hrstljanje. Kako daleč je se do reke? Strahotno vprašanje naših zmedenih možganov!
Tedajci smo začuli Parfjo-nov glas: "Ali gremo prav?" Bog nebeški, še kaj! Torej nam preti še nevarnost, da moremo zaiti v globinah gozda, iz katerega tudi brez požara in brez divjih zveri ne more nihče ven, če je sled izgubljena za njim!
Kalistrat je za hip obstal. "Prav", je na to odvrnil kot človek, ki si je v svesti zmage. Srknil je zrak skozi nosnice in še dodal: "Vodo čutim."
(Konec prih.)
-o-
— Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v atari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako akorjico kruha, da bi jo zavžili ? Pomagajmo jim, abirajmo za nje prispevke!
Navadno si pred sklepom leta pokličemo v spomin razne doživljaje, katere smo doživeli med letom. Ako se nam vidi da se nam je posrečila ta ali druga deva, si obljubimo isto nadaljevati, ako pa nam katera stvar med letom ne uspe, si obljubimo v prihodnjem letu drugače si urediti naše življenje, sklenemo da bomo obrnili nov listič v knjigi našega življenja, kajti naše hrepenenje po nečem novim, po izboljšanju je pač v naši naravi.
Lansko leto' ob tem času pred zaključkom leta, smo še srečno in veselo poslušali na radio dnevne novice, čitali smo v časopisju novice, kaj se dogaja v Evropi. Upali smo, da Amerika ne bo nikdar zapletena v vojno, grozote, katere povzroča vojna so nas skrbele, vendar bili smo daleč stran od bojnega polja, in zato smo si šteli hvaležni Ameriki, kamor nas je usoda pripeljala, misleč da nam tu ne bo potreba nikdar okušati istega. Pripravljeni smo bili plačevati davek na davek, ako zamoremo s tem pomagati onim demokratičnim državam, katere so se borile za pravico in svobodo. V duhu smo blagrovali tudi naše domače v Sloveniji, kajti ob sklepu lanskega leta, še niso bili v vojnem vrtincu. Še jim je bilo dovoljeno preživeti v miru Božič, takrat se še sanjalo ni, da bodo čez par mesecev morali že okušati isto, kar so sosednje dežele.
Toda prišlo je drugače, komaj pred novim letom, privihral je zavraten sovražnik, ter napadel tako miroljubno deželo kot so naše Združene države. Ni mogel počakati vsaj še en mesec, da bi preživeTi praznike v miru. Sedaj pa, ko smo na isti poti kot naše dežele, ki se bore za demokracijo, je naše edino upanje v naše navdušene fante, ki se bodo borili za nas, da priborijo nam prej ko mogoče stalen mir, kakršnega je Amerika navajena imeti in ne samo nam, temveč celenjj svetu, kajti vsak ima le upanje v našo svobodno deželo, da jo ona vodi in čuva.
Ob sklepu tega leta, se bo zaključila 15 letnica Slovenske ženske zveze. Dasiravno so hitro minula ta leta, vendar ako pogledamo nazaj tekom 15 let, vidimo da je stopala Zveza z stopnice do stopnice kvišku, da je iz ene podružnice naraslo na 103. Iz enega tisočaka na $111,-000.00, iz prve članice do 12,800 članic. Danes si lahko z ponosom zre v prihodnost, kajti ženska ideja je dosegla svoj namen.
Petnajsto leto Zveze je bir skozi vse leto jubilejno leto, pr! čelo se je z jubilejno kampanj n. v katero se je upisalo 1,325 nc-vih članic. Vršil pe je velil Zvezin dan v Lemontu, kateri pravi namen je bil poleg romanja k Mariji proslaviti 15 letn' co. Dalje se je vršil tudi velil.i Field Day program v Eucli ' Beach parku v Clevelandu v me-secu septembru, vse z namenoir da se to leto čim bolj proslav Opustil se je lansko leto redr: asesment vsem članicam, leto." pa mladinskim članicam ob pr: liki 15 letnice. Pričela se je nc-va slavnostna kampanja za mc sec december, z namenom, d vsaka podružnica si pridobi v tem mesecu vsaj 15 novih članic. Po naselbinah med podružnicami so se vršile razne proslave, nastopali so razni krožki kegljaške tekme, in pevski zbori. V Minnesoti na Evelethu sc je vršil letos prvič Zvezin dan, Ako pogledamo nazaj ob začetku 15 letnice Zveze bomo videli sliko za sliko, razne doživljaje, ki so vse v ponos in reklamo naše organizacije.
