Četrtek, 30. decembra 2004, št. 53, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Spominski park Teharje pri Celju Največje število pobitih žrtev po drugi svetovni vojni v Sloveniji predstavljajo hrvaški begunci. Njihova grobišča so razsejana po Sloveniji. V tokratni številki razkrivamo, kje so njihova grobišča na širšem območju Celja. INTERVJU Dr. Norma Mankoč Vloga politike v znanosti je sporna t. POLITIKA V Razprtije v f' novonastali opoziciji TUJINA Ali Bosni grozi nova nestabilnost? Kako hitro je življenje? aisisisiSMeisninsi iiiMsitiuitijsds« sistsssisisstitiisie jSSBSSSSSSSfBSS.SSSS** |«iMtjn::i::>!;!!si ¡»Miisiafjaičišiiats Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobltelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij @ tretja stran Ponosni na samostojnost Jeseni 1990 je postalo jasno, da nove slovenske ustave ne bo mogoče sprejeti na hitro. Začele so se pobude za takojšnjo plebiscitno osamosvojitev. Tudi takratni predsednik slovenskega ustavnega sodišča Peter Jambrek, slcerzagovornik osamosvojitve s pomočjo sprejetja nove ustave, je sredi oktobra prišel do odločitve, da je potreben plebiscit za osamosvojitev. Zato se je zadnjo soboto in nedeljo v oktobru na Bledu odločil, da bi bilo treba takoj, v nekaj dneh prepričati prijatelje v Demosu za razpis predustavnega plebiscita o neodvisnosti, izveden pa naj bi bil 23. decembra. Skupaj s Tonetom Jerovškom sta na ustavnem sodišču že naslednji dan formulirala vprašanje, ki bi ga postavili vsem Slovencem. Oblikovano pobudo za plebiscit je Jambrek Izročil predsedniku sveta Demosa Jožetu Pučniku In Francu Zagožnu, predsedniku Demosovega kluba poslancev. Oba sta se z njo po kratkem premisleku strinjala. Pučnik je kasneje pripovedoval, da mu ideja za plebiscit ni bila tuja, saj je njihova socialdemokratska mladina to predlagala že pol leta prej. Ko sta s Petrom Jambrekom konec oktobra sedela v Pučnikovem avtomobilu pred ustavnim sodiščem, zunaj pa je močno deževalo, mu je Jambrek dejal, da bi bilo treba iti drugačno pot. Najprej referendum o neodvisnosti in šele potem sprejetje ustave. In Pučnik se je s tem takoj strinjal. V soboto, devetega novembra, je bil v Poljčah sestanek kluba poslancev Demosa, na katerem je bila glavna tema vprašanje kako do osamosvojitve. Najprej sta govorila predsednik izvršnega sveta oziroma predsednik vlade Lojze Peterle In predsednik takratne skupščine France Bučar, ki sta bila do plebiscita dokaj zadržana. Kot tretji je nastopil predsednik Demosa Jože Pučnik, ki je udaril čisto odprto: "Mi gremo takoj, Jugoslavija razpada na pašaluke in kmalu bo Imela vsaka republika svojo armado. Dajmo jih presenetiti, mi bomo prvi in to storimo, še preden se bodo oni v Beogradu zavedeli." Nato je predlagal datum za referendum, ki naj bi bil 23. decembra 1990, in sicer zato, ker gredo takrat "južnjaki" domov, v Slovenijo pa pridejo "gastarbajterjl" Iz Nemčije in Avstrije in 2e to lahko pomaga, je menil Pučnik. Poslanci so njegov govor prekinjali z aplavzi in se s tem strinjali. Že pred sejo se je s tem strinjal Janez Janša, kasneje tudi drugi. Pučnik je s seje zaradi obveznosti predčasno odšel in še isti dan novinarjem na Ptuju sporočil, da bo po sklepu Demosovega poslanskega kluba plebiscit za neodvisno Slovenijo že 23. decembra. Zaradi tega ga je v ponedeljek javno napadel takratni slovenski zunanji minister... Kot se je kasneje spominjal Ivan Oman, ki je bil takrat član slovenskega predsedstva, je predsednik predsedstva Milan Kučan, ko je zavedel za Pučnikov predlog, zadevo nekoliko ironično komentiral, češ, pa ravno Pučnik nas bo komandiral. "Seveda pa se je bilo treba sprijazniti z dejstvom, da so vladne stranke s predlogom o plebiscitu mislile čisto zares. Predlog je bil