CHICAGO, ILL., PETEK, 20. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 20, 1944
PO 10 DNEVNEM BOMBARDIRANJU ZACELI Z VPADOM;
VOJNE VESTI IZ EVROPE
San Francisco, Calif. — Tokijska radio postaja je v četrtek oddajala poročilo, da so ameriške čete začele z izkrcavanjem okrog Cagay.an pristanišča, ki se nahaja na severni zapadni strani Davao otoka. Zračni napadi pa se razširjajo še na druge točke filipinskih otokov. Ame-
riška poročila k temu molče, ker tako zahteva strategija vojnih operacij.
Poročilo o vpadu na Filipine bo resnično. Amerikanci so še pred desetimi dnevi začeli z bombardiranjem japonskih postojank na filipinskih otokih. Bombardiranje se je zadnje dni večalo v svoji ostrini. Obenem so Amerikanci izvršili srdit napad na otok Formoso, ki se nahaja kakih 400 milj severno
nad Filipini. Tam so skrivališča glavnega japonskega brodovja. Z napadom so povzročili tu senzacijo in zmešnjavo in v isti zdaj izvajajo iznenadno inva-: zijo na Filipine. Vse to kaže, da so Amerikanci izborni strategi in da znajo obračati sovražnikovo pozornost, kamor koli hočejo, kadar imajo v rokavu kak večji namen.
Zračni napadi na Filipine (Nadaljevanje na 6. str.)
"VZHODNA STENA" PREBITA; RUSI NA SLOVASKEM
London, Anglija. — Poročilo berlinske radio postaje omenja, da so Rusi udrli iz Litvinake v-Vzhodno Prusijo in da so napredovali od pet do sedem milj. Ruska poročila o tem molče. Po-j trg zadnjih mesecevlcaže, da so
ROOSEVELT ODLOČEN ZA ZAŠČITNI NAČRT
Washington, D. C. — Predsednik Franklin D. Roosevelt je včeraj izjavil, da se nekateri nasprotniki prizadevajo, da bi ustvarili nesoglasja med ljudsko javnostjo glede povojnega zaščitnega načrta, kateri naj bi ščitil svet pred novimi vojskami. Odbor, ki je sestavil prve načrte v Dumbarton Oaks za ščitenje sveta pred novimi vojskami, je izdelal le prve začetne načrte, ki določajo načela pri tem prizadevanju. Podrobnosti bodo pa še vse težje In zahtevale še mnogo časa in za-mišljevanja. Toda načrt je tako važen za vse človeštvo in civilizacijo, da je vreden vseh naporov in prizadevanj. Predsednik Roosevelt je povdaril, da kar se njega tiče, bo šel za, to vprašanje v vsak boj če potreba pred narod sam. Na narodu pa je da j odloči, ali želi take zaščite v svetu ali ne, ali pa se bodo v bodočnosti zopet ponavljali poko-Iji, še strašnejši od sedanjega.' -o-
KAKO KAŽE NARODNO
GOSPODARSTVO ? New York, Nj Yr — Borzni ■
ročila iz Stockholma pa tndi omenjajo, da so Rusi prebili nemško "vzhodno steno", ki so jot
Nemci zgradili vzhodno od Vzhodne Prusije od Baltika preko Litvinske doli proti Varšavi.
Je pa dal včeraj uradno objaviti Stalin sam in ukazal s salvami proslaviti zmage v Karpatih. Tu so Rusi zadnja dva dni napredovali do 24 milj na 170 milj dolgi fronti in so iz Galicije udrli preko sedmih kar-patskih prehodov v Slovaško in zasedli 360 kvadratnih milj ozemlja. Namen te ofenzive je priti preko Karpatov na oger-ske planjave in se združiti z južnimi silami, ki osvajajo O-gersko iz Transylvanije in od juga od Jugoslavije navzgor.
»O bojih v Jugoslaviji poročajo, da so Rusi in jugoslovanski partizani zajeli večje nemške edinice južno vzhodno od
Belgrada in da zajetim sovražnim silam preti popolno uničenje.
V London so dospeli z ameriškim letalom trije slovaški zastopniki, ki jih je vzelo na krov in so izrazili, da Slovaki želijo ostati kot državnotvorni del Če-hoslovakije. Povedali so, da slovaški partizani kontrolirajo eno tretjino slovaškega ozemlja, ali takozvane samostojne Slovaške, ki jo je organiziral Monsignor Tiso po nemški okupaciji. Došli slovaški zastopniki zdaj konferirajo z češkim predsednikom Benešem.
O Cehih se poroča, da njihovo podzemno gibanje še vedno miruje in čaka na ugodni moment, ko jim bo dano znamenje k uporu.
cene vsem delnicam višje, kakor so bile leta 1940. Znamenje je to, da trgovina in obrt v deželi procvita. Tako kaže podoba številk raznih izkazov in pa borzne cene na trgu. Konservativni gospodarstveniki pa so drugega mnenja, namreč, da ves podvig cen delnicam in bla-
KAJ PIŠE HAROLD LASKI 0 POLJSKEM VPRAŠANJU IN RAVNOVESJU V EVROPI
New York, N. Y. — Bolj nevarno kot napori Hitlerjevih gangsterjev se mi zdi za bodoči mir napeto razmerje med poljsko provizorično vlado v Londonu in Sovjetsko Unijo. Očividno je namreč, da je danes, navzlic tragičnemu zaključku borbe v Varšavi, mnogo težje najti te-
melje za sporazum kot pred letom dni.
V tej zamešani poljski štreni je samo nekaj popolnoma jasno, namreč ono, kar je Winston Churchill nedavno v svojem govoru z veliko jasnostjo povedal Poljakom — da morajo 3prejeti rusko naziranje glede svojih
cu napol fevdalne nemške kraljevine iz 18. stoletja, kot državi, ki bi želela igrati važno vlogo v našem modernem svetu.
