P« aaitl »!»!•■(«■: u
¿•lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , ietrt , , 6,60, mesec , 2,20,
V apravalitvu pra|amaa: zrn
celo leto naprej 20 K — h pol let* . 10 , — ,
«rt . . 6 , - ,
asesec , 1 ,70,
Za poiiljanje na doa 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Nara6aiaa in insertta •prejema upravaiitva *
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vraSajo, nefrankovana pisma aa
»prejemajo.
Ursdniitvo je ▼ Seme-niikih ulicah it. 2,1., 17
likala vsak daa, Uviemii
nedelje in pr&inike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 279.
V Ljubljani, v sredo 4. decembra 1901.
Letnik XXIX.
Državni zbor.
Dunaj, 3. dec. 1901.
Politika v modernih državah ne pozna ravnih in javnih potov. Dandanes velja oni ko» politik, ki govori, da skriva svoje misli in namene. In ta moderna razvada, ki pa ima mnogo pristašev in oboževateljev, je glavni vzrok vedno večjih zmešnjav v zbornici. Lesjak prekani lesjaka in konečno nastanejo spletke in zigonetke, katerih ni mogoče kratkim in mirnim potom rešiti. Ne-odkritosrčnost je glavna ovira svinčene le-targije, ki kot mora tlači duhove in kot kuga izprija parlamentarno ozračje. Pravilnik poslanske zbornice pa daje najboljše Bred-stvo v roke raznim mešetarjem in poga-njačem.,
Ravnotako je čudno postopanje osrednje vlade. Še 17. oktobra je ministerski predsednik priporočal potrpežljivo VBtrajnost ter temeljito razpravo o proračunu, a sedaj išče najmanjšega povoda, da zbornico razpusti, ker so baje razprave v proračunskem odseku pretemeljite. Da, i mi priznamo, da se preveč govori skozi okno, a premalo o stvari. A če vladni krogi poslancem priporočajo potrpežljivost, morali bi i sami dajati lep vzgled. Vladni listi pa prete vsak dan z Damoklejevim mečem, kar ne pomirja duhov, temveč le vznemirja. Kdo pa je kriv, da je zbornica potratila toliko dragega časa z nujnimi predlogi ? Od leve strani, kjer bo zbrane takozvane vladne stranke, so prihajali nujni predlogi, ki so zadržavali delo. In tega niso grajali vladni listi, pač pa objavljali dolga poročila. A danes, ko hoče zbornica pričeti delo, snujejo se za kulisami spletke, da se delo prepreči.
Na dnevnem redu je načrt zakona o kmečkih zadrugah. Že deset let je to vprašanje na dnevnem redu. Vlada je predložila že razne načrte. Ko pa je sedaj poročilo gotovo, trudijo se razni faktorji iz političnih vzrokov, da se to vprašanje zopet odloži na sedem let. Ali je to resna politika, ali komedija? Bržčas hoče vlada dobiti budgetni provizorij in potem že pride — deus ex machina.
Vladni listi seveda zanikujejo, da bi vlada vedela o dogodkih za kulisami ali sploh mislila na razpuščenje zbornice. In
ravno ti listi, v prvi vrBti »Fremdenblatt«, dan na dan prêté z. radikalnimi sredstvi vlade. Tega gotovo ne delajo brez vednosti svojih krušnih očetov ! Saj so znana razna pota do časniških predalov v dunajskih tiskarnah. Torej je nervoznost očividna ondi, koder jo tajé. Da, zbornica ne sme biti igrača politikastrov, a tudi ne birokraških svetnikov in raznih mešetarjev, ki še niso svètniki.
Proračunski provizorij.
V današnji seji je bilo na dnevnem redu prvo branje proračunskega provizorija. Začetkom seje vpraša poljski socialist dr. B r e i t e r predsednika, ali so te dni razni listi pretili z razpuščanjem zborni c e z vednostjo ministerskega predsednika in ali hoče ministerski predsednik v tem oziru dati v zbornici potrebna pojasnila.
Predsednik grof V e 11 e r odgovarja, da nima naloge in časa nadzorovati in iz-praševati razne politične proroke. Vlada naj sama odgovarja za svoje ukrepe.
Proti proračunskemu provizoriju je vpisanih 11 govornikov, za provizorij nobeden. V imenu mladočeškega kluba dr. P a c a k odločno zavrača levičarska in vladna glasila, ki desnici vsiljujejo in podtikajo »črnega Petra«. Češki poslanci z vso odločnostjo ugovarjajo, da vladna glasila zbornici prêté z razpuščenje m.
Češki poslanci ne zagovarjajo parlamenta, kakeršen je, a branijo ustavno načelo. Ako si je vlada postavila obroke in je sedaj nervozna, ker se stvari ne razvijajo po njeni volji, je temu sama največ kriva in nima vzroka, da bi prebivalstvo mučila z novimi volitvami. Temu pa so krivi tudi levičarji, ki »o tri leta rušili ustavo in parlament, a sedaj z vlado vred desnioi vsiljujejo »črnega Petra«. Vlada naj le zase obdrži tega Petra ali pa ga prepusti levičarjem. Proti levičarjem : »Torej ne ponašajte se, da vi edini hočete resno delo. Le spomnite se triletne svoje obstrukcije, k: je preprečila vsako razpravo o proračunu in § 14 spravila v veljavo. Ne bojimo se novih volitev, toda take pretnje in grožnje se ne spodobijo za parlament. Proti takemu početju morajo odločno ugovarjati vsi, ki priznavajo ustavna načela. Ako se predsednik zbornice ne zmeni za vladna glasila,
moramo pač opozarjati na to, da ta glasila
dobivajo informacije od vlade, in to se gotovo ne dogaja brez vednosti ministrskega predsednika«.
Nato govornik naglaša, da naj vlada v dogovoru s strankami določa parlamentarni kalendarij, a ne z osebami izven zbornice. Ako pa ministerski predsednik ustreza le željam levičarjev in morda onim trem gosp. srednje stranke (smeh), potem naj se ne čudi, ako ne gre vse tako gladko, kakor želi. Ker je vlada v popolni oblasti levičarjev, zato jej češki poslanci ne zaupajo in bodo glasovali proti proračunskemu provizoriju. (Živahna pohvala.)
Nikolaj W a s s i 1 k o v imenu rusin skega kluba in kot bukovinski poslanec ostro prijema rumunskega poslanca iz Bu-kovine, dr. Lupu, ki je nedavno v zbornici na vso pretege hvalil nemško kulturo ter zahteval še več nemškega pouka za ru-sinski, poljski in rumunski narod v Bukovim. Nato ugovarja dr. Schtickerju, ki je svoj čas za bukovinake katolike priporočal posebno škofijo, neodvisno od Galicije.
Soc. demokrat Eldersch se je znašal nad antisemiti, osobito nad poslancem Ax-manom, ki je predzadnjo nedeljo ustavil volitev trgovskih pomočnikov. Ta stvar pač ni v nobeni zvezi z državnim proračunom in le čudimo se predsedniku, ki dopušča ribo stvari. — Govorili so je R a t a j, dr. Bareuther in Ch o'c. Ker se o vladnih predlogih v prvem branju ne glasuje, je predsednik proračunski provizorij odkazal odseku. Sedaj se vršč zopet pogajanja, kdaj naj pride drugo branje provizorija na vrsto. Vlada in njeni pomočniki hočejo, da odsek že jutri odobri provizorij in zbornica v petek prične z drugim branjem. Danes je pred sednik grof Vetter izdal ta-lo kalendarij: V petek, ponedeljek, torek in če treba še v četrtek (torej 6., 9, 10. in 12. decembra) naj zbornica razpravlja v proračunskem provizoriju, ostale seje do 18. decembra naj zbornica porabi za zakon glede kmečkih zadrug. Toda v tem času mora priti na vrsto tudi nujni predlog glede vseučilišča v Ljubljani. A to je, kar bi gotovi krogi radi preprečili. Ako je tem krogom res za delo, dobro, potem naj vplivajo, da pride naš predlog v šolski odsek.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. decembra. Katoliško vseučilišče v Solnogradu.