Prvih 15 let so za nami, bili so vsaki članici v razvedrilo, in podporo v nesrečah. Kmalu bomo nastopili 16 leto naše organizacije, in ako hočemo da bodo naša prihodnja leta tako srečna in napredna kot so bila pretekla., potem nadaljujemo skupno za ta cilj, ne odnehajmo sedaj, ko smo dosegli tak uspeh v minulih 15 letih, temveč minula leta naj nas bodrijo še k nadaljnemu delu, koliko lažje nam bo nadaljevati kar je po prvih teških borbah bilo doseženo. Torej članice Slovenske ženske zveze od vas je odvisno, pojdite na delo takoj po Novem letu za novimi članicami. Ustanovite si nove podružnice tam kjer jih še ni, z novim navdušenjem stopimo na pot ob Novem letu za našo organizacijo.
Vsem članicam Slovenske ženske zveze in prijateljem naše organizacije pa želim srečno in zdravo Novo leto. Ustanoviteljici SŽZ Mrs. Marie Prisland, pa, ki je od ustanovitve do danes krepko stala pri vodstvu Zveze, ki se ni dala ustrašiti in ne ujeziti, da bi pri začetem delu odnehala ali popustila, ampak ji je Zveza bila več kot vse drugo, pa želim še mnogo zdravja, da ji bode še nadalje mogoče voditi našo organizacijo kot jo je v preteklih 15 letih.
JOSEPHINE ERJAVEC, gl. tajnica SZŽ. -o-
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Aroer. Slovencu!"
Stran 4
AMf.Jtti^
Četrtek, 25. decembra 1941
RAZNOTEROSTI
Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič
— ZGODOVINSKI ROMAN —
W WCIM	*
SANTA CLAUS CAN HELP AMERICAN DEFENSE! This poster, drawn by J. W. and W. J. Wilkinson, a father and son artist team of Baltimore, reminds Americans that they can help the Defense Program this Christmas by giving Defense Bonds and Stamps in addition to the usual present. Nation-wide distribution of this poster has been made, especially in the windows of 500,000 retail stores where Defense Stamps—for as low as 10 cents—are now on sale.
če se postavljajo tudi za te, da jih ne zadene, ako bi zadelo.
Drugo J>a je, kar mi pri tem brlja pred očmi. Poznam vsaj nemške demokrate te vrste, kakšni — antimilitaristi da so. Ko je izbruhnilo 1. 1914, so ti "demokrati" ali antimilitaristi po ulicah v Beljaku najglasneje rju-li "Die Wacht am Rhein" in tedaj je nastopil najbolj izrazito prusovski militarizem. Kam je šel antimilitarizem? ?
(Konec prihodnjič)
VESTI O DOMOVINI
(Nadaljevanje s 1. strani)
rnisli krenejo k našemu vrhovnemu poveljniku, našemu mlademu in junaškemu Orlu, Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II., in da vsi složno vzkliknemo:
Živelo Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. in slavna dinastija Karadžordževičev I Živela Jugoslavija! Trikratni "Živeli!" je odjeknil složno in gromoglasno, velik del Slovencev pa je v gi-njenosti jokal.
Tako se je končala ta zgodovinska slavnost v nekem taborišču na bližnjem vzhodu.
Novi osvoboditelji so se začeli marljivo pripravljati za nove naloge in nove žrtve.
-o-
PRVIKkAT V ZGODOVINI
London, Anglija. — Zadnji torek se je objavilo, da je angleški kralj Jurij prejel ob svojem .rojstnem dnevu, v nedeljo, med drugimi čestitkami tudi eno, ki mu jo je brzojavno poslal predsednik vrhovnega sovjeta v Rusiji M. Kalinin, kar je bilo prvikrat v zgodovini sovjetske Rusije.
-a-
Najnovejše vesti najdete ▼ dnevniku "Amer. Slovencu!"
Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of the Dial)
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs* dio aro od 9. do 10. are dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
DRJHNJ.SMFTW
OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očal« 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Aveno*
Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. * jutra j do 8:30 zrečer.
KRASEN KRIZ
kateri tvori pripravo,
fjfS«^	ki se rahi ob čara pre-
j \ jI	videvanja bolnikov.