Zelo važno je, da izvedemo kot eno naših nujnih nalog, dolžnost prepričati te kroge, in sicer tako, da ne bo nobene možnosti za nesporazumljenja,
PREDSEDNIK FRANKLIN D. ROOSEVELT
vzhodnih meja. Prepričan sem, da ne moremo trpeti po vojni v da tega ni govoril, ne da bi se Varšavi Poljske ki bi bila ne-bil preje dogovoril z Washing- prijateljsko razpoložena na-jtonom. Brezdvomno je tudi, da pram Rusom in ne more najti je imel premier Churchill, ko je pogojev za prijateljsko sodelo-podal to svojo izjavo, za seboj vanje z Rusijo. Rusom nepri-pretežni del britanskega javne- jazna vlada bi nas privedla v ga mnenja.	intrige v centralni in vzhodni
Velike so n. >e simpatije za Evropi in bi bila tudi večna ki bo prišel dni wkrit v Chicago. v«» narodnosti »e pripravljajo n« ogTomno trpljenje poljskega skušnjava—vaba—za ravno ti-poxir	E*r«<|* *.llya. da mu prir*. n^™ča~jii ^j«. f uarodatudi ne more-W^/^rna^ v Nemčiji ip
da je maršal Pil-lnjei " ***—1 "
KRIZEN SVETA
— London, Anglija. — Nemška transoceanska novinarska agencija javlja, da je japonska vlada odredila mobilizacije vseh 17 let starih mladcev v vojsko. Ker Japonci smatrajo
ZNAKI ANTISEMITIZMA, SE POJAVLJAJO *
Chicago, lit — Na sestanku v Sherman hotelu so voditelji takozvanega razmotrivanja za okroglo mizo, ki se vrši vsako nedeljo na radio ugotovili, da
— imo pozabiti,
sudski zapeljal Poljsko tako daleč v fašistične vode, da so njeni vladarji celo postali Hit-
njetifh satelitskih državah, katere zdaj poskušamo s tolikimi žrtvami zatreti.
Potrebno je, da razrešimo ta
. človeka eno leto starega že ob gu je samo umetno napihnje- !rojstvU| ker štejejo po svojem
nje, katerega so prinesli izred- načinu starost od spočetj to iii vojni časi, pa vladna podpora, ki se daje raznim korporaci-
VABILO VSEM SLOVENCEM V CHICAGI - VSI NA SEJO!
Chicago, 111. — Slovenski javnosti še ni znano, da bo v kratkem obiskal Chicago predsednik Franklin D. Roosevelt. Mesto Chicago se pripravlja, da mu priredi veličasten sprejem, kakor šen se spodobi za takega moža, kakor je naš predsednik Roose velt. Zupan Edward J. Kelly je
povabil na poseben sestanek zastopnike vseh narodnosti in vseh organizacij in ustanov v Chicagi. Na tem sestanku je objavil to vest, da bo predsednik Roosevelt posetil mesto Chicago. Dan prihoda še ni določen. A gotovo je, da bo to enkrat pred volilnim dnevom.
Vsi narodi so naprošeni, da sodelujejo pri sprejemu. Vsa društva, klubi in vse organiza cije in ustanove so prošene, da pripravijo svoje skupine za parado in manifestacijo. Prosijo vse kulturne organizacije, kot pevska in godbena društva, naj pomagajo da bo sprejem čim slovesnejši, ti se bo vršil, če bo vreme ugodno, v Soldier Fieldu, če bo pa slabo vreme, pa v Sta-diumu.
jam, ki obratujejo za vojne namene. Prava slika našega narodnega gospodarstva se bo pokazala, ko bo jenjala vojna in ko bo zopet naša proizvodnja prišla v normalni tir, ko se bo moral ves promet in vsa trgovina sama vzdržavati. Takrat bomo videli, kakšna je naša prava in resnična gospodarska moč, povdarjajo ekonomi. V tem imajo najbrže prav.
-o-
ZDR. DRŽAVE BODO PRIZNALE DE GAULLEV REŽIM Washington, D. C. — Vest iz državnega departmenta omenja, da bo vlada Združenih držav priznala v kratkem bolj na široko De Gaullev režim v Franciji. Dovolilo se mu bo tudi diplomatsko zastopstvo pri naši vladi.
pomeni, da bodo Japonci mobi-liizrali 16 let stare mladce.
—	New York, N. Y. — Vrhovni poveljnik zavezniške vojske na zapadu general Eisenhower pravi v svojem poročilu listu New York Herald-Tribune, da imajo Zavezniki pred seboj obupnega sovražnika, ki se boriwz vsem mogočim fanatizmom. Pred nami so še hudi boji, pravi Eisenhower.
—	Buenos Aires, Argentina. — Argentinska vlada je te dni ustavila zadnja dva osiščna lista, ki sta izhajala pod imenom "La Plata Zeitung" in drugi pa pod imenom "Mattino D'ltali-ta". Oba lista sta delala propagando za fašiste in nazije v Južni Ameriki.
lerjevi šakali, ter so po mona-	poljski problem predno se na-
kovskem paktu padli po ostan-	cistična oblast podere. Ako ne,
kih ubite Cehoslovaške. Ko so	bo postalo jako težko vzdrževa-
se potem spomladi leta 1939 že	ti slogo med zavezniki v povoj-,. ... tako bali Hitlerja, da so spre- nem času. V skladu s to osnovno
znaki antisemitizma so zopet jeli Chamberlainovo " jamstvo,	mislijo, je potrebno, da prisili-
vidni marsikje. V tem krogu, ki . . , '	... . , v T ,
vodi ta raz m tr' • d 1 S° zoPet te desničarske	mo poljsko vlado v Londonu,
... , J ... ,,e UJe~ stranke na delu toliko časa, da da začne misliti kot član, v jo voditelji vseh vodilnih cer-	.	, , :	,	, ,
7	. ,	.so pripomogle k temu, da sa je pravem pomenu besede, nase
as opani so a o lcani, ^jgiQ^yjg^gjjj sporazum po- nove zveze narodov, mesto, da
nesrečil. Vsled tega leži na nji- bi ostala večni vir težkoč in
hovih ramaJt težek del odgo-; prepirov, ki bi utegnili podreti
vornosti za to, da je bilo Hitler-[celo temelje kolektivne var-
ju sploh mogoče, začeti vojno, inosti.