Zadnja škofovska konferenca je v zadevi Blobodnega katoliškega vseučilišča v Solnogradu sklenila ta-lo določila: 1. Avstrijski škofje sklenejo, da se v proslavo novega stoletja in v zahvalo za milosti velikega jubileja ustanovi slobodno katoliško vseučilišče in sicer v Solnogradu. — 2. Avstrijski škofje zaprosijo takoj potrjenja pri sveti otolici po načrtu, kakor ga je odobril škofovski odbor. — 3. Avstrijski škofje razpošljejo takoj po došli odobritvi okrožnico na duhovščino in skupno pastirsko pismo na vernike. Dotični odbor se je takoj izvolil in so v njem : kardinali Gruscha, M i s -sia in Skrbenskjr, potem rimsko-kat. nadškof v Lvovu B i 1 c z e \v s k i, knezo-nadškof Katschthaler, nadškofa K o h n in D w o r n i k. Orednjemu odboru v Solnogradu se izreče za požrtovalno in vztrajno delovanje zahvala in priznanje in se ga ob enem naprosi, da nadaljuje svoje dosedanje delo.
Stališče avstrijske vlade napram vrešenski »adevi.
Zadnji skrajno kruli čin, ki ga je zakrivila pruska birokracija napram Poljakom, po nemili ueodi živečim v Prusiji, je umevno izzval opravičeno ogorčenje pri poljskem narodu in sploh pri vseh Slovanih. Umevno je tudi, da je v tej veliki razburjenosti prišlo v raznih galiških mestih, posebno v Lvovu in Krakovu do burnih demonstracij napram olovanom skrajno sovražni Prusiji. Stališče naše vlade napram temu vprašanju dosedaj še ni bilo znano, akoravno je mnogikdo pričakoval, da stori naš zunanji urad vse, da se popravi »krivica«, ki se je godila Prusiji. In res je včeraj sporočil berolinski »Tagblatt«, da je avstro-ogerska vlada izrazila pruskemu minister-stvu svoje obžalovanje nad Prusiji sovražnimi demonstracijami Poljakov v Galiciji. — Ta vest je presenetila v obilni meri vse avstrijske slovanske kroge in ji niso mogli pripisovati posebne verjetnosti, ker bi se s tem nekako odobravalo početje pruskih birokratov napram pruskim Poljakom. In res
LISTEK.
Pismo iz Južne Afrike.
Priobčil P. K. G.
Durban, 26. okt. 1901.
(Dalje.)
Mosambik. — Kje Je Antonio?
8. oktobra zagledamo otok Mosambik, glavno mesto portugiške pokrajine. Vzdigujo se le nekaj metrov nad morjem. V Bredi iz kamna sezidanih lepih hiš stoji prav krasna katoliška cerkev, na koncu tik morja je stara trdnjava, zidana 1. 1508, v kateri jedo ričet (sedaj je namreč kaznilnica) vsi tisti, ki se niso zmenili za razne paragrafe. Kraj je jako mrzličen kakor splošno vsi tukaj. Če bi rad videl različne školjke, apnene gobe, kože in rogove različne divjačine, kar semkaj pridi, kupiš jih lahko na cente. Morje je pa tukaj tako čisto in prozorno, da vidiš v dnu cela krdela — ne ustraši se I — morskih volkov.
»General« se ustavi, in precej ga pozdravi portugišk častnik. Seboj jo imel 8 črncev« ki so bili oboroženi s sulicami. —
Prišli so po Antonija. Ti bi ga pa vže nataknili in utaknili 1 Ne bote ga ! Ušel si jim, le vživaj svobodo, ti ubogi trpin I — Ko zve, da je ušel, začne se jeziti in oštevati kapitana. A kapitan mu jih takoj zasoli: »Kaj mislite, da bom jaz pazil na vaše kaznjence ? Jaz ne vem ničesar 1« — Punctum!
Le zgini , oholi Portugiz! z našega krova, Antonio ne potrebuje ne objavnice no domovinsko pravice. Nikoli ga ne boš videl. In srečno pot smo vsi voščili častni straži našega Antonia, zlasti so bo v tem odlikovali Angleži, češ: To morajo imeti Portugizi denarja, da privoščijo svojim kaznjencem sprehod iz Centr. Amerike v Mosambik.
Beira — Slovan povsod brata ima. — V smrtni nevarnosti.
11. oktobra popoludne pridemo v Beiro, kjer smo mbrali ostati zavol|o prometa in nagajivega morja do 14. okt. Stopim na suho, hoteč še istega dno vrniti se na la-dijo. A človek obrača, Bog pa obrne, pravi pregovor. In kaj me je obrnilo, Ti bom precej povedal. Ko som se sprehajal s to-
varišem po Beiri kake tri ure, in se hočeva vrniti na ladijo, začujeva iz neke zasebne hiše znan glas. To je bil oni Francoz, ki je nama zaklical : »Fanta moja! semkaj! semkaj! Tu je nek Avstrijec, če bi se rada kaj ž njim pogovorila«. Da bi nikdar no poslušal tega vabila !
Radovednost naju je silila tje, in vesel sem bil, ko sem zagledal Slovana, Hrvata iz Kraljeviče, kateri je tu prvi strojevodja. Prav dobro plačo ima: 45 L ali 1080 kron mesečno. Pri vsem tem pa ni zadovoljen, prvič zaradi podnebja, ki je jako nezdravo, in drugič zato ne, ker jo imel v Johanes-burgu preje še boljšo plačo, mesečno 62 L. Za hrano in stanovanjo pa plačuje tukaj mesečno 360 kron, a brez vsako ugodnosti. Ko so hočeva proti večeru posloviti od prijaznega Hrvata, opomni, da ne prideva brez sitnosti na ladijo, naj rajo tukaj prenočiva. In poslušala sva ga. Po noči pa mo je na-udajal neprijeten čut, kakor da bi ležal na samih šivankah. Ko potožim zjutraj Francozu, ki je pronočeval v istem hotelu, in ga vprašam, kakošni zlodeji so mi pokvarili spanje, so začno smejati rekoč: »Aha !
ali ne veeto, da so mora človek v tropičnih krajih tudi po noči odeti in zavarovati pred vražjimi moskiti?« Hvala za dober nauk! Ob jednem me še potolaži: »Kdor ne plača za borno kosilce 1 L, za čašo okrepčalne pijače 10 s. in za slabo postelj 10 s. in ga niso pošteno oklali moslciti, tak še ni poskusil tropov!« Oj ti »preteti« tropi I — Predpoludne odideva na breg, da naju čolnič odpelje na ladijo, katera je bila oddaljena od obrežja približno samo 1 km. Sedova v čolnič z jadernico. Precej hitro je kar Irčal po morju, a samo do polovico pota. A tu, kakor da se jo morje zaklelo proti nama! Nad nama zapiha sapa, valovi so vzdignejo — ne vem, od kod so se vzeli, — in čolnič švigne kakor blisk mimo »Gcnorala« v odprto morje, odkoder ga zopet drv6 vrtinci nazaj proti naši ladiji. Metali bo nama vrvi raz krov ladijo, da bi se zanjo prijela, a vedno jo naju predaleč zan ,>.e Brodarja začneta v začetku klicati, — kakor jo navadno tudi pri Vas — na pomoč vse hudiče. Ko bo pa prepričata, da jo vse brez-vspešno, utihneta.