tu in treba se bo odločiti. Tudi zaradi slovenske javnosti ni nikomur kazalo biti odkrito proti." Kot vemo, se je kasneje s plebiscitom vse dobro Izteklo, saj je projekt slovenske osamosvojitve dobil s plebiscitom največjo mogočo legltimi-teto - jasno ljudsko voljo za samostojno slovensko nadaljnjo pot. Štirinajst let kasneje je praznovanje dneva samostojnosti po precej brezbrižnem odnosu prejšnje oblasti do teh dogodkov in praznikov spet pridobilo nekaj veljave, saj so na oblasti stranke (oziroma njihove naslednice), ki so bile nosilke Demosa in s tem slovenske osamosvojitve. Tako je na slovesnosti ob obletnici dneva samostojnosti v Cankarjevem domu predsednik vlade Janez Janša dejal, da v slovenski zgodovini obstaja povsem določljiv in razpoznaven čas, ki je ne samo dejanski, temveč tudi simbolni Izvor slovenske skupnosti. In v tem izvoru so zapisane korenine trajnega ljudskega soglasja o slovenski državnosti. Janša je spomnil na zgodovinski vstop v EU in NATO, pri čemer je presodil, da vključevanje v evropske integracije slovenstva ne more ogrožati. Slovenski jezik je eden od uradnih evropskih jezikov, zato je treba poskrbeti za njegovo rabo in veljavo, podobno pa po njegovem mnenju velja za slovensko kulturo. Smiselnost evropskih povezav je po Janševem mnenju v neoviranem In sproščenem povezovanju na vseh področjih, ne pa v stapljanju v eno evropsko kulturo po zgledu talilnega lonca. Janša se je v svojem govoru v nasprotju s svojimi predhodniki ob omenjanju ključnih gospodarskih izzivov zavzel za to, da se ne zanemari socialni položaj mladih, zaposlenih In upokojencev. Opozoril je na negativne novice iz gospodarstva; na številna propadla podjetja in stečaje v delovno intenzivnih panogah in pri tem na nujnost spoštovanja pravne države:"... apeliram na preiskovalne in pravosodne organe, da načrtne stečaje in malverzacije z usodami zaposlenih delavcev vendarle resno obravnavajo In pravično presodijo, preden bodo dejanja zastarala tako kot doslej že na stotine podobnih". Glede na to, da ima vlada po podatkih zadnjega Politbarometra, ki ga uradno ne vodi več dr. Niko Toš, kar šestdesetodstotno podporo javnosti, je očitno, da ima vlada možnost, da se mirno in modro loti dela v dobro Slovenije. Metod Berlec Štiri kasr praznovanje dneva samostojnosti po precej brezbrižnem odnosu prejšnje oblasti do teh dogodkov in praznikov, spet pridobilo nekaj veljave, saj so na oblasti stranke (oziroma njihove naslednice), ki so bile nosilke Demosa in s tem slovenske osamosvojitve. Demokracija • Četrtek, 30. decembra 2004 O kazalo Morala in svoboda Očitno so za svobodo, takšno, kakršna je pač mogoča, nujna pravila, kako naj se ljudje obnašajo drug do drugega. 11 Slovenski zunanjepolitični izzivi 12 Opozicijske razprtije fe? - V Medtem ko je Janezu Janši brez večjih pretresov uspelo sestaviti vlado, se počasi formira tudi nova opozicija. Slednja se za zdaj sicer še bolj ukvarja sama s sabo, vendar pa je že predstavila nekatere načrte, zaradi katerih naj bi se čez štiri leta vrnila na oblast. 16 Enigma nacionalni interes Pojem nacionalni interes je nekaj povsem drugega kot lastništvo in ne more biti predmet manipuliranja z državljani, kot smo bili tega vajeni v preteklih letih. Kako bomo ravnali z državnim premoženjm v prihodnje? Kaj je pri tem slovenski nacionalni interes? 18 Slovenska gospilarstio 20114 22 Nas čaka evforija zadolževanja? 24 kmetje 31 Ali Bosni grozi nova nestabilnost? 34 Zahodni Balkan ostaja bela lisa, ko gre za širitev evroatlantskih integracij. Medtem ko je Hrvaška pogojno dobila zeleno luč za nadaljnji proces pridruževanja EU, ostajajo Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora, Makedonija in Kosovo jg^ z vidika Zahoda bolj problem. Trenutno je spet vroče v Bosni. 