Na žalost pa je jasno, da se Nikdo ne odreka Poljakom
, , . , - .. T ,. , ..ti Poljaki niso ničesar naučili, pravice do neodvisnega narod-taki slučaji. Ljudje vseh raznih . , . .»	.... *	®
prav kot niso ničesar pozabili, nega življenja. Toda cas je na-
Njih življenje poteka nekje v stopil, da povemo Poljakom z
nekem tujem, čisto njihovem vso jasnostjo, da jim svet ne bo
svetu, v neki popolnoma megle- dovolil,'1 da zastrupijo mir, za
ni in nemogoči fantastični po- katerega plačuje tako gromno
krajini, ki je bolj podobna vzor-1 in grenko ceno.
Vsi uradniki in uradnice slovenskih podpornih, kulturnih in drugih društev se s tem vljudno vabijo, da pridejo v ne del jo večer ob 8. uri v cerkveno dvorano sv. Štefana, to je pod cerkvijo, na tozadevni razgovor. Kakih pismenih vabil ne bomo pošiljali, ampak naj za vse velja to vabilo, objavljeno v časopisu. Vabljeni so tudi vsi trgovci in obrtniki in tudi vsi drugi posamezniki, ki se za to zanimajo.
Rojaki, predsednik Roosevelt je storil toliko za male ljudi in za delavce, da bi bila naravnost velika nehvaležnost, če bi se za ta slučaj ne zanimali. Zato pridite vsi!
VELSI ZA SAMOSTOJNpST
London, Anglija. — V angleškem parlamentu so zaprosili velški poslanci, da naj se Vel-šom dovoli narodno samostojnost, kakoršno samostojnost n. pr. uživajo Škoti. Želijo narodno, gospodarsko in jezikovno autonomijo v okvirju Anglije, o-
VOJNI BEGUNCI BODO DOBILI PROSTOR NA BALKANU
Alžir, Afrika. — Vojnih beguncev, ki jih je iz sredozemskih krajev na deset in deset tisoče ne bodo več vozili v Ameriko. Tozadevna oblast bo iste za naprej kvartirala na osvobo-
—	Kandy, Ceylon. — Angleško poveljstvo ob indijsko-burmski meji poroča, da so Japonci dobili zadnje dva tedna močna ojačenja in da nudijo proti Angležem trdovraten od-por.~Močno utrjujejo tudi okolico okrog mesta Tiddim, skozi katerega vodi pot v Burmo.
—	Washington, D. O. — U-stanova American Association of University Women je predložila senatu resolucijo, da se odobri in prizna ženske pomožne armadne in mornariške edinice kot WACS, WAVES, itd. za stalne in trajne vojaške u-stanove tudi po končani vojni.
—Springfield, 111. — Gover-ner Dwight H. Green, je izjavil v svojem govoru včeraj, da je prepričan, da bo republikanska stranka v državi Illinois zmagala. Pregled, ki ga podajajo
kva.
protestanti, židje in še drugi. Govorniki so ugotovili na podlagi zgodovinskih dogodkov v preteklosti, da se v vseh takih kritičnih časih, v kakoršnih živimo zdaj zelo radi pojavljajo taki slučaji. Ljudje vseh raznih prepričanj in plemen žive v neki nervoznosti in iz njih udarjajo na dan predsodki bolj ostro, kakor v mirnih: normalnih časih. Tudi v sedanjosti opažamo, da padajo dnevni ostri očitki proti tujezemcem, zlasti proti židovstvu. Vse to je škodljivo in človeka ponižuje in vodi v neki fanatizem. Ljudje smo na svetu bratje in sestre med seboj, eden od drugega odvisni in kdor tega ne prizna, ta ruši božji in naravni red in ustvarja sovraštvo med ljudmi v svetu, je dejal eden izmed govornikov tega sestanka.
KAKŠNO CENO IMA RAZNA ŽIVINA?
Chicago, 111. — V Chicagi in okolici pride v klavnice dnevno okrog od 7000 do 10,000 glav razne klavne živine. Včasih več, včasih manj, neko povprečno število je to. Ta teden so imeli najboljši junci enoletniki ceno od 17 do 18 y*c funt. Srednje goveja živina od 15 do 17c funt.
JELI RES, DA JE FRANC SNOJ PRISTOPIL K PARTIZANOM?
Chicago, III. — Nismo vedeli, ali vidimo prav ali nas varajo oči, ko smo v newyorškem listu Glas Naroda, št. 202, z dne 16. oktobra 1944 na prvi strani Čitali naslednje kratko poročilce, ki ga v naslednjem dobesedno podajamo našim čitateljem. Komentirati ne moremo, ker nam
jenih grških otokih in drugih točkah osvobojenega Balkana, [drugi v tisku in na radio posta-
vsem tem ni čisto nič. drugega znano.
"FRANC SNOJ PRI PARTIZANIH?"
"Pred dnevi je prišlo poročilo, da je bivši jugoslovanski minister Franc Snoj prestopil k partizanom. Ko je bil v Ameriki, je bil velik nasprotnik partizanov in četudi je dobro vedel, da je bilo partizansko gi-
pristopijo k partizanom do septembra. In te priložnosti se je najbrže Snoj poslužil."
. . . .v v. . , ,, , banje v Jugoslaviji v popolnem Slabša starejša živina od 11 do „0„,0u„	j • *	,
, _ - . . .' x	zamahu, je to dejstvo spretno
15c funt m tudi še mzje. Prasi-L.^1,.-	___, . . ,.
u i-x- j -.o j	* Pokrival slovenski javnosti v
či boljši od 13 do 14V^c funt. .