se v merodajnih krogih danes zatrjuje, da v Berolinu za sedaj o kakem obžalovanju ničesar ne vedo. Želeti je pač, da bi tudi pozneje ne zvedeli ničesar o tem. Pri volitvah tta tirolski deielni zbor so pridobili krščanski socijalci, kakor se naknadno poroča, tri nove mandate, ker so pridobili oba mandata v hallskem kmečkem okraju, dr. Kapferer in Arnold, in mandat v bolzanski skupini, ki ga je imel dosedaj konservativni poslanec Trafojer. Ta mandat je prešel sedaj na kršč. soc. župana Kienzla. Potem takem imajo konservativci v nemškem delu Tirol v kmečki skupini 12, kršč. soci-alci pa 10 mandatov. — Danes se vrše volitve v mestni skupini.
Razveljavljena ogerska volitev.
Kraljeva kurija v Budimpešti je včeraj razveljavila prvo volitev v ogerski državni zbor in sicer se je šlo za mandat ljudske stranke. Razveljavljena je izvolitev poslanca barona G a g e r n a. Razveljavila se je volitev radi tega, ker njegov oče ni bil ogerski državljan in je poslanec sam kot tak položil prisego šele 22. januv. 1901, in torej še ni deset let ogerski državljan, kakor zahteva zakon od vsakega poslanca. — b to okolnostjo bržkone volivni odbor ljudske stranke niti ni računal. Grof Reverterá, bivši poslanik pri Vatikanu, je glasom poročila uradne »Wiener Ztg.« na lastno prošnjo stalno upokojen ter je bil pri tej priliki odlikovan z velikim križem reda sv. Steiana v priznanje mnogoletnega zvestega službovanja. Obenem je grof Reverterá imenovan kanclerjem Leopoldovega reda. — Na poslaniško mesto je imenovan, kakor znano, prvi sekcijski načelnik grof S z e c s e n.
50 stotov ugovorov vlože v današnji seji nemškega drž. zbora soc.-dem. poslanci proti zvišanju carine na žito. Za ugovoro in peticije so posamni voditelji nabirali podpore po celi državi, koder so jih sploh mogli najti. Vsi ti ogromni spisi so zaviti v 26 velikih zavojih in tehtajo skupno blizu 50 stotov. Dovedli so jih danes v zbornico na več vozovih.
Preosnova francoskih vojaških sodišč.
Poslanska zbornica francoska je brez debate sprejela načrt zakona, s katerim se določa, da v bodoče v mirnem času razsojajo vojaška sodišča nad člani Irancoske armade samo v strogo vojaško-slu-žbenih zadevah. Vse druge zadeve pridejo v bodoče pred civilna Bodišča. — Predlog je obveljal, kakor rečeno, brez debate. Ta najnovejši sklep ima prevažen pomen in bo imel morda nekega dne za vladajoče francoske kroge usodne posledice. S francosko armado se, kakor znano, ni varno igrati.
Roosevelt proti anarhistom.
S posebno poslanico je novi predsednik severo-ameriških zveznih držav otvoril včeraj ameriški kongres v Washingtonu. Skoro polovica njegove poslanice se peča z anarhisti in s sredstvi proti njim. Predsednik Roosevelt zahteva zakona, ki bo prepovedal anarhistom nadalnje bivanje v Zveznih državah. Vsi taki elementi se morajo šiloma pregnati tja, od koder so prišli. PooBtriti se morajo kazni za one anarhistiške z 1 o -čince, ki brezvspešno napadejo predsednika ali podpredsednika. Posebno strogo se pa mora paziti na razne priseljence, da se po njih ne vtihotapi nova anarhiška zalega. — Radovedni smo, če bodo novi ameriški zakoni res mogli zajeziti in ustaviti anarhistiški tok.
Književnost in umetnost.
Slovensko gledališče.
»Kontrolor spalnih vagonov«, burka v 3 dejanjih. Spisal Aleksander B i b s o n. — Georges Godefroid se navdliča svoje soproge Lucienne, nalaže njo in nje stariše, da je dobil dobro službo kontrolorja spalnih vagonov, samo, da se jim lahko odtegne v tednu za nekaj dni z doma. Pred kratkem ga t očarala devetnajstletna de-vojka Rozina iz Naugisa, začne jo ljubiti in prihajati k njej one dni v tednu, kar časa je bil v »službi« kot kontrolor. Tej deklici in nje starišem se predstavi ravnotako za kontrolorja spalnih vagonov in jim obesi na noB, da »službuje« druge dni v tednu, ka-
tere je bil navadno doma pri ženi. Pojavi se pravi kontrolor spalnih vagonov in na jako originalen način razkrinkajo sleparja Georgesa, ki ves skesan prosi ženo odpuščanja.
To naj bo v kratkem suho jedro s Salami docela zabeljene in z zdravimi in nezdravimi dovtipi prepojene burke. Le-ta ima na sebi popolnoma francoski značaj. Vse se godi tako na lahno, tako — «flott«, kakor bi se izrazil Nemec, in vsak trenutek lahko pričakuješ, da prasneš v neprisiljen smeh. Po eebno srečno ulogo igra tu — fonograf.
Vzvišenih idej in resnih čuvstev iščeš zaman, da bi nasitil lačno dušo, le če si žalosten, pridi in gotovo se ti otožne poteze v obrazu izpremene in moral se boš kro-hotati.
G. L i e r se je pokazal tudi v daljši ulogi rojenega komika. Samo, če bi se vsaj enkrat malo bolj privadil slovenskemu naglasu ! Jako ljubezniva soproga mu je bila gčna R ti c k (j v a. No g. režiser Verovšek nas je tudi po svoji navadi izborno zabaval. Prav odlikoval pa se je g. D e y 1. Tudi drugi igravci in igravke so ugajali, da ne pozabim posebej omeniti g. Danila. Le g. B o 1 e š k a r igra vedno nekam preveč pri siljeno.	L L.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. decembra.
Vseučiliška akcija v državni zbornici. V naše včerajšnje telefonično poročilo o vseučiliški akciji na Dunaju se je vrinila neljuba tiskarska pomota, ki so jo cenjeni čitatelji pač iz konteksta sami popravili. Glasiti se mora dotični stavek : »V treznih jugoslovanskih krogih se priznava, da je sedanji trenutek za razpravo nujnosti predloga o ljubljanskem vseučilišču v državni zbornici najneugodnejši.« In to je istina, ki jo mora vsaj indirektno priznati celo dr. Tavčar. On je poročal »Narodu« : »Najprej je prišel podpredsednik Za-ček z novico, da Poljaki nečejo glasovati za predlog, potem je prišel ¡drug češki poslanec, da še navadne večine ne bo dobiti, dasi je za nas Slovence precej vse jedno, če se taka večina dobi ali ne, in je glavno, da sploh pride d o r a z -prave.« To je pač čudno! »Narod« piše in piše za univerzo in prirejajo se manifestacije, poslanec ljubljanskega mesta in šef-redakter pa telefonira v »Narod«, da je »precej vso jedno, ali se dobi večina za vseučilišče ali ne«. Razlagaj si to, kdor zna! — Sploh je iz vsega dr. Tavčerjevega poročila razvidno le to, da ga strašno jezi, ker delajo za vseučilišče — katol. - narodni poslanci. Ti so storili najboljše, kar se je dalo doseči v tem slučaju, ko so spravili znano peticijo v naučni odsek. Zdaj je vsaj gotovo, da pride enkrat ta stvar v meritorni razgovor, kar se bo po nujnem predlogu težko kdaj zgodilo.
/•a slovensko vseučilišče v Ljubljani bo poslale peticije občine: Bi str i-čica, Stranje, Županje njive. — Potem mestnega magistrata pa naslednje občine: Cirknica, Dol, Famlje, Jesenice, To-mišelj in Zgornja Šiška; Sv. Andraž nad Polzelo, Drensko rebro, Hermanci, Legen, Plat, Smartin pri Slovenjem gradcu in Vransko ; Sv. Križ, Ponikve, Rodik in Škrbina. Šmarjeta na Kranjskem; Brstje, Cogetinci, Dramlje in Mestni vrh pri Ptuji na Štajerskem ; Bovec na Goriškem; Vesice na Koroškem. Prošnji sta tudi poslala: »Krajni šolski svet za ptujsko okolico« in »Prostovoljna požarna bramba v Šmartnem pri Litiji«. Dalje je izročilo peticijo »Bralno društvo Lipa« na Slapu. Po svojem poslancu je poslala peticijo občina Št. Jjrnej pri Konjicah, državnemu zboru pa krajni šolski svet na Rakeku.