44 47 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, dr. Janez Juhant, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: loža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Arhiv Demokracije Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Vloga politike v znanosti je pogosto negativna n v - . > « / « - Art k, f _ j" 11 M . §§fíl://www.radto-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com merjavi z istim lanskim obdobjem povečal za 552,4 milijona evrov. Od tega so dve tretjini prirasta prispevale portfeljske naložbe in posojila. Izvoz kapitala večji že tretje leto Rast izvoza kapitala v obliki tuje gotovine in vlog prebivalstva se povečuje že tretje leto. Letos se je najbolj povečal v drugem četrtletju, medtem ko se je v tretjem četrtletju medletna rast že upočasnila. V drugem četrtletju je bila stopnja 24 odstotkov, v tretjem pa 8,3 odstotka. Naložbe v tuje vrednostne papirje so od vseh tokov izvoza kapitala naraščale najhitreje, povečala so se vlaganja podjetij in prebivalstva v tuje delnice in obveznice, plačilo obveznosti iz naslova evroobveznic s strani državnega sektorja pa je predstavljajo približno 40 odstotkov tega odtoka. Povečal se je tudi odtok kratkoročnih komercialnih posojil, kar je bilo predvsem posledica visoke rasti blagovnega izvoza v države nečlanice. Odliv neposrednih domačih naložb v tujino seje v primerjavi z istim obdobjem lani, ko je znašal 337,8 milijona evrov, nekoliko znižal (na 308,8 milijona evrov), po podatkih Banke Slovenije pa se povečuje delež teh naložb v petindvajseterici držav EZ. Slabša konkurenčnost V tretjem četrtletju letos se je cenovna konkurenčnost slovenskih predelovalnih dejavnosti v primerjavi z drugim četrtletjem rahlo izboljšala, v primerjavi z ravnijo izpred enega leta pa nekoliko poslabšala. Stroškovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti se je v povprečju tretjega četrtletja leta 2004 poslabšala, v primerjavi z ravnijo v istem ob- Gospodarska rast bo 4-odstotna Janez Šušteršič, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, je prepričan, da bo Slovenija ob koncu leta zagotovo dosegla napovedano štiriodstotno gospodarsko rast, predvidoma pa bo celo nekaj višja. Napoved urada temelji na objavljenih statističnih podatkih o gospodarski rasti v prvih treh četrtletjih, ki je bila s 4,5 odstotka precej višja od napovedane. Kljub temu pa tekoči podatki kažejo, da proti koncu leta prihaja do pričakovanega umirjanja gospodarske aktivnosti. Na uradu so zato pri napovedih o letošnji gospodarski rasti previdni. "Rast bo verjetno nekoliko višja od štirih odstotkov, vendar nižja od 4,5 odstotka, doseženih v prvih treh četrtletjih," je dejal Šušteršič. Za letošnjih prvih devet mesecev je značilna visoka rast izvoza, ki je bila v tem času več kot 10-odstotna. Šušteršič poudarja, da gre za izvoz na vse trge, tudi v EZ, kamor je bil izvoz zadnjih nekaj let precej nizek. K takšni stopnji rasti je pripomoglo predvsem drugo četrtletje, torej čas pred vstopom Slovenije v EZ, medtem ko se je v tretjem četrtletju izvoz spet nekoliko umiril. Naložbe v osnovna sredstva so se v devetih mesecih zvišale za 6,9 odstotka, kar je za približno pol odstotne točke manj od pričakovanj urada. Vendar pa je rezultat še vedno zelo dober, saj so med njimi poleg naložb v infrastrukturo in stanovanja spet v večji meri kot vpreteklih letih navzoče zasebne naložbe. To kaže na vzpon vgospodarskem ciklu. Cene nafte so se v zadnjem času začele zniževati. Povprečna cena za sod nafte vrste brent bo v letu 2004 okoli 38 dolarjev, kar je le dolar več od predpostavk, na podlagi katerih je UMAR pripravil jesensko napoved gospodarskih gibanj. "Tudi če se cena nafte spet zviša, bo letna povprečna