Narejen jo po no-pji-i žSJv vem praktičnem nači-g a	nu « tako ranega
_M "Wood Fiber" materi-
Visok blizu 11 in-lfi^B	Cev. Narejen tako, da
I /iMi	8e *** priprava, kot
m	avečke, flaika u bla-
1 IW k gorfovljeno vodo, ba-
A I ft A	*
lin ,/riiL Nato ae načelna /tran krila zapre kot pokrov in imate kra-Jj II. ,cn n obriti na ns	^JMj-	a ateno. Narejen je v to-
fflj=====S pi oreh°vi barvi Kri*
( f M Hi!	vUt ** lep< avetle
1 -Ii	hm tiri	medenine,
^f 1 # #/'Vs Te	*> saSeH
^vC	^Al kdelov»ti pred krmt-
/ kem kot posebno no-veliteto in se radi /jf * praktičnosti zelo pro-dajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru sli čeku z naroČilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, ff A^ stane samo ________________________Jv/C
Kdor'pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo nd 40 letnice in se- ^ dan jo Zlato knjigo, obe za samo____~___/ %J K*
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois

Ko so jih bili zaslišali v Astrahanu in Kazani, so jih nemudoma na vozeh odpravili v Petrograd. Tam so pred senatom, potem pa vpričo samega carja, pod prisego povedali, kar so videli in vedeli — o nesrečnem koncu indijske odprave.
Ko je bil novi gospodar Maksima ozdravil, ga je zamenjal za drugega perzijskega sužnja. Potem je prišel k Jomudom, j odtod k Tekincem, od teh pa je ob nekem j napadu ušel v Tjub-Karagansko trdnjavo. Odtod se je od pel jar domov z ladjo poveljnika Vander-Widdena, ko se je ta v oktobru 1717. leta odločil vrniti se v Rusijo, pustivši garnizijo za morjem.
Slabo opravljeno ladjo Vander-Widde-na je razbil vihar. Oddelek je prebil zimo ob ustju Kure. Na morju in v zimski čas je vsled pomanjkanja hrane in obleke poginila polovica oddelka. Ostali so se vrnili v Astrahan šele naslednje leto 1718.
V hiši ovdovele Marije Savišne Fran-kenbergove je našel Maksim razen knezovih sinov 4udi bolno Kasatkino, ki je sko-ro znorela od žalosti in brezuspešnih nad. Dunja je bila poleti preteklega leta v Astrahanu porodila sina Petra.
—	Je li živ? je li živ? Ne muči me! — je roke lomeč izpraševala Dunja Maksima, kakor je minulo jesen izpraševala prve ujetnike.
Maksim ji je po svojih močeh pripovedoval o zadniem sestanku z Aleksejem.
—	Ležal je tu napol živ — prstana in papirjev ni mogel izvleči, — je pripovedoval. — Zjutraj pogledam, a ga že ni bilo več ...
—	A pozneje nisi zvedel ničesar več? — je divje izpraševala Dunja.
—	Jaz san\, gospa, ubij me Bog, sem dva dni in dve noči ležal v vodi, da sem bil ves napihnjen, — se'je opravičeval služabnik. — Kam pa so dejali ubite, in še manj, kam žive, tega v teh groznih dneh ni bilo mogoče zvedeti od nikogar . . .
Kasatkinova je trpela grozne muke. — "Poklali so nesrečnike, postrelili jih," — je ugibala. "Njih žene, njih rodbine so bile natanko obveščene o tem ... A moj?..."
Plakala je in se mučila ter ni vedela, kaj bi storila, ali bi dala za moža moliti zahvalne ali mrtvaške molitve
—	Ne, on je živ, živ! — je govorila kot brezumna in trdila svoji sotrpinki. — Glej, Maša! toliko ljudi se je vrnilo, Ta-tari, kozaki in celo knezov služabnik . . . Morda tudi on, siromak, kje vzdihuje in čaka prostosti?
Prstan Dun ji ni šel iz spomina. — "Tudi to nekaj pomeni," — je ponavljala, kakor senca ponoči begajoča po sobah prijateljice. "Ko bi bil dragec vedel, da je smrt blizu, bi se bil premagal in bi ženinega spoipina ne bil pustil v zasmeh zlodejem." Kasatkinova je sklenila gkreniti vse potrebno.
Razprodala je svoje stvari, si preskrbela denarja ter proti vsem ugovorom Marije Savišne odpotovala z otrokom v Petrograd.
"Dobrotnik car je v neki banki, kakor pravijo, na moje ime naložil večjo svoto," je ugibala. — "Vse do zadnjega beliča bom žrtvovala, dogovorim se š holandski-mi trgovci in ga pojdem iskat, četudi bom trpela ali celo umrla ..."
Petrovim načrtom o Indiji in trgovini z Azijo je bilo usojeno, da bodo naleteli na nepremagljive zapreke.