Krščanska ženska zveza je včeraj imela dobro obiskani shod v »Katoliškem domu«, na katerem se je navdušeno sprejela r e s o 1 u c i j a z a vseučilišče in se je zbrala znatna svota za uboge poljske žene in sirote v Vrešnu. Obširnejše poročilo jutri. Krščanska ženska zveza se udano vabi, da se jutri zvečer blagovoli udeležiti zanimivega Miklavževega večera v »Katoliškem domu«, o katerem poročamo na drugem mestu.
Občinski svet ljubljanski je imel včeraj redno sejo. Župan je naznanil, d a je občinski svetpraškisoglasno sprejel predlog za slovensko vseučilišče. Glede deputacije občinskega sveta, ki je šla na Du-
naj v zadevi vseučilišča, je dejal gosp. župan, da bi bilo sedaj odveč o tem govoriti. (Ali je bil gospod župan drugih mislij na komerBu »Slovenije« ?) Deputacija je dobila utis, da brezupne niso naše nade, a do uresničenja pelje še trn-njeva pot. — Župan predlaga, naj ee iz občinskega sveta voli vseučiliški odsek, ki bo sledil gibanju za vseučilišče, in opozarjal na korake, ki bi bili v tem oziru umestni. V ta odsek so bili izvoljeni gospodje župan Hribar, dr. M a j a r o n in dr. Požar. — Župan je dalje predlagal, naj se za žrtvevvrešenski aferi pošlje lvovskemu županu 200 kron. Sprejeto. — Ziupan je želel, da bi prišla v razpravo zadeva nakupa Supevčeve hiše po mestni hranilnici, a odsek ni še zadeve rešil. — Sklene se, v Sodnijskih ulicah napraviti vodovod za 3500 kron. — Vodstvo tobačne tovarne je želelo zvedeti pogoje, pod katerimi bi dalo mesto vodo za škropljenje okoli tovarne, kar bi bilo z ozirom na zdravje delavstva jako važno. Občinski svet je sklenil, oddati vodo za pavšalno svoto 1200 kron za eno leto proti preklicu, ako se bode videlo, da se porabi preveč vode. — Občinski svetnik Turk je vprašal, kaj je z razširjenjem ulic od živinozdravnišnice do sejmišča. Župan je dejal, da odgovori na interpelacijo v prihodnji seji. — Občinski svet bode imel do novega leta še šest sej. Pogoje deželnega odbora glede prizidanja deželnobrambne vojašnice je občinski svet zavrnil.
P. Sigmund Zega je prestavjjen z Brezja v Ljubljano za kaplana in kateheta, prevzame tudi v cerkvi krščanski nauk.
Umrl je v Gorici dne 1. t. m. gosp. Andrej Kragelj, profesor na tamoš-njem gimnaziju. Pokojnik je dosegel dobo 48 let. Truplo pokojnikovo so prepeljali na pokopališče pri sv. Luciji. Služboval je v Ljubljani, Kočevju in Gorici. Pošteno njegovo srce se je odvračalo od gnjusnega slovenskega liberalizma. Bil je delaven tudi kot pisatelj. Prosta prevoda Ilomerjeve »Ili-jade« in »Odiseje« sta pisana v lepem in gladkem jeziku. N. p. v m.!
V Kino sta se podala danes zjutraj iz tukajšnjega frančiškanskega samostana č. P. Baptista Turk in brat Urban Žele. V nedeljo se vkrcata v Genui na ladijo in Be odpeljeta s škofom, ki je bil nedavno v Ljubljani, in z drugimi misijonarji in redovnicami na Kineško. P. Baptista je rojen v Topliški župniji in je bil v četrtem letu bogoslovja, mož izglednega obnašanja, ki se poda iz najčistejših verskih nagibov v deželo paganov. Brat Urban je rojen v Sla-vini, je bil cerkvenik na Trsatu, nazadnje v Ljubljani. Bog ju varuj in čuvaj !
Miklavžev večer v „Katoliškem Domu" obeta biti jutri kaj lep. Miklavžev nastop bode jako eleganten in preskrbljeno je, da bode tudi njegovo spremstvo kar najbolj dostojno. Ob 7. uri zvečer se prične koncert »Meščanske godbe« ob Vi 8. uri pa nastopi Miklavž s sijajnim svojim spremstvom. Vstopnina 20 kr. za odraščene, otroci prosti. Kdor želi podariti kako darilo svojim dragim, naj pošlje darilo z natančnim imenom k g. Cotiču v »Katoliški Dom« ali pa v delavsko tajništvo pred škofijo.
Ciril-Metodov stenski-skladni koledar za 1. 1902 je ravnokar izšel pri založniku Ant. Slatnar-ju, tiskarju v Kamniku v zelo lični moderni obliki s podobo slovanskih blagovestnikov v barvah. Izvod stane K l-40, po pošti 20 h več. V Ljubljani se dobiva v trgovini Jos. Petriča in tudi v drugih trgovinah. Na koledarju se nahaja tudi kronika družbe sv. Cirila in Metoda.
Božične počitnice na ljudskih in meščanskih šolah se prično v soboto 21. t. m. po popoldanskem pouku.
Centralno vodstvo jugoslovanske socijalne demokracije, ki je v Trstu, se manifestačnega shoda tržaških Slovanov za vseučilišče v Ljubljani ni udeležilo, dočim so so v Ljubljani soc.-dem. izjavljali za slovensko vseučilišče. Več jasnosti!
Občinski zastop v Jeišanah je raz-puščen in imenovano upraviteljstvo iz dosedanjega zastopstva.
Občinske volitve v Gradcu. Včeraj je volil I. vol. razred. Kandidatje združenih liberalnih strank so dobili po 828 oziroma
809 glasov, krščanska ljudska stranka pa po
187 glasov.
Poročil se je g. A. Casagrande, c. kr. topničarski res. častnik itd. v Ajdovščini z gdč. Ano Nussbaum iz Šturij.
Umrl je v Šoštanju g. Kristijan Kern, svečar in posestnik.
Novo šolsko poslopje zgrade v Toplicah pri Zagorju in je krajni šolski svet dovolil 12 000 K kot prvi obrok.
Ljubljanske novioe. Premem b a posesti. Hišo A. Š upe v ca v Prešernovih ulicah je kupila mestna hranilnica ljubljanska za 76.000 kron. Sedanje poslopje se demolira in zgradi lično uradno poslopje. S tem bo pa tudi poskrbljeno za toli potrebno regulacijo Prešernovih ulic. — Izpred sodišča. Danes je bil pri deželnem sodišču v Ljubljani obsojen bivši zavarovalni agent in nekdanji učiteljisčnik F. Hauptman radi goljufije z bicikli na eno leto ječe, poostrene vsak mesec z enim postom. — Porotne obravnave v Ljubljani. Včeraj je bil uboja obtoženi delavec Š o -klič oproščen. — Mešč. godba ima danes točno ob 8. uri svoj občni zbor v restavracijskih prostorih hotela «Lloyd«. Pristop imajo tudi neudje. Pri občnem zboru koncertuje godba. — KonjizaJužno Afriko. Včeraj se je zopet 36 voz konj za Angleže v Južni Afriki peljalo mimo Ljubljane. - Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj Marijo Zupan, ker je bila toliko »natrkana«, da se je v Florijanskih ulicah zaletela v Plautzevo okno in si znatno pobila glavo. — V komisijo za osebno dohodarino je izvolil včeraj občinski svet posestnika Avg. Jenko in Sim. Pogačarj a.