cena le za dolar do dva višja od upoštevane pri jesenskih izračunih," poudarja Šušteršič. i dobju lani pa nekoliko izboljšala. Poslabšanje na četrtletni ravni je na valutnem območju razvitih trgovinskih partneric OECD v največji meri izhajalo iz močno upočasnjene rasti produktivnosti dela pod vplivom skromne rasti proizvodnje, medtem ko je zaposlenost stagnirala na ravni drugega četrtletja. Po drugi strani pa se je nominalna depreciacija tolarja upočasnila, rast realnih stroškov de- la na zaposlenega pa seje povečala (z 0,4 na 0,8 odstotka), zato so se stroški dela na enoto proizvoda v košari valut povečali. Na medletni ravni se je zaradi še vedno večje rasti produktivnosti dela, ta je bila večja za 6,8 odstotka, pod vplivom hitre rasti proizvodnje (ta je bila večja za 6,3 odstotka) stroškovna konkurenčnost izboljšala kljub relativno hitri rasti realnih stroškov dela na zaposlenega. Vida Kocjan Demokracija • Četrtek, 30. decembra 2004 9 finance Evforija zadolževanja? Prevzem evra leta 2007 je najpomembnejši gospodarski cilj slovenske države. Ob vseh teh pripravah na prevzem nove valute se pojavljajo tudi nekateri problemi, s katerimi se že ukvarjajo gospodarstveniki in Banka Slovenije. Gre namreč za proračunsko politiko, ki bo s politiko plač v javnem sektorju nosila glavno breme stabilnega tečaja tolarja, dokler bo v ERM 2. pretresel politike obrestnih mer, tečaj tolarja do evra so stabilizirali samo z redkimi administrativnimi signali. Vendar pa bo trajnost dosežkov kajpak odvisna od njihovega vzdrževanja na srednji rok In kako se bodo slovenske banke odzvale na zmanjševanje dohodka, ki ga bosta povzročila prav konec upadanja depozitnih obrestnih mer in dodatno zniževanje inflacije? Najbrž bo temu sledil izbruh posojil. Slovenija je vstopila v sistem ERM 2 kot nekakšno čakalnico za prevzem nove valute evra. Medtem pa se bo z nadaljnjim približevanjem oziroma zniževanjem slovenskih obrestnih mer na raven evropskih obrestnih mer in do prevzema evra konkurenčni položaj bank še naprej zaostroval. Najpomembnejšo vlogo bo pri tem igralo zniževanje inflacije, ki je pravzaprav eden najpomembnejših, če ne celo najpomembnejši dejavnik, ki bo odločal o tem, ali je Slovenija že pripravljena na evro. Prav zaradi zniževanja inflacije domače banke še vedno ustvarjajo zajetne razlike v obrestnih prihodkih in odhodkih. Pri tem Čakamo na prevzem evra ne smemo zanemariti razlikovanja med slovenskimi bankami v večinski domači in večinski tuji lasti. Sestava bilanc stanja domačih bank v večinski tuji lasti je pri nekaterih kategorijah bolj podobna sestavi bank v EU. To pa pomeni, da bo pot preoblikovanja pa tudi nadaljnje rasti bank v večinski domači lasti morala biti drugačna. Kako se bodo na to odzvale banke v večinski domači lasti in kakšne aktivnosti sledijo? Dejstvo je, da skupaj z zniževanjem inflacije kot našim pomembnim ciljem pri vstopu v valuto evro, na obzorje prihajajo tudi novi problemi, s katerimi se bodo morali soočati bančniki. Denar v papirjih, ne v posojilih In kako bo z naložbami bank v vrednostne papirje? Nekateri gospodarstveniki menijo, da ti ne bi več dosegali večje donosnosti. Da bo stvar razumljivejša, poglejmo problem malce širše. Delež naložb v vrednostne papirje, izdane s strani države in Banke Slovenije, je namreč pri bankah v večinski domači lasti veliko večji od bank tako v EU kot v preostalih slovenskih bankah. Tako visok Banka Slovenije zaradi upadanja inflacije (ki je naša vstopnica za prevzem evra) in obrestnih mer, ki jih ni spreminjala, ta čas še vzdržuje obrestne mere realno na višji ravni, vendar bodo te podrejene cilju trdnega tečaja. Po inflacijskem poročilu je Banka Slovenije za zdaj povsem zadovoljna z dano denarno politiko in učinki dane