Starejši slabše vrste od 11 do ; Ameriki. SedaJ P* Je> kot pravi
14c funt. vaga.
Upoštevana je živa
jah pa kaže, da republikanska zmaga ni tako gotova in sigurna reč.
poročilo, sam pristopil k partizanom. Njegov sin je bil že davno prej v partizanskih vrstah. Maršal Tito je obljubil vsem onim, ki so bili proti partizanom, da jim bo odpuščeno, ako
Ali že imate
BARAGOVO PRATIKO
za leto 1945?
Ako se ne, pišite takoj po njo. dokler je r zalogi. Letošnja Pratika je selo zanimiva knjiga za vsako slovensko hišo. Naročite jo zase in sa svoje prijatelje. Stane s poštnino samo
40 centov
kar je poslati v gotovini, Money ordru ali znamkah na:
BARAGOVA PRATIKA
1849 West Cermak Road. CHICAGO 8. ILL.
"Amerik ans ki Slovenec"
DELA ŽE
53
LET ZA SVOJ NAROD AMBIUKL
KUPUJTE VOJNE
BOlfDEl
Ste v. (no.) 84
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
C QeeUf: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AME&IK1 IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
LETNIK (VOL.) LIH
Amerikanci invadiraii Filipine
Stran 2
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Petek, 20. oktobra 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891
Izhaja vsak torek In palak
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cerm&k Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1881
Issued every Tuesday and Friday
Published by
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Naročnina«
Za celo leto Za pol leta
..$4.00 2.00 1.25
Za četrt leta
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto _$4-50
Za pol leta_ 2.25
Za četrt leta
1.50
Subscription:
For one year --—
For half a year
_$4.Q0
_ 2.00 - 1.25
For three months--
Chicago. Canada and Europe:
For one year------------------$4.50
For half a year-—--2.25
For three months -- 1.50
Dopisniki so proieni. da dopise poftljejo vedno malo preje, kakor sadnje ore predno je list zaključen. Za torkovo fttevilko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo ilevilko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	-
do rešili to vprašanje, je še nejasno. Mnogi očitajo Stalinu to in ono. Ampak Stajin se za očitanja malo zmeni. Mi ne odobrujemo njegove politike, v kolikor je ta sovražna raznim religijam; proti taki politiki smo na vsej črti. V kolikor pa je njegova politika koristna slovanski bodočnosti, smo pa kot Slovani za njo. Z ruskim narodom in njegovo zemljo bi najbrže delali tudi zdaj, kakor dolgorilčarji z mehom, a trdna močna rpka nad njimi jih drži skupaj in vodi v tej borbi od zmage do zmage in to je v korist slovanstva. Zadeva Poljske je važen adut v tej igri. Poljska bo morda dobila vse kar ji gre, ampak nekdo bo morda zahteval v zameno kaj drugega, morda celo vrata pred Črnim morjem. Takrat bomo videli, kaki obrazi bodo nastali v gotovih prestolnicah. Igra v tem konfliktu je zvita in igra se za mnoge zadeve. Treba je počakati, da bodo glavni igralci vrgli svoje adute na mizo. Potem bomo videli marsikaj drugače, kakor pa vidimo zdaj.	,
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
OBLIKOVANJE POVOJNE EVROPE
V Kremlinu se vrše te dni važni razgovori med Stalinom in Churchillom. Zanimivo je, kako hodijo v Moskvo zadnje čase v posvet k Jožefu Stalinu. Prvi minister Velike Britanije, nad katere posestvi in kolonijami nikoli ne zaide sonce, je zdaj že v drugič v Moskvi. Komaj se je dobro naspal po konferenci v Quebecu, kjer sta se sestala on in Roosevelt, je te dni že hitel v Moskvo, da vidi kakega mnenja je tudi zaveznik na vzhodu Jožef Stalin. Pa ni šel tja sam. Pet velikih letal, napolnjenih z vojaškimi in drugimi strokovnjaki, okrog petdeset po številu, je potovalo s Churchillom v Moskvo, da takoj na licu mesta narede konkretne načrte o vsem, o čemer bodo razpravljali.
Ni dvoma, da gre za važne zadeve. Glavno vprašanje bo zavezniška zmaga, tej pa ima slediti stalen mir. A predno pride do zadnjega, bo treba seveda ne samo v teoriji, pač pa tudi drugače rešiti tisoče zadev, katerih mnoge zdaj še niti predvidene niso.
Z Winstonom Churchillom je šel v Moskvo tudi angleški zunanji minister Eden:
Pred posvetovanjem v Moskvi so najvažnejše sledeče zadeve:
L Churchill je šel brezdvomno informirat Stalina o sklepih konference v Quebecu, katerim je potreben ruski pristanek.
Zadeva Poljske.
Uredba zadnjega in končnega udara na Nemčijo ter določitev okupacijskih okrožij, katera bodo zasedle zavezniške armade.
Zadeva Jugoslavije. Zadeva Bolgarije.
Mogoče razpravljanje, na kaki podlagi bi tudi Ru-
2. 3.
4.
5.
6.
• *tM*H«MMt*MNMMM*MMMi
LEPA KONCERTNA PRIREDITEV
Chicago, I1L.
Prihodnja nedelja, 22. oktobra, bo važen dan v glasbenem življenju chicaških Jugoslovanov. Na ta dan se bo namreč vršila velika letna koncertna prireditev pod okriljem Palande-chevih jugoslovansko - ameriških listov in sicer v Bohemian-American Hall, 1440 W. 18. St., Chicago. Začetek ob 2 P. M.
Na programu bo nastopil najboljši glasbeni talent, ki ga je mogoče dobiti, pod vodstvom prof. Aleksandra Savine, znanega slovanskega skladatelja in dirigenta. Več dobro znanih njegovih pevcev bo nastopilo, med njimi Leonard H. Wood, Miss Gari Polites in Miss Patricia Velco.
Tudi več drugih popularnih umetnikov in "zborov bo nastopilo kakor slavni Tamburaški orkester Popovičevih bratov in pevke in plesalke raznih skupin in narodnosti.