Razprava proti prof Mandiču na najvišjem sodišču Dne 23. aprila se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem kazenska razprava proti glavnemu uredniku »Naše Sloge« gospodu Matku Mandiču rad razžaljenja časti potom tiska, in sicer vsled tožbe Karoline Modeste Premus in štirih so-družic iz Cunakega na lošinskem otoku. Ker je bil gospod Mandič oproščen od obtožbe z ozirom na to, da je tukajšnje sodišče smatralo dejanje zastaranim, pritožil se je zastopniK tožiteljev dr. Martinolich na najvišje sodišče. Na razpravi, ki se je vršila 29. t. mes. na najvišjem sodišču in na kateri je zastopal gospoda Mandica dunajski odvetnik dr. Klement Seshun, bila je po daljšem posvetovanju odbita ničnostna pritožba, potrjena prva razsodba bistveno iz razlogov prvega sodišča ter so bile tožite-ljice obsojene v povračilo vseh kazenskih troškov.
Deželnozborske volitve v Istri.
Centralni volivni odbor za Istro je objavil deželnozborske kandidate. Namesto odstopi všega župana v Podgradu gospoda Slavoj a Jenka kandidira č. g. Anton Andrijčic, župnik v Baški. Poslednjemu in vsem ostalim kandidatom kmečkih občin je pač zagotovljena izvolitev. Istotako bo nedvomno zmagal v mestni skupini Kastav - Volosko-Lovran Moščenice dosedanji poslanec gosp. dr. Andrej Štanger, odvetnik v Voloskem. Razven tega je centralni volivni odbor postavil kandidate v mestni skupini Pazin-La-binj (dr. Sime Kurelič, župan pazinski) in v mestni skupini Buzet-Milje-Izola (Ant. Flego, mlinar v Sv. Ivanu pri Buzetu), dočim ima kandidata za mestno skupino Mali in Veliki Lošinj določiti tamošnji krajni volivni odbor. V skupini mest ima največ izgleda, da zmaga, dr Kurelic. Razlika v glasovih je bila že o zadnjih volitvah minimalna (niti 20 glasov ne) in če vlada ne bo preveč pritiskala na uradništvo, osvoje si Slovani deseti mandat, dočim so jih dosedaj imeli samo devet. Tudi v skupini Buzet - Milje-Izola jo stvar za Italijane precej nevarna, ker niso edini. Danes nam došli »Piccolo« zaklinja volivce, da združijo svoje glasove na župana v Izoli Evgena Marchetti. — Kmečke občine bodo volile dne 5., mestne skupine pa 7. t. m.
Italijanska predrznost presega vse meje. Tržaški italijanski listi pišejo o bodočem deželnem glavarju v Istri, da je imenovanje dosedanjega glavarja, dr. Campi-tcllija, zagotovljeno, da pa se isti obotavlja sprejeli ponujeno mu čast ter da stavi pogoj, da so tudi podprodsednik imenuje iz števila Italijanov, ker da v Istri ni dveh političnih
strank, ampak sta dva naroda in bi utegnilo imeti usodnih posledic, če bi bil deželni glavar zadržan voditi pošlo deželnega zbora in bi ga nadomestoval Slovan, ki bi vodil razprave v hrvatskem jeziku. — Ako je dr. Campitelli stavil res tak pogoj, smemo biti skoro gotovi, da ga vlada, kolikor jo po znamo — sprejme, dasi bi bil že skrajni čas, da bi pomogla obnemoglemu starčku Campitelliju do zasluženega miru, ter ga pokrila s starim sistemom, ki je istotako zaslužil — pokoj.
Radi napisov na novi isterski železnici. Predsedništvo političnega društva »Edinost« je odposlalo nastopno brzojavko: Ekscelenca minister Wittek, Dunaj. Politično društvo »Edinost« za Primorje protestira energično v imenu slovanskega prebivalstva Istre proti poskusom voditeljev italijanske stranke, da bi zaprečili razobešenje namer-janih napisov v deželnih jtzikih na železniški črti Trst-Poreč, ter prosi, za varovanje stroge jednakopravnosti v deželi, ki je pretežno slovanska.
G. Etbin Kristan je zapustil Trst ter se preselil v uredništvo »Eisenbahnerja« na Dunaj. Jugoslovansko soc. dem. stranko bo poslej, kakor se čuje, »vodil» znani Kopač.
Vola ukradel. Minuli torek zvečer je 201etni Štefan Krpan odprl hlev Val. Mišela v Deskah s ponarejenim ključem, odvezal par volov ter ju pripeljal v Gorico, kjer ju je prodal nekemu Andreju Petterinu za 130 gld. V sredo popoludne pa so prišli na sled voloma ter ju našli v Petterinovem hlevu, tatu pa so zaprli v Solkanu. Govori se, da je Krpan pred nekaj časom tudi ne kemu drugemu kmetu ukradel kravo.
Nesreča na železnici. Na postaji Solenau Aspang - železnice trčila sta pred-sinočnjim dva vlaka. 32 oseb je ranjenih, en voz razbit. Stroj in dva vozova ogerskega vlaka so poškodovani.
Dobavni razpis. Uprava belgijskih državnih železnic v Bruslju odda dobavo 23 asortimentov oglatih hrastovih kosov za temelje in okrog 310000 hrastovih ali bukovih pragov. Predpisane mero se izvedo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji so pa razvidni iz »Avis special« št. 149, ki je na vpogled pri c. kr. avstr. trgovinskem muzeju na Dunaju.
Iz Amerike. ¡Slovenci v Jolietu so dobili svoj gledališki oder v hiši gospoda Golobiča. Zabavno društvo »Ilirija« je 16. novembra priredilo ondi svojo prvo veselico s petjem, veseloigro »Umni natakar« in deklamacijo Stritarjevega »Oresta«. — Slovensko socijalno-demokratično glasilo »Zora« v Ameriki je nehalo izhajati. — Spomenik Mac Kinleyu so odkrili v To-werju.
Benediktova blagajničarica Emi lija Kateržabek pred porotniki. Ob
velikem zanimanju posebno ženskega sveta se vrši danes porotna obravnava proti bivši 181etni blagajničarici pri I. S. Benediktu Emiliji Kateržabek. ¿a blagajniča-rico je prišla Kateržabek k Benediktu 14. marca 1900. 1. Najprej je imela po 10 gld. (') plače na mesec, zadnji čas Se-le pa po 15 gld. na mesec. G. Benedikt računa, da mu je pokradla 6000 kron, preiskava, kolikor je bilo sploh možno, je pred obravnavo dognala na podiagi pri Kateržabkovi najdenih reči in njene izpovedbe, kot ukradeno svoto 1126 kron. G. Benedikt je Emilijo Kateržabek nekaj mesecev kontroliral, potem pa to mesece in meseca opustil, na kar je obtoženka pričela večkrat listke od revizijskih blokov, namestu da bi jih v knjigo upisala, metati proč, denar od tako uničenih listkov je pa spravljala. Tako je manipulirala dolgo časa. ker g. Benedikt ni kontroliral svote, ki so bile upisane na listkih, ki so ostali v blokih pri trg. pomočnikih. Obtoženka je jako potratno živela, pila je v prodajalnici likerje, pošiljala trgovske vajence po slaščice, po drago zlatnino k Meisetzu (enkrat kar nakrat za 50 gld.) in to pri mesečni plači — 10 gld.! Hlapca je pošiljala po romane in celo od v trgovini uslužbenih oseb je kupovala knjige. Dopoldne in popoldne je pila često v prodajalni pivo in jedla najrazličnejše stvari. Tako je nastopala v trgovini, ne da bi posebnega suma vzbudila. Dejala je, da ima dedščino od očeta in nihče ni poizvedoval, ako je to ros. Doma je pravila, da ji dajo darove razni agentje. Bila je tako predrzna, da je v Benediktovi trgovini kupovala z ukradenim denarjem dragocene stvari in vendcr se pri g. Benediktu dolgo č»Ba ni pojavil sum. Na ta način je mladoletna lahkomišljenost obtoženke imela precej prosto pot. Tudi ključ od blagajne
se je zaupal 18letni deklici! Pridno je ob iskovala gledališče, kar so tudi vedeli v trgovini. Opetovsno so jo videli v ložah ob oroženo z elegantnim lornjonom. Denar za to je šel seve iz — g. Benediktove blagajne. Pa tudi za plese in druge zabave se je živahno zanimala in našli so pri njej celo — sokolsko čepico. Materi je tudi izjavljala, da ima na mesec pri gosp. Benediktu 40 K, dočim je dobivala le 10 gld. in pozneje 15 gld. in je tudi materi dajala res 40 K na mesec, kar je deloma tudi ukradla iz blagajne gosp. Benedikta. Sploh je imela tako obširne manipulacije z blagajno g. Benedikta, da je res kričeče, da se ji ni toliko časa prišlo na sled. Vajenci so izpovedali, da je v trgovini zajedla povprečno 2 K na dan in da jim je dajala tudi napitnino. Zajedla je v prodajalni več, nego je imela mesečne plače. G. Benedikt je zabeležil v letnem zaključku 6000 K »manco«, vendar blagajničarka še ni bila podvržena najstrožji kontroli. No, končno je g. Benedikt dobil »sum«. Kateržabkova Bi je namreč pustila izgotoviti — fotografijo v naravni velikosti. To je bilo g. Benediktu vendar sumljivo, a vest, da je drugi dan god njene matere in da je slika namenjena v ta namen, je gosp. Benedikta zopet nekoliko potolažila. Pozneje je zapazil v njenem predalčku nekaj kronic, katerih mu ni izročila, in na to je pričel poizvedbe. Posrečilo se mu je dobiti popolnoma enak ključ, kakeršnega je Kateržabkova imela, da je zapirala in odpirala blagajno. S svojimi zaupniki je na to zvečer v odsotnosti Kataržabkove g. Benedikt odprl blagajno in našel je notri namestu 5 gld., katere ji je pustil zvečer za drobiž prihodnjega dne — 2 8 g 1 d. in potem še skrit d e s e t a k. Ta desetak je g. Benedikt zaznamoval in drugo jutro je osobje pazilo na Kateržabkovo in videlo, da je vzela desetak. G. Benedikt je žel na policijo, kamor je morala skoro tudi Kateržabek. Ondi so našli pri njej od g. Benedikta zaznamovani desetak in precejšnje število druzega denarja. Do četrt na 2. uro popoludne so bile zaslišane priče. Po teh zaslišanjih se je dognalo poneverjenje do svote 1635 kron, na kolikor je državni pravdnik razširil obtožbo. Obravnava se je potem prekinila in se je nadaljevala ob 4. uri popoludne.
OroilštVa..
(Čitalnica vKonjicah) pri redi dne 5 decembra ob 7. uri zvečer v lastnih prostorih Miklavžev večer. Vsi sta-riši sa prosijo, da oddajo darila, otrokom namenjena, vsaj en dan poprej v čitalnici.
(Narodna čitalnica v Celju.) Pri obč. zborovanji »Narodne čitalnice v Celji« dne 22. nov. 1901 izvoljeni odborniki konštituirali so se pri še isti dan se vršeči prvi odborovi seji sledeči gg.: Predsednik dr. Jos. Semec, odvetnik, podpredsednik dr. Ivan Dečko odvetnik, tajnik dr. Josip Kar-lovsek, odv. kand., blaga]nik Josip Kožuh, ck. profesor, knjižničar Matej Suhač, ck. profesor. Odborriki: dr. Josip Ilohnjec, duhovnik, dr. Juro Hrašovec, odvetnik, dr. Ilinko Suklje, zdravnik, dr. Jos. Vrečko, odvetnik. Namestniki: Anton Mirnik, ck. pošt. ofic., Fran Lončar, tajnik posojilnice, Ivan Vavken, tajnik hranilnice, Peter Kostič, trgovec. G. dr. Jos. Semec voljen je letos že petindvaj-setnrokrat predsednikom »Narodne čitalnice v Celji«. Castitamo! Odbor odposlal je v smislu soglasnega sklepa občnega zbora peticijo za slov. vseučilišče na drž. zbor in na c. kr. naučno ministerstvo.
Telefonska is bnoj&vaa poročila.
Dunaj, 4. dec. Razprava o vse-učiliškem predlogu bo v petek, ker vlada in levica ne dovolita, da se razpravlja o kmečkih zadrugah pred budgetnim provizorijem.
Dunaj, 4. decembra. Klubovi načelniki vseh parlamentarnih strank so se po včerajšnji seji sošli k posvetu o poslovnem programu do Božiča. Izmej slovanskih poslancev so bili prisotni: dr. Š u s t e r š i č, dr. F e r-jančič in I v č e v i d. Predsednik grof Vet ter je predložil načrt, po katerem naj bi zbornica rešila b u d g etni p r o v i z o r i j v drugem branju in načrt o kmečkih za d r u g a h do 18. dec. Nujni predlogi bi po njegovem zginili z dnevnega reda. — Posl. dr. Ferjančič je pripomnil k temu načrtu, da da njegova stranka prednost samo še kmečkim zadrugam pred vseučiliškim vprašanjem, in ne dopusti poprej drugega branj a proračuna. Potem sta govorila Pacak in Lueger, za njima pa je poslanec dr. Šusteršič zahteval, da se pred Božičem reši predloga o kmečkih zadrugah, in obžaluje, da ni danes prisoten noben zastopnik vlade, ki je zahtevala,
naj se za sedaj odloži ta razprava, ni pa dala nikakega poroštva, da se res reši pred Božičem. Glede nujnega predloga o vseučilišču si pa pridržuje govornik popolno proste roke. — Dr. Lueger je potem predlagal naslednji kalendarij: dve seji b u d g e t n i p r o -v i zori j, tri seje kmečke zadruge, ena seja paragrafa 59. in 60. obrtnega reda, ena seja za načrt o av skuhan tih in diuinistih in 20. decembra seja za vseučiliške predloge. — 0 tem načrtu se potem ni sklepalo, pač pa se javlja, da bo prihodnja seja v petek in na dnevnem redu vseučilišče.
Dunaj, 4. dec. (C. B.) Budgetni odsek je danes začel razpravo o bud-getnem provizoriju. Po govoru poslanca H e r o 1 d a se je se seja prekinila do pol 3. ure.
Gradeo, 4. dec. Ob 2. uri danes je bil tu shod slovenskih dijakov zaradi vseučiliške akcije. Po obširnem referatu se je sklenila ostra izjava, ki izraža državnozborskim poslancem nezaupnico.
Mannheim, 4. dec. V tukajšnji gimnaziji se je pojavila eksplozija. Profesor in trije gimnazijci so ranjeni.
Bruselj, 4. dec. Dr. Leyds demen-tira vse vesti o mirovnih pogajanjih.
SE3T* »anes -Tpfl
javno predavanje
gosp. kanonika Iv. Sušnik-a
v „Katoliškem Domu Začetek ob '/»8 uri zvečer. — Vstop prost.
Listnica uredništva:
G. Petru Jancu, kapelanu v Toplicah: Potrjujemo Va n s tem, da Vi niste pisali ničesa o razmerah v Toplicah in da niste, kur nam znano, v nobeni zvezi z noticami prejšnjega tedna. Z ljudmi, ki so toliko pomalovrSeni, da naročajo „Narod", pa mislimo, da sploh ni vredno, da bi se spuščali v kake dispute.
Žitne cene
dn<5 3. decembra 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za pomlad 1902". ... K	«•88	do	8-P9
Rž za pomlad 1902 .....„	764	rt	7-bb
Koruza za maj-junij 1902 . . . „	586		b'87
Oves za pomlad 1902 ......	7-91	i»	7 94
Na budimpeštanski borzi:			
PSenica za april 1902 .....K	869	do	8-71
Rž za april 1902 ......„	737	n	7 38
Oves za april 1902.......	761	n	7 62
Koruza za maj 1902 ......	5-56	71	5-57
(Efektiv.)			
Dunajski trg.			
PSenica bariaSka.......K	8-35	do	9-00
	850	n	890
RŽ r ........	7-40	*	7-60
Ječmen „ „......„	720		8-60
r ob Tisi .......	6-76	n	7-75
	5-85	n	5-96
„ nova ......	540		550
Činkvant „ stara . . . . „	6 80		7-20
„ , nova . . . . „	6-20	n	6-50
	7-75	s	8-00
	7-75	it	10-75
Meteoroiogifdno porodilo.
ffiSina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736*0m
| « | Cm opa-3 j r.eran .t	V.iUVjG barometra r "i 'H	1'ainpe-ratur» po Celziju	Vfu**i	N«bo	A t •e a K ¿r-
3[ 9. zveci.	737 2	2-0	nI. szali.	| oblač.	
J 1. zjucr. ¡2. popol.	737	6 738	4	0 4 30	si. szah. a	del. jasno pol oblač.	00
Srednja včerajflnja temperatnra —0-3				normal«:	0 1»
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 24. do dno 30. novembra.
		K	b				K	h
Goveje meso 1. v.	kg	1	30	PSenična moka 100 kg			28 20	
> a II. a	»	1	10	Koruzna »	a	a	16 40	
> > 111. >	>	1	—	Ajdova »	a	a	28	-
Telečje meso	>	1	30	Fižol, liter .	,		_	30
PraSičje » sveže	»	1	50	Grah, . .			—	50
> . prek.	>	1	Tu	Leča, » .	.		—	20
KoStrunovo meso	>	—	80	KaSa, > .	.	.	—	20
Maslo . . . •		2	40	Ričet, » .			—	—
Surovo maslo . .	»	2	—	PSenica . .	100 kg		19	—
Mast prašičja . .	>	1	50	Rž ...	>	a	15	—
Slanina sveža	» .	1	30	Ječmen . .	>	a	18	20
» prekajena	»	1	00	Oves . . .	»	a	16	—
Salo.....	»	1	30	Ajda . . ,	>	a	11	—
Jajue, jedno . .		—	10	Proso, belo,	»	a	16	
Mleko, liter . .		—	20	navadno	>	a	15	
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . .	»	a	13 40	
> kisla .	«	—	R0	Krompii	>	a	4 20	
	kg		-	Drva, trda,	lil5		0	20
Piščanec . . .		1	30	> mehka,	>		6	
		—	40	Seno, 100 kg			6	10
		—	—	Slama, > »	t	.	7	—
		—	—	Stelja, > a	•	•	—	—
Odprto pismo
g. N. M&jdiču živinozdravniku v Logatcu.
Cenj. gosp. živinozdravnik! Opozarjam Vas na pravi Vaš poklio? Beseda živinozdravnik sama Vam že pove, kaj imate delati, namreč zdraviti živino, ob enem pa tudi učiti kmetiško ljudstvo, kako naj ravna z živino, da si ohrani zdravo, da mu ista tudi dobro uspeva; zato Vas isto kmetiško ljudstvo tudi plačuje. Menim, da mi boste pritrdili.
Živinorejce učiti, kako jim je dobiti od svoje živine največ koriBti, to je Vaš poklio, Vaša naloga, Vaša dolžnost g. živinozdravnik ! Razumete? Kot izvežban mlekar — vsaj tak bi morali biti, ker ste načelnik logaške mlekarno — bi morali ljudstvo tudi učiti, kako naj pametno ravna z mlekom, da si tudi s tem kaj koristi in pridobi! Prišli ste pa v Grahovo, ki v tem oziru z nami zložno deluje in prav dobro podpira mlekarno, in ste hoteli vso to faro odtrgati od naB. To bi uničilo Cirknico in uničilo Grahovo. Najprej sto Grahovce nagovarjali, naj osnujejo podružnico logaške mlekarne, od cirkniške pa naj odstopilo. Ko ste videli, da s tem napravite fiasko, sto prišli z novo idejo na dan, češ naj Grahovci osnujejo svojo lastno mlekarno, samo da odstopijo od cirkniške. Ali niste prepričani v dno svojega Brca. da se to pravi uničiti velekoristno stvar v Cirknici, uničiti jo tudi v Grahovem ? Ali ne veste, da mlekarski stroji in druge priprave po novejšem sistemu — od katerega tudi Vi sami pričakujete prihodnjost — ali no veste pravim, da vse to stane bOOO kron in to šele v tovarni ?
Vi torej kot plačan živinozdravn k, iz-kušate Grahovcem zopet za celo vrsto let vzeti korist od živine, in jim še napraviti velike nove stroške V Vrli Grahovci so pre-pametni, da bi Vas (!) poslušali! In Vi kot tujec, si upate kar samosvoje Grahovcom usiljevati in postavljati nov odbor — seveda liberalen, in to osebe, do katerih eami sosedje nimajo zaupanja ? Vi hočete v dobro stvar, od katere imajo v veliko svojo zado-voljnost i »klerikalci« i liberalci izdatno korist. zanesti razpor, da se s tem ljudstvu vzame zadnji vir, iz katerega dobiva sredstva za vsakdanje potrebe ? In to izkušate na Vam čisto tuji zemlii ? Prepirajte se doma, če Vam drago, v Cirknico in Grahovo pa po takem lepem poslu ne hodite več ! Ljudstvo se pomilovalno za Vami smeje, in pravi, da no potrebuje takega ži-vinozdravnika in učitelja.
V Cirknici, dno 29. nov. 1901.
Miroslav Meden,
načelnik mlekarske zadrugo.
Emajlna y las u ra, {^V^S
mete , kaleri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, ies. kositar, kameniti predmeti, vodovodne Skoklje, kojim da porcelanu slieno prevlako V Skatljicah po >/» in 1 Ko. se dobiva pri Ivrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naroČila po povzetju. 228 3 12—B
Najpripravnejše
božično darilo
je	1161 2 -1
lepa zimska jopica ali ovratnik,
kar se dobi v največji izberi po čudovito nizki ceni
pri
Anton-u Schuster
v
lijubljaua, Spitalskc ulice
nadalje
fine obleke za dame in gospode,
veliko ceneje kot nalašč zato narezani ostanki.
» Velika i/.ber *
naglavnih šerp in rut
vsake vrste
Linoleum-preproge.
Božični dar,
majpnkladneji za prijatelj« in prijateljloe olter,
kcj; so ssklosjssi narodni svoji glasb;, je
MT Album T*
skrbno izbranih, najlepših in priljubljenih slOVensKIh napevov za cifre S podloženimi besedami. Dražestui, v kolikor mogoče lahkem slogu pisani napevi, naj-bolji in najhvaleineji te zbirke, prirejeni so vsi oso-bito efektno — Cena knjige s 40 pesmi 3 K, s 86 pesmi 5 K, s poŠto 50 h več. — Naslov:
1164 1-1
Josip 5orá,
Dunaj, III, Kolblgasse 17.
Gostilna
v Škofji Loki „pri Finfarju",
Eri hoji je ledenica za zalogo piva in stara upčiia z vinom na debelo ter hlev za voznike, se odd& takoj v najem.
,, Natančneje se izvč pri L. Lavriču ▼ SkoQi Loki.	H65 3-i
t Zagorji za Savo
se bo dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne
na lici mesta prostovoljno prodajalo.