fiskalno-denarne mešanice. Inflacija se umiija po pričakovanjih, prehod v ERM 2 je bil dobro nastavljen in ni Demokracija • 52/2004 finance je pomembnejši odgovor na vprašanje, ali se bodo banke v večinski domači lasti še naprej zatekale k lahkot-nejšemu ocenjevanju posojilnih tveganj, kot to počnejo sedaj. Lahko se zgodi, da bomo za dejanski obseg slabih posojil pravzaprav izvedeli, šele ko se bo razkrila konkurenčnost podjetij na evropskem trgu oziroma ko bodo neprilagojena slovenska podjetja začela zapirati svoja vrata. Banke v večinski domači lasti se še vedno oklepajo prelahkotnega in pogosto "prijateljskega" ocenjevanja posojilnih tveganj, medtem ko banke v večinski tuji lasti dobiček prelivajo v tujino. Kako bo to vplivalo na slovenska podjetja in slovensko gospodarstvo nasploh? Kaj se bo zgodilo v nadaljevanju? Dejstvo je, da so pred nami veliki koraki, za katere lahko upamo, da jih bomo odlično izvedli. Prevzem evra zahteva nižjo inflacijo, hkrati pa to povzroča neštete preglavice slovenskim bankam. Ali se bodo te znale kosati s tem problemom in kako? Se vedno pa se poraja vprašanje, zakaj se na koncu koncev nočemo zgledovati po drugih državah, ki so skozi to fazo že šle in uspešno končale celotno zadevo? Dober zgled bi nam morda prihranil marsikatero težavo. Denis Vengust banke v večinski domači in banke v večinski tuji lasti financirale iz drugačnih virov prav zaradi razlik v sestavi njihovih bilanc. Struktura bilance stanja pa močno vpliva tudi na uspeh bank v večinski domači lasti. Po predvidevanjih bo za podružnice tujih bank v Sloveniji še naprej relativno pomembnejše financiranje iz tujine, medtem ko bodo banke v večinski domači lasti del posojilne aktivnosti relativno več financirale z unovčevanjem vrednostnih papirjev. Povečevanje kreditiranja bo za banke, če bodo ob upadajoči obrestni marži hotele ohranjati dober poslovni izid, kar je seveda logično, edina opcija. In povsem upravičeno je verjeti, da se bo to zares zgodilo. Ekspanzija posojil, s katerimi se bodo soočale naše banke, je (morda) že zelo blizu. Tujci obvladujejo bančništvo v pristopnicah Banke v tujem lastništvu v desetih novih članicah EU ter na Hrvaškem, v Bolgariji in Romuniji opravljajo že delež vrednostnih papirjev, s katerimi se soočajo banke v večinski domači lasti, je predvsem posledica sterilizacijskih prizadevanj Banke Slovenije ob velikih kapitalskih prilivih v letu 2002, vendar pa se bo moral z vključevanjem v EMU zmanjševati na račun povečevanja deleža posojil nebančnemu sektorju in medbanč-nih naložb. Banke v večinski domači lasti pa z zniževanjem obrestnih mer niso ustavile upadanja obrestnih prihodkov, saj je bil delež manj donosnih vrednostnih papirjev v njihovih naložbah preprosto prevelik. Vsekakor najpomembnejšo vlogo zagotovo igra prav razlika pri naložbah bank v vrednostne papirje, saj je ta v tem segmentu odločilna. Način odzivanja bank na zniževanje obrestnih mer se bo moral kmalu obrniti od spreminjanja depozitnih in posojilnih obrestnih mer k povečevanju obsega poslovanja. Ker banke depozitnih obrestnih mer ne bodo mogle več v nedogled zniževati hitreje od posojilnih obrestnih mer in ker se bo zaradi zniževanja stopnje inflacije hitro zmanjševal tudi inflacijski dobiček, bomo kaj kmalu lahko priče močni posojilni ekspanziji domačih bank. To je seveda razumljivo. Razlika pa je v tem, da bodo to ekspanzijo dve tretjini odstotkov kreditiranja in drugih aktivnih poslov. Prek tujih bank se opravijo tudi tri četrtine vseh denarnih transakcij, domačih in mednarodnih plačil, ugotavlja nedavno na Dunaju predstavljena analiza Bank Austrie Creditanstalt. Banke v tujem lastništvu tako prevladujejo v bančnem sistemu novih članic EU in v treh državah, ki se pripravljajo na