Skoro isti čas z vestjo o pogibeli Beko-vičevega oddelka so prišla tudi poročila o neuspehih severnega oddelka.
Kapitan Buchholz je prišel na potu k istemu bojnemu Irkenu do solnega Jamiš-jezera in tam, kakor Bekovič ob Karaga-ču, zgradil trdnjavo. Tudi njegov oddelek
je bil slabo opremljen z živili, še slabše z obleko in strelivom. Hranili so se z napol gnilim prepečencem, slabo slanino in včasih z divjimi koreninami. V oddelku je zavladal kožen skorbut.
Ko je bil kalmiški kontaiša (glavar) zvedel o slabem položaju Rusov, je z desetimi tisoči vojakov obkrožil Buchholza, prestregel od gubernatorja Gagarina z živili odposlano in zakasnelo karavano in po krvavi bitki prisilil izstradano rusko vojsko, da se je umaknila. Buchholz je na osemnajstih za silo skupaj zbitih pla-veh odplul nazaj proti ustju Ome;
"Mojim pomočnikom na vzhodu se ne godi dobro!" — si je mislil Peter. — "Svojega upanja nisem stavil samo vanje, nisem jih razvadil, niti odlikoval!"	I
Car je uvidel požrtvovalnost in hrabrost vojakov, odločnost in stanovitnost poveljnikov posameznih oddelkov ter uganil, da je vsega krivo ob strani stoječe glavno načelništvo, ki je imelo skrbeti za prehrano in opremo vojakov.
Poročnik Kožin, ki je bil javno zapustil Bekovičev oddelek, je bil v Petrograd pri-šedši postavljen pred vojno sodišče. Poguba oddelka, ki jo je bil prerokoval, je o-pravičila njegovo ravnanje. Nekaj časa so ga pridržali v trdnjavi in izpustili. Peter tisti čas ni imel časa misliti nanj.#
w	v. .	f
Ze dalje časa so se širile posebne slabe; vesti o svojeglavnem in požrešnem sibir^ ' skem gubernatorju knezu Matveju Petroviču Gagarinu.
Ko je bil prej nerčinski vojvoda, potem predsednik sibirskih uradov in nekaj časa moskovski poveljnik, je knez Matvej Gagarin zadnjih sedem let upravljal Sibirijo kakor njen gubernator. Nikdo se ni smel pritožiti o samosvojem, bogatem knezu. Mogočniki so radi delili z njim, siromaki pa se niso niti upali pogledati gizdavega satrapa, ki ie neusmiljeno sodil ne samo tujce, ampak svoje lastne ljudi.
Pričela so se odkritja neznatnega, a odličnega uradnika, ki je bil poslan v Sibirijo, pokrajinskega fiskala Nestorova.
Brez strahu pred knezovo strogostjo je v dejanju in besedi smeli Nestorov poročal carju, da Gagarinova dela niso čista: da pošilja na Kitajsko lastno blago kot carjevo ter gospodovalno z grožnjami od trgovcev in najemnikov za žganje pobira neprimerna darila. Poročal je, da so trgovci vsled zatiranja in slabih kupčij popolnoma obubožali in da ie sibirski gubernator, ki je preplavil gubernijo s svojimi sorodniki in prijatelji, prvi pokrovitelj vseh oderuhov in tatov.
"Ze davno bi bili, gosudar, odtod poslali prošnje," je. pisal Nestorov, "ko bi se ne bili bali, — knezov sin je oženjen s Šafi-rovo, jyegova hči pa z Golovkinom. Jaz pa, kalor plovec v preluknjanem čolnu . nad morskim dnom, stavim svoj up samo v te in v velikega splošnega krmarja in dajalca bogastva, svetega Nikolaja."
(Dalje prih.)
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
Sjirifateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite I družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 - NAROČITE SI GA SE DANES!
ITALIJANOM PRIMANJKUJE ZAKLONIŠČ
Geneva. — (ONA) — Neki inženir, ki je prišel iz Milana, je povedal, da je italijansko ljudstvo zelo prizadeto vsled pomanjkanja zaklonišč proti zračnim bombam. Vsled tega nočno delo v tovarnah silno nazaduje. Veliko zaklonišč je silno slabo zgrajenih, ker s^ kontraktorji uporabljali za nje materijal slabše vrste. Te mu je kriv "graft" nekaterih fašističnih uradnikov ki so si pridržali denar, kateri bi moral iti za najboljši materijal. Ne vol j o ljudstva pa še po-ostruje to, da imajo naziji svoja zaklonišča po italijanskih mestih trdno zgrajena, dočim so italijanska skoro komaj u-poraona. V enem zadnjih zračnih napadov na Milan, sc bili nekateri Italijani s silo ognani iz nazijskih zaklonišč na ulico, kjer je bilo potem šest ubitih.
-o-
NEMEC NE SME BITI BOLAN Stockholm, Švedska. — (ONA) — Klicati zdravnika dandanes v Nemčiji lahko postane nevarno in takemu klicu lahko sledi kazen. Oseba, ki hoče klicati zdravnika, mori. imeti nad 101 stopinjo vročine, drugače se ji bolezen ne pripozna. Tako poroča neki Švedski zdravnik, ki se je vrnil po šestih mesecih prosto*
, voljne zdravniške službe iz j neke bolnišnice v Berlinu. — zdravstveno stanje v celi Nem-: čiji je strašno, je poročal, zaradi silnega pomanjkanja 1 zdravnikov, bolniških potrebščin in zdravil. V Berlinu je stanje poslabšano vsled tega, ker 4000 židovskih zdravnikov ne sme pomagati "Arij-ccm". Večina berlinskih zdravnikov je pa bila poklicana na rusko fronto, kjer je zdravstveno stanje naravnost strašno ogroženo. Samo v najnujnejših slučajih je mogoče priti bolniku v bolnišnico. Nemški propagandist pa naglašajo, da je bolezen znak nižjih ljudi, kajti pravi Nemec ne more biti bolan.
SRCE NA NAPAČNI STRANI
Zdravniki so zadnja leta vedno večkrat ugotavljali ljudi, ki imajo srce na desni na-, mesto na levi strani. Zdaj no 1 take preiskave precej lažje, ker rontgenski aparat lepo pokaže, kako leže notranji človeški organi. Na Nemškem sol zdravniki preiskavali en milijon rontgenskih posnetkov ter videli da je bilo med ront-geniziranimi ljudmi 0.2% takih, ki so imeli srce na desni strani. To se pravi, da je med 5,000 ljudmi vedno bil po eden, ki je imel srce na desni strani. Pred nekaj leti medicinska znanost kaj takega še ni mogla tako ugotavljati.
Kako bo jutri, se le ugiba,
kako naj bi bilo, se skoroda kategorično zahteva. Demokratično mora biti. Za demokracijo sem ves tudi jaz, pri demokratično združeni Evropi pa imam pomisleke, in bojim se, da bi prišli Slovani prekratki, ker prvič bi ne bili združeni, kakor so dru-gi že zdaj, in drugič bi pri svojem ,mehkem značaju podlegli tršem činiteljem. Ako bi komanda kaj izdala, bi tudi jaz zašafal: demokratično mora biti! Ali je kaj upanja? Vsaj pri Slovanih utegneta imeti besedo le dva: Hitler ali Stalin. Mogočni pa so v besedi že zdaj slovenski politikarji v Ameriki, ki kričijo že zdaj: vse dol, z vsem dol! He . . he . . Kako bi Hitler uravnal, je brez vsakega dvoma. Kako bi uravnal Stalin, je dvomljivo, vsaj ne-kaj upanja pa bi bilo za demokracijo.
Neki so hudo postavljajo za demokracijo.-Prav, prav, ako bo kaj izdalo. Pri demokraciji mora biti le iskreno bratstvo med vsemi. Prav in tudi pravilno. Če je Simovič res obtoževal pri govoru na radio nemški in laški narod, in bi to močno cikalo na neko maščevanje, ako izpade proti Nemcem in Italijanom, kaj takega nihče ne bo o-dobraval, dasi se bojim, da bi se težko moglo zabraniti, ker kri vpije v nebo. Značilno je zapisal te dni (Sat. Ev. Post, 22. nov. t. 1.) znani in dobro poučeni De-marce Boss: "Since they (Nemci . .) have treated Slavs so brutally, they understand that they can expect no mercy from the Slavs. And the Germans are told there is little wfiich Britons or Americans could do to restrain the Slavs, however much they might desire to do so ... " Pri najboljši volji ne bo šlo. Vsako zavestno hujskanje na osveto pa se mora najodločneje obsojati že iz moralnega stališča.
Ako se neki slovanski demokrati postavljajo za demokracijo, malo le izgleda, da se postavljajo močno tudi za — demokrate, ampak zopet izgleda, da so demokrati le socialisti* toraj nemški in laški socialisti. Prav,