Kdor hoče kaj kupiti, pride naj ob določeni uri na lice mesta.	1163 3—1
Zlato žensko uro
želel bi pod roko kupiti proti primerni ceni hiini posestnik na Tržaški cesti štev. 55.	1166 3-1
Postranski zaslužek,
trajen in raatoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 32 Ponudbe pod „1.798", Gradec, poste rsstante.
Izredna priložnost za nakup!
Tovarna za plahte mi naroča, naj prodam ostanek za polovično ceno. Ponudim toraj jako fine, težke, nerazrušne
jrve vrste zimske conjske plahte
izvrstnega dela, mehke, gorke, s pisanimi robovi, pripravne tudi za odejo na posteljo, v prav mrtev kup. Cene: Komad vrste A, 370X130 cm, 4 K; vrste II., finejSe, 5 K; III. najfinejša vrsta C, za gospodo, Dublé, dvobarvne, 100X200 cm, ki celega konja pokrije. 7 K. Pošiljam le najboljše plahte, brezmadežne, mehke, debele, močne. Dobiva veliko naročil za graščinske hleve, posestva, zavode itd. Nevarnosti ni nobene, ker nazaj vzamem blago, ako ne ugaja.
Proti povzetju pošilja M. Bundbakln, Dunaj, IX., Berggasse 3.	1116 10-3
'¿¿mm

i*
Rudolf Kirbisch-a slaščičarnica i

v Ljubljani, Kongresni trg št. 8
priporoča
: za §y. Mikla v%a
1148 4-3 Ž?
svojo jako veliko in raznovrstno zalogo daril:
S3

|| Miklavžev, parkeljnov, bonbonijer, jerbaŠČekov in g g	škatlic z najfinejšimi bonboni.	*
M
"Vsa naročila izvršujejo se urno in točno.
38
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88.
Stanje vlog dné 30 sept 1901: K 7,263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni tri 2,1, nadstr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
4 V
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.
1034 12
„Grand Prix".
IV a j višja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. "1
Pristno
podplatu i
1860^ 'T.RA.P.M> 'C.llETEP6ypn\
in usta novno leto 1860.

# -

1145 21—3
i ■
"	Vsak dan jih izdela
t	tovarna
40.000 parov t
Edini kontrahenti: MesstoriF, Behn & €o., I>uuaj, I.
V Ljubljani so na prodaj pri znanih trrdkah: J. S. Benedikt, Ernest Jeunlkar, Henrik Kenda, Ivan Kordlk, Ant. Leuttob, Karol Reoknagel, A. Sobaffer, F. M. Sohmltt, Fr. Szantner itd.
Št. 784.
1168 3—a
Kranjskega verskega zaklada enostavna žaga v Stari Fužini (v Bohinju) s&
bode vnovič dala v najem za čas od 1. marca 1902 do konec februvarija 1905.
Kdor želi v najem dobiti to žago, naj svojo pismeno ponudbo pri podpisanem oskrb-ništvu, kjer se tudi izvedo najemni pogoji, izroči vsaj do petka dne 20 decembra t 1. opoldne-
C. kr. gozdarsko in drzavnoposesfno oskrbnišfvo
v Radovljici, dne 29. novembra 1901.
™/7 Miklavž T
L. Schwenfnerju v Ljubljani
ter naj si koš zvrhoma naloži najmičnejsih, najvrednejših in najcenejših daril.
Izbor je pri L. Schwentnerju mnogovrsetn In obilen, obilo je pa tudi otrok, ki po pravici pričakujejo, da jih Miklavž zaradi njih pridnosti bogato obdari.
Največje veselje bo napravil otrokom, če jim prinese :
Piciinir»£* Pesni za mladino, zložil Oton Zupančič. Cena kartoniranim 80 h.
r isaiiicc. po poSti 85
Medvedji lov. Čukova gostija. ^tS
knjižnice«. Cena kari. 80 h, po poŠti 85 h.
Mo r*il Lm"l7Tk nrkrfr» Spisal Ivan T r o S t. II. zvezek »Mladinske knjižnice«. I'M it IdKUVU IlUgU. Cena kart. 80 h, po pošti 85 h.
Flrk"hri rkfrTkfM	Kolorirane slike s pesmicami. Za najnežnejšo mladino. Cena
UUU1 1	24 h, po poŠti 29 h.
lSJilČif* rlrktniir»P»	v\\rctM Kolorirane slike iz domačega živalstva za cai-
V.v	Al Vitli. Dežnejš0 mladino. Cena 40 h, po pošti 45 h.
Otročičem V zabavo Jsoloriranih slik s pesmicami. Cena broš.
Otročičem v zabavo.
pošti 1 K 70 h.
T^dflro Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Cena i^UCtUVit Ud 1M. 1 K 50 h, po pošti 1 K 75 h.
C1o/4Tri rit* P» 1*1 i Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in kar-010.VIIV1 U1 CH1. tonirani izdaji 1 K 60 h, po poŠti 1 K 80 h. Pa tudi druzih koristnih stvarij naj Miklavž ne pozabi, n. pr.
peres, svinčnikov, držal, barv, papirja, zvezkov, beležnic, črnilnikov itd. itd.
sploh preskrbi nai z vsem, česar treba za dom in za šolo. Torej, pridni otroci, le priporočajte se Miklavžu, da Vam kaj prinese iz trgovine	1143 4_4
L. $c\)ivmtmr
80 h, po pošti 90 h. Leporello-izdaja; slike so napete na močni lepenki s platnenimi hrbti Cena 1 K 50 h, po
V Lijubljani,
Dvojni tt*g.
I> u n a j @ k a borz a.
Dni 3. decembra.
8k«pai državni dolg v notah.....99--
Skupni driavni dolg v «rebr«............98 80
Avstrijska zlata renta 4%.......118 85
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . .	95 85
Ogerska zlata renta 4»/„........118-50
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....94 25
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	160:' —
Kreditne delnice, 160 gld.......651 -
London vista ..........239 36
ttfKški drž. bankovci xa 100 ra. nem.dr*, velj.	11715
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dné 3. deoembra.
3-2°/0 državne srečke 1. 18Ó4. 250 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. : . 4°/0 zadolžnice fiudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-44 ¡9 05 9325 11-31
190 — 171 -ñ0
95 80 146-50 266'-
Dunavsko vravnavno Dosojilo 1. 1878 . .	106 —
Zastavna pisma av. osr.iem.-kred. banke 4°/o •	94 60
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	434-—
» > južne železnice 3°/0 .	310 80
>	> južne železnice 5°/„ .	118 —
>	» dolenjskih železnic4°/0 ,	—' —
Kreditne srečke, 100 gld..............407 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	600 -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	49 85
Ogerskega > w > 6 * ,	24' —
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....15'76
Rudolfov» srečke, 10 gld. ...	64 50
S»';nove srečke, 40 gld........222 —
St Gendis «rečke, 40 gld................257 —
Waldsteinove sreeke, 20 gld.........
LjuhljausKe srečke..........73'—
Akcije anglo-avstrijgke banke, 200 gld. . .	26150
Akcije Ferdinandove sev. »elez., 1000 gl. «t v. .	5588 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....810 -
Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . .	59 —
Splošna avstrijska atavbinska družba . . .	139'—
Moritanska družba avstr. plan......391 —
Trboveljska premogarsk» druiba, 70 |;ld.	415 —
Papirnih rublje-/ 100 . . ............252 75
Kakup ln prodaja
vsakovrstnih dr&avnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za igubc pri žrebanjih, pri izžrebanjn najmanjšega dobitka. — Fromeee za vsako žrebanje. K u 1 a k i n a i a v r i i t e v naročil na borzi.
mam,
Menjarnicna delnsékiu družba
„M E1IC II
I., WollzsilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
éé
I ¡23HMÍÍI®®!
i«MT Pojasnila v vseh gospodarskih in ftnnnftnih itvarok, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskln vredatistilk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanjf. pri popolni varnosti nalolenlh g ! n t n I e, "5L3S
hm