vstop v unijo. Pri tem v Estoniji opravijo skoraj vse tovrstne posle, na Hrvaškem, Slovaškem in Češkem več kot 90 odstotkov, v Bolgariji, Litvi in Estoniji pa več kot 80 odstotkov. Izjemi s pomembnim deležem domačega bančništva sta prav Slovenija in Latvija. Podatki prepričljivo kažejo, kje ima tuji kapital poseben interes, pri čemer izstopa udeležba avstrijskih bank Po drugi strani so takšne razmere odsev šibkosti politike tranzicijskih držav, da ohranijo pomemben delež lastništva v vitalni dejavnosti, kot je bančništvo. Tudi v prihodnje računajo, da bo rast v novih članicah še naprej velika. Naraščalo bo kreditiranje gospodarstva in tudi prebivalstva, ki je za zdaj precej manj zadolženo v bankah kot povprečni prebivalec EU-15. Kakšna je usoda bank? Podatki za letošnji maj govorijo, da se je to, kar je bilo predvideno, že začelo dogajati, še preden se je zniževanje obrestnih mer sploh približalo koncu. Obstaja upravičena bojazen, da bo zaradi različnega načina financiranja rasti odobrenih posojil pri domačih bankah prihajalo do podcenjevanja potreb po oblikovanju rezervacij za morebitne slabe terjatve. Lani so namreč banke v večinski slovenski lasti za oblikovanje rezervacij namenile veliko manjši delež svojih bru-todohodkov kot banke v večinski tuji lasti in manj kot banke v EU leto prej. Ker je delež dobička pred obdavčitvijo pri bankah v večinski domači lasti veliko vegi od deleža pri preostalih domačih bankah, bi lahko sklepali, da te banke tako povečujejo svojo donosnost Vendar veliko višje donosnosti bank v večinski domači lasti ne moremo razložiti le s skromnejšim oblikovanjem rezervacij. Pomembna je tudi razlika v politiki razdeljevanja poslovnega rezultata med bankami v domačem in tujem lastništvu. Številke potrjujejo, da banke v tuji lasti prelivajo dobiček v tujino z izkazovanjem visokih operativnih stroškov v poslovanju z matično banko v tujini. Ni dvoma, da bodo banke v tuji lasti še naprej prelivale dobiček v tujino prektransfemih cen. Vendar pa Ali se nam obeta poplava posojil? Konkurenčni položaj bank se zaostruje. Kakšna bo usoda ljubljanske borze? Bodo banke v tuji lasti resnično prelivale kapital v tujino? Demokracija • Četrtek, 30. decembra 2004 ■ BES m mm i i • laaumi , Hit Demokracija • Četrtek, 30. decembra 2004 Dragocena kitara Kitaro, na kateri sta igrala George Harrison in John Lennon in katere zvoki se slišijo tudi na albumih Revolver in White Album skupine The Beatles, so na dražbi v New Yor-ku prodali za 567.500 dolarjev, kupec pa je želel ostati anonimen. Harrison, ki je leta 2001 umrl za rakom, ne nakupe. Raziskava je pokazala, da skoraj petina ljudi s kreditno kartico dolguje 5.000 dolarjev ali več, medtem ko vsak deseti imetnik kartice ne ve natančno, koliko je zadolžen. Da ima kreditno kartico, so izjavile tri četrtine vprašanih. Vsak šesti imetnik kartice je tudi izjavil, da si ne zaupa glede obvladovanja dolgov. Posebej negotovi vase so bili mladi in ljudje z manj kot 25.000 dolarjev letnega zaslužka. Približno tretjina tistih, ki imajo kartico, je izjavila, da imajo tri ali več kartic, vsak deseti ima celo več kot pet kreditnih kartic. Nekoč toplo Severno ledeno morje, ki ga prekriva več metrov debela plast ledu, je bilo verjetno pred 70 milijoni let moije s temperaturo 15 stopinj Cel- njak za opus italijanskih skladateljev Giuseppa Verdija in Gioacchina Ros-sinija, o katerih je objavil tudi kritiške izdaje, poleg tega je bil predsednik Ameriške muzikološke zveze. Ko je leta 1968 prišel na univerzo, so italijansko opero nekateri muziko-logi še vedno šteli za lahkotno zvrst, ki ne zasluži akademske obravnave. je imel kitaro gibson SG češnjeve barve med letoma 1966-1969, potem pa jo je dal Petru Hamu iz rokovske zasedbe Badfinger. Ko je Ham leta 1974 umrl, je imel kitaro kar 28 let v lasti njegov brat, dokler je niso znova odkrili in jo leta 2002 razstavili v Ohiu. Rekorden rop Iz neke banke v severnoirskem Belfastu so bančni roparji ukradli najmanj 28 milijonov evrov, kar je rekordna vsota, omenja pa se tudi številka 42 milijonov dolarjev. Policija je bila o ropu obveščena šele šest ur po njegovi izvedbi. Roparska tolpa je najprej vdrla v hiši dveh zija, pred 90 milijoni let pa naj bi ta dosegla celo 20 stopinj Celzija. To so z raziskavo ugotovili znanstveniki oxfordske univerze. Ugotovitev izhaja iz analize vzorca molekul maščob mikroorganizmov, ki so ga vzeli z ledene plošče. Sicer pa znanstveniki še niso ugotovili, zakaj je bila temperatura morske vode tako visoka, saj ji zaradi polletne teme tega ne bi pripisali. Menijo pa, da je bila to posledica velike koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju. Ta plin je po mnenju strokovnjakov tudi danes glavni krivec za učinek tople grede, ki je vzrok za globalno segrevanje. Prav tako je bila po mnenju strokovnjakov koncentracija tega plina pred 70 milijoni let tri- do šestkrat večja kot danes, kar je povzročilo podnebje supertople grede. Poštena nagrada Muzikolog Philip Gossett z Univerze v Chicagu je prejel 1,5 milijona dolarjev (1,1 milijona evrov) za nadaljevanje svojega študija o itali- Zadoiženi Američani Po opravljeni raziskavi, ki jo je izvedla ameriška tiskovna agencija AP, je polovica Američanov zaskrbljena zaradi svojih dolgov, mnogi pa so zaradi svoje zadolženosti zaskrbljeni večino časa. 40 odstotkov ljudi, ki imajo kreditno kartico, je medtem izjavilo, da jo bodo uporabili za prednovolet- Drago darilo Nekdanja članica britanske pop-skupine Spice Girls Victoria Bec-kham je po lastnih navedbah našla idealno božično darilo za svojega petletnega sina Brooklyna. Najstarejši sin Victorie in nogometnega zvezdnika Davida Beckhama naj bi namreč dobil miniaturno terensko vozilo znamke hummer, vredno 31.000 evrov. Miniatura za pogon uporablja bencin, doseže pa lahko hitrost do 45 kilometrov na uro. Deček bo tako imel miniaturno izvedbo terenskega vozila, kakršnega si je nedavno privoščil njegov oče, strasten zbiralec jeklenih konjičkov, zanj pa je odštel 105.000 evrov. Victoria je igračo odkrila v londonski veleblagovnici Har-rods in dejala, da si Brooklyn želi biti tak kot njegov očka. V vsem ga posnema in se potem počuti imenitno. vodstvenih delavcev v banki Nort- hern Bank v Belfastu in njuni družini vzela za talce. Zaposlena, ki sta imela dostop do bančnega trezorja, sta naslednji dan kot običajno odšla na delo v banko, ob koncu delovni-ka pa roparjem odprla šefe z denarjem. Na koncu so roparji talce izpustili nepoškodovane. Velika količina denarja v bančnem trezorju je bila namenjena vsem 95 podružnicam te banke v Severni Irski. Da so to količino denarja lahko odpeljali, so morali roparji uporabiti vsaj en velik tovornjak. janski operi 19. stoletja. To je ena od letošnjih nagrad, ki jih prispeva sklad Andrewa W. Mellona s sedežem v New Yorku. Sklad je te nagrade začel podeljevati leta 2001, Gossett pa je četrti profesor s čikaške univerze, ki je prejel to priznanje. Gossett, ki je bil deset let dekan tamkajšnje fakultete za humanizem, je dopisni član Univerze v Rimu ter strokov- Jenna bo učila Hčerka ameriškega predsednika Georgea Busha, 22-letna Jenna Bush, bo učila na javni šoli za učence iz revnih družin. Jenna Bush je spomladi diplomirala iz angleščine na Univerzi Texas, poletje pa je preživela ob boku svojega očeta in mu S pomagala pri pri- ^ dobivanju glasov za novembrske predsedniške volitve. Jennina sestra dvojčica Barbara je spomladi končala študij na Yaleu, vendar še ni znano, kam jo bo vodila poklicna pot.