Med nadaljnimi posebnostmi bo ruski narodni ples; sokolski ples skupine čehoslovaškega Sokola; nastop zbora Slovenske Ženske Zveze; nastop srbskega zbora "Sloboda". Nastopila bo tudi poljska plesalska skupina. Priljubljeni Plutovi
trojčki bodo igrali havajske ko-;mi vojnimi sovražniki.
drugimi so bile
sija posegla v vojno proti Japonski. Verjetno j?a je, da se bo to vprašanje odložilo na čas, ko se bo vršil sestanek med
made. Miss Mildred Tumbas bo nastopila z poljudnimi pesmimi. Na programu bo več narodnih pjesov.
p, ,.tl t,	,, • cj. t	i j.	Med novimi nastopi bo Miss
L,nurcninom, itooseveitom m Stalinom, Katerega napove- Mary Therese Nartnick, Miss
dujejo za v kratkem po tej konferenci.	Amelia Bozanich in več in-
Rusija je postala v tej gigantski borbi glavna in naj- j štrumentalistov. Miss Marianne
važnejša sila na evropskem kontinentu. To ji - priznava Gojkovich bo nastopila z suka-
nor države Illinois, Hon. Thomas F. Donovan, ki je pripel prvo zlato zvezdo na društveno Service Flag". Miss Lillian Be-bar je zapela Ameriško narodno himno in drugo primerno pesem, na piano pa jo je sprem ljal Prof. A. Rozman. Rev. George M. Kuzma je opravil običajno invokacijo. Sožalne cvetlice je izročila Josephine Erjavec, glavna tajnica Slovenske Ženske Zveze, in v imenu mater, ki imajo sine ali hčere v vojni službi, je govorila Mrs. Jean M. Težak, ki ima tri sinove pri vojakih. Pela je tudi mlada Maryann Kostelz, ki jo je spremljal na piano njen pevski učitelj George A. Brewster, kakor tudi Roy Hicks s Flute obligato. Kratek govor je tudi imel Mr. William Matthews, eden izmed načelnikov Elwood Ordnance Plant.
Te prireditve v Ferdinand Dvorani zadnjo nedeljo popoldne so se udeležili člani in članice društva štev. 66, kakor tudi prijatelji in prijateljice in sorodniki žalujoče družine Zu-gel, ter s svojo navzočnostjo pokazali svoje sočutje nad nenadomestljivo izgubo čvrstega fanta ter spoštovanje do ostalih fantov in deklet, ki pomagajo braniti našo deželo pred njeni-
Med
navzoče tudi članice Slovenske Ženske Zveze, ker sta mati in sestre rajnkega tudi Članici te organizacije.
Z bratskim in narodnim pozdravom,
Frank E. Vranicar.
kaže mladost, vihravost, ko narava hiti, raste in se odeva v cvetje. Jesen pa nam zopet predstavlja resnost, opominja nas, da se bliža čas počitka. Kakor listje odpada od drevja ob najmanjši* sapi, tako tudi ljudje legajo ^ pozabljenost. Kakor je gozd danes odet v mavrične barve, Čez nekaj dni bo gol, obrit počival do klica pomladi. Tudi večina nas, ki smo prišli iz onkraj morja, je v jeseni življenja. Kakor listje iz drevja pada, tako tudi mi polagoma drug za drugim legamo v grob. Le še nekaj let, pa ne bo več ameriške Slovenije. Imamo pa še vedno čas, da nekaj storimo, da ne bomo tako hitro zapadli pozabljenju, to je, naročimo si Novi Svet, ki zbira zgo-sjdovino slovenskih naselbin po Ameriki in prinaša opise društev, družin in posameznikov kakor tudi slovenskih župnij in narodnih domov.
Ne dopustimo, da bi šlo delo naših pionirjev v pozabljenje! Naročite se na Novi Svet danes, da bodo ostala zabeležena dela toliko več slovenskih naseljencev. Da, tudi Vaš življenjepis bo priobčen, ako želite. Poleg tega prinaša N. S. zanimive članke in lepe povesti. Novi Svet bi moral v vsako slovensko hišo, v spomin in zapuščino nas, ki smo izbrali to veliko deželo Ameriko za našo domovino. Pozdrav !
M. Kluceriek.
zaj blazino in rjuhe, se ji bom seveda lepo zahvalil. Sem ji že prej enkrat dal nekaj kave in moke, ker oni ne morejo dobiti dosti take stvari. Pravila mi je, da ima zelo rada kavo in da je med vojno ni imela dve leti. Kruha pa imajo zdaj nekoliko, j ko pride moka zanje na naših! ladjah. Mesa in mleka so pa zmeraj zadosti imeli.
Zdrav sem in sem se še zredil. Ali veste, da tehtam 170 funtov? In Ma, ni treba jokati, ker nisem v nevarnosti. Ko ste mi pravili v pismu, da ste vse tri jokale. Vi in teta Franca in teta Mary, sem se skoraj malo smejal, ker sem si predstavljal, kako ste morale pri tem izgle-
DOGODKI
mod Slovenci po
Iz Kalifornijo
Chicago, 111. — T. Sgt. Victor J. Ceryanec ki nam je poslal že toliko lepih dopisov iz Nove Gvineje, -piše, da se zdaj nahaja v Kaliforniji, kjer čaka na priložnost, kdaj bo mogel odpotovati naprej proti domu v Chi-cagi. Pravi, da zato se ni tako dolgo oglasil, ker od 10. sept. naprej ni bil več pri svojem škadronu. Tudi ni od takrat prejel nobene pošte, ker so jo
dati, ko ste sedele tam zadaj za ... , . , . . . . . * V i i poslali pred njim nazaj domov hišo na klopi. Mi je tudi žal, ko	'__,,_____
berem, da dostikrat ne morete s spati zaradi mene. Vsaj upam, da bo vojna v kratkem končana in da bo vse te skrbi konec za Vas tudi.
Zdaj pa z Bogom. Sveča že omigljuje in bo vsak čas ugasnila. Nimamo še električne napeljave tukaj in tako sveče žgem. Okna imam zakrita, da se ven ne vidi, ker imamo zatemnitev vsako noč, prav kakor smo jo zmeraj imeli v Angliji. Jutri pa bo treba spet zmetati vse iz polic in klazeta v žaklje, jih naložiti na jeep, pa spet naprej. Zdaj mi ni prav nič, če se tudi preselimo vsak dan.
(Dalje prihodnjič) -o
HODEČE RIBE
Amerika in Anglija. Moč v svetu še vedno odločuje. To pa zato, ker je moč nastopila in hotela zavoje vati ves svet v robstvo in je le protimoč rešila svet, ki je najprvo prišla iz hrabrega ruskega naroda. Orožje, materijal, denar in pozneje tudi moč je dal tudi zapadni svet. Žalostno je, da se mora v svetu častiti še vedno le moč, a dokler brez te ni izgleda za zmago nad krivico, ni druge poti, in se je treba naslanjati le na moč in silo, ker le ta more zdrobiti proti-8ilo ogabnega barbarskega nazizma in fašizma. Dokler ne bosta zdrobljena slednja, bo človeštvo moglo vedriti le v senci moči in sile. Odtod Zavezniki in njih voditelji strpno postopajo in jih vsaka politična ali druga razlika med njimi ne ovira in ne odvrača od tesnega sodelovanja med seboj, zavedajoč se, da le na tak način je mogoče pospešiti zmago nad osiščem.
Najtežavnejša zadeva za Zaveznike je kajpada Poljska. Radi te se je pravzaprav Anglija podala v vojno in z njo tudi Francija. Anglija se je postavila za nedeljivo Poljsko. Toda v zadevo je prišla tretja stranka, Rusija, ki je imela vse skozi lod Brest-Litovskega miru leta 1920 svoje teritorijalne zahteve napram Poljski. Gre za Beloru-se in druge točke. Slučaj nemškega napada na Poljsko je dvignil Ruse, da so zasedli vzhodni del Poljske. To so storili tedaj iz dveh namenov. Prvič, da če bi ostalo pri nemški zasedbi, vsaj Nemcem ne bi padla vsa Poljska, drugače bi bili Nemci vzeli še tiste dele Poljske, ki zemljepisno in narodnostno spadajo k Rusiji. Potem se je položaj spremenil. Nemci so napadli Ruse in Rusi so postali zavezniki onih, ki so v boju proti Nemčiji od začetka. Zdaj je nastal položaj
njem in metanjem paličice (ba ton twirling), William Lenders in Miss Shirley Gillice bosta plesala.
Poročevalec.
V ČASTEN SPOMIN
Joliet, 111.
Pred kratkim je U. S. Vojni Oddelek naznanil, da je v zra-koplovski nezgodi nekje v Angliji izgubil življenje Sgt. Frank L. Zugel, član društva sv. Petra in Pavla, štev. 66 A-meriške Bratske Zveze.
To je prvi član omenjenega društva, ki je dal svoje življenje v službi svoje dežele v sedanji vojni. Zato je bilo društvo mnenja, da je bratska in patriotična dolžnost, javno izraziti globoko sočutje žalujoči materi, sestram in bratom. V to svrho je bil prirejen zadnjo nedeljo, 15. oktobra, ob 2:30 popoldne po redni društveni seji slovesni program v spomin prvemu društvenemu padlemu članu-vojaku in u počast osta-
DRU5TVO MARIJE POMAGAJ ŠT. 78 KSKJ
Chicago, 111.
Seja v nedeljo 15 oktobra je minila. Udeležba je bila pičla. Ker se ne udeležujete sej, sem prepričana, da polovica članic ne ve, kaj se godi pri društvu.
Poročam, da bomo obhajale 40-letnico obstanka našega društva Marija Pomagaj v nedeljo 29. oktobra ob pol osmi maši b skupnim sv. obhajilom, ki naj bo darovano za vse žive in pokojne članice. Upam, da se vas bo udeležilo veliko število. Zbrale se bomo ob sedmi uri v cerkveni dvorani. Pridite točno, da skupaj korakamo v cerkev. Več o tem boste brale v Glasilu.
S sesterskim pozdravom Karolina Pieman, preds. ——o-
POSTAVIMO SI SPOMENIK!
Johnstown, Pa.
Ako stopiš v tem letnem času v prosto naravo, se nudi tvojemu očesu krasnejša slika,
PISMA IZ EVROPE Poslal John R. Gotiisha
VIII.
"Nekje v Franciji"
29. avgusta 1944 Draga mi M a in Ata: Ne morem iti spat, ne da bi Vama vsaj malp napisal, ker vem, da morda preveč skrbite, kako je z menoj, in tudi vem, kako si Vi vse predstavljate na vse načine. Ampak saj pazim in sem oprezen povsod. Vesel sem Vaših pisem. Moja pisma ne gredo zdaj več skozi Anglijo, ampak kar naravnost od tukaj v Ameriko.
Zadnji teden sem se počasi peljal skozi neko mesto, v katerem je bilo pred nedolgim dosti vojskovanja. Človek si ne more predstavljati, kako je vse uničeno v tistem mestu. Izgleda, kakor da je bil vsak dom, vsaka trgovina posebej izbrana za tarčo. Tu in tam kakšne stene še stojijo, na splošno pa celo mesto ni drugega kakor kup za kupom opeke. Moj tovariš in jaz sva bila kar tiho, in človek se zelo čudno počuti, ko gre mimo take grozne škode, in kar zmeraj mi je bilo na misli, kako morejo civilizirani ljudje priti do tega, da tako vse uničijo. Drugi čudež pa je to, da ko se peljemo mimo ljudi, nam otroci, Ženske in moški mahajo v pozdrav in se še vedno znajo smejati. Tisti dan, ko je Pariz padel, so bili Francozi tudi po majhnih mestih zelo veseli, ker Pariz je srce Francije. Zdaj je povsod dosti francoskih zastav in Francija je čimdalje bolj čvrsta. Tu in tam se zdaj sliši radio. Ljudje se vedno zanimajo za novice. Par mesecev pred invazijo so jim bili Nemci pobrali vse radio priprave, da bi
Ob francoskih obrežjih se dobi v obilici škrlatna riba, v učenih krogih trigla imenovana. Ker v smrtnem boju na lahko godrnja, ji pravimo kruleč, a znana je tudi pod nazivom morska lastavica. Obe prsni plavuti, postavljeni, tik debele glave, sta razcepljeni v tri samostojne, precej velike trdne, naprej obrnjene naperke, t. j. nekake pi-palke ali nožice, s katerimi se žival premika kot po hoduljah. Kruleč ume sicer dobro plavati, vendar se rajši drži dolgo Časa negibno, nakar se sunkovito giblje po skalah ... Drugi vzorci spadajo med mačje ribe, na-zvane po gibkih vosah, ki delajo nekake brke okoli gobca. Iz Zedinjenih držav so zanesli neko vrsto tudi v francoske ribnike. Kadar se lokev posuši, se neke afriške in ameriške vrste selijo proti drugim mokrim bivališčem. Smešno je gledati te množine rib, ki se poganjajo z repom in si pri tem pomagajo z naperki svojih plavut.
-o-
VARUJEJO KOT ZLATO
Ker so v začetku vojne v Wa-shingtonu mislili, da bi sovražni aeroplani prišli lahko tudi v Ameriko in nad našo prestolnico, so za vsak slučaj spravili najbolj dragocene vladne listine, namreč Izjavo neodvisnosti, Konstitucijo in britiško Magna Carta, na varno. Šele pred kratkim jih je kongresni knjižničar smel dati prenesti na prejšnje mesto, toda ne prej, dokler tega niso skupno odobrili general George C. Marshall, admiral Ernest J. King in admiral William D. Leahy. Kje so bile listine skrite, ne povedo, za slu-
v Države. Med s svojim dopustom bo skušal obiskati vse, ki so mu pisali, če bo le mogel.
Wallace na St. Clairu
Cleveland, O. — Podpredsednik Zed. držav Henry A. Wallace je v petek 13. okt. zvečer prišel govorit v Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave. o priliki shoda demokratske organizacije. Shod je bil sijajno obiskan. Podpredsednik je prerokoval, da bo predsednik Roosevelt brez dvoma izvoljen za četrti termin, župan Frank J. Lausche pa da bo izvoljen za governerja države Ohio. Zelo je pohvalil župana Lauscheta, ki ima kot župan tako fin rekord in bo dal državi Ohio kot governer enako dobro postrežbo in vodstvo. Mnogi kar niso mogli verjeti, da bo podpredsednik Zed. držav res nastopil v slovenski dvorani, pa je!
čaj, če jih bo še kdaj treba ne mogli poslušati govornikov spraviti na varno. Zaenkrat ni
sedaj služijo v vojnih silah na še dežele.
Na spominskem programu,
zopet čisto drugi. Rusi so Nemce porazili"in jih zdaj pode	društveni
nazaj v Nemčijo samo. Poljaki pa vpijejo enako proti Nemcem in Rusom. Vpije najbolj kajpada zamejna vlada in pa vsi oni Poljaki, ki se boje ruskega vpliva. Kako bo-
kor ti jo more predočiti naj-lim 52 članom in članicam, ki j večji umetnik. Gozd žari v vseh
mogočih barvah, ki se prelfvajo iz ene v drugo v najlepši harmoniji. Kje je slikar umetnik,
predsednik John L. Jevitz so zastopniki American Legion izvršili poseben obred, in glavni govornik je bil bivši Lt. Gover-
iz Amerike in Anglije.
Sinoči sem prišel domov in so mi moji tovariši povedali, da me majhen "cake" čaka na mizi. In res sem dobil v svoji sobi majhno škatljo, pokrito z rdečimi in belimi vrtnicami, spodaj je bil pa majhen kejk. Povedali so mi, da mi je to prinesla sodnikova žena in da je% bil sodnik tudi ž njo. Mislim, da ka-|vem, zakaj mi je dala to darilo. Zadnjič sem ji posodil sirkovo krtačo za pomivanje tlaka, ker tukaj se take trde krtače ne dobi. Prišla je ponj o, ker je hotela umiti tlake v nekem velikem stanovanju, preden so se noter preselili. Seveda sem bil vetsel tistih rož in tistega kejk a in vsakem letnem smo ga takoj tisti večer imeli s tem pa misli na primer nam kavo. Zdaj, ko ji bom nesel na- fronto.
ki bi mogel napraviti lepšo sliko, kakor ti jo nudi narava?
Gospod stvarstva nam kaže svojo moč ob času. Pomlad
Župniku v priznanje
Lorain, O. — Cerkveni odbor fare sv. Cirila in Metoda v Lo-rainu je v nedeljo 8. okt. povabil župljane in prijatelje na banket, prirejen tam v počast priljubljenemu župniku g. Milanu Slaietu. Prireditev je bila v priznanje 10-letnega neumornega delovanja g. Slajeta na tej fari. Narod je prostorno dvorano natrpal do zadnjega kotička. Navzoči so bil tudi: čč. gg. O-man in Slapšak iz Newburgha ter g. M. A. Jager iz Barberto-na ter več drugih gg. duhovnikov, in mnogo drugih odličnih osebnosti, kot lorainski župan, kongresnik domačega okraja in drugi. V lepih besedah so se hvaležni župljani zahvaljevali svojemu dušnemu pastirju, pod čigar vodstvom fara tako lepo napreduje.
Novi zobozdravnik
Maspeth, L. I. — Mr. George Hribar, sin klobučarskega obrtnika v New Yorku Mr. Martina Hribarja, je na Columbia univerzi dobil diplomo za samostojnega zobozdravnika. Obenem je bil poklican v vojno službo kot prvi poročnik, da bo tam deloval kot zobozdravnik.
Rojakinja umrla
Forest City, Pa. — Smrt je posegla v družino našega soseda Jakoba Mevžek in iztrgala ženo in mater. Pokojna je bila .stara 64 let, doma iz Logatca, v Forest City pa je prebivala 35 let.
Ubit v vojni
Cleveland, O. — Na bojnem polju je bil ubit John Bergant, ki zapušča ženo in hčerko, brata in sestre. Dva njegova brata sta v armadi; o enem je bilo poročano, da je pogrešan, drugo poročilo pa pravi, da je bil
več niti najmanjše nevarnosti, da bi mogel sovražnik bombardirati Washington.
-o—-
VOJNA LAHKO TRAJA SE CELO ZIMO
"Nikar ne mislite, da je konec vojne, dokler ni konec stre- j najden, ljanja," nasvetuje Ernie Pyle,	—
znani časniški poročevalec, ki	Padel v Franciji
je pred kratkim prišel iz fran- Wilkes Barre, Pa. — Tukaj^ coske fronte nazaj v Zed. drža- šnja družina Jerry Mogel je bi-ve. "Evropejska vojna se bo ia obveščena od vojnih oblasti, lahko vlekla še celp zimo. Nem- da je njih sin Joseph pogrešan, ci se obupno borijo, in nobena Par dni pozneje pa so bili ob-stvar jim ne more zabraniti, da veščeni, da je 6. sept. padel v
se ne bi trdo upirali."
Imenovani vojni poročevalec bo prebil nekaj mesecev doma v Albuquerque, New Mex. po-iti na pacifiško
Franciji. Star jfe bil 22 let. Poleg staršev zapušča štiri sestre.
/ -o—-—
Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji de* želi do zmage I

Petek, 20. oktobra 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC
._._
_
Stran 8
1844

- - SIMON GREGORČIČ - - 1944
Preteklo J« ravno «to 1*1« odkar je bil rojen nas najbolj priljubljeni slovenski pesnik "goriški slavček" Simon Gregorčič. Njegove pesmi so odmev slovenske duie in najlepše slovenske domače govorice. Več izmed njih je ljudstvo vselo kar sa svoj* narodno blago in jih najrajši prepeva. Gregorčičeve pesmi teko tako lepo. gladko in blagoglasno, da se kar same pojejoi ko jih človek prebira, obenem še kar v srcu čuti svoj lastni napev sanje. Naši skladatelj L v prvi vrsti Anton Medved in duhovnika Jakob Aljaš in p. Hugo lin Sattner. pa tudi cela vrsta drugih, so uglasbiU veliko stavilo krajših in daljših Gregorčičevih pesmL Širšim ljudskim plastem je postal Gregorčič posebno znan, ko je Mohorjeva drušba izdala knjigo poizbranih njegovih poesij.
Morda si je še marsikateri naših rojakov in rojakinj v Ameriki večkrat šeleL da bi mogel brati kaj več o "goriškem slavčku". Zdaj, ob stoletnici njegovega rojstva, podajamo našim cenjenim čilaleljem jedrnati popis Gregorčičevega šivljenja, ki ga je spisal Ivan Doraik kot uvod k 1. zvezku Gregorčičevih poezij, katere je takoj po prvi svetovni vojni, to je leta 1919, nanovo začela izdajati Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Urednik.
Simon Gregorčič je bil sin kmetskih staršev in je bil rojen v Vršnem pod Krilom na Goriškem 1.1844. Gore, Soča, naravne lepote domačega kraja — vse to mu je ostalo vtisnjeno v j mladi duši. V mnogih pesmih — Veseli pastir, Nazaj v planinski raj, O j z Bogom, ti planinski syet — se s tihim hrepenenjem^ spominja mladih let in domaČih krajev.
V šolo je začel hoditi na Li-bušnjem. Vikar Anton Gregorčič, ki je bil v sorodu z Gregorčičevo družino, je spoznal dečkove talente in je pregovoril očeta, da je poslal Simona v Gorico v šolo. V jeseni 1. 1856. je stopil Simon Gregorčič v gimnazijo. Zaradi matematike je moral prvi razred ponavljati; potem pa je postal dober učenec, tako da je bil sprejet v malo deško semenišče. V malem semenišču je imel več dobrih prijateljev med svojimi tovariši. Naljubši mu je bil Ivan Stres, kateremu je — ko je ta umrl — posvetil tudi pesem.
Ze na gimnaziji se je Gregorčič zelo zanimal za vse književne pojave na polju slovenske literature. Domače slovstvo je ljubil nad vse. S Stresom in drugimi ožjimi tovariši je prebral duševne velikane tujih narodov, se učil češčine in srbščine; zlasti pa je rad prebiral Prešerna. Ljubezen do vsega slovenskega je vcepil svojim učencem duhovnik prof. Ivan Solar. Navduševal jih je k narodnemu delu in jim kazal pot, po kateri naj hodijo, da bodo kdaj učitelji in buditelji svojega naroda. Gregorčič je sam rad priznaval, da mu je ravno profesor Šolar odkril vso lepoto in čudovito bogastvo slovenskega jezika. Nauki profesorja Šolarja so obrodili v njem zlat sad: vživel se je v duh slovenskega jezika in študiral šege in navade domaČega ljudstva. Ob študiranju pesnikov je tudi sam začel poskušati, izliti svoja čustva in misli v pesniško obliko. Tako so nastale njegove prve pesmi, ki jih je poslal v Janežičev "Glasnik" 1. 1864. V "Glasniku" so natisnjene pod skupnim naslovom "Domorodne iskrice", 13 pesmic, ki jih je Gregorčič pozneje predelal in sprejel v prvi zvezek svojih poezij (Dneva mi pripelji žar, Eno devo le bom ljubil itd.).
L. 1864. je napravil Gregorčič maturo. Radi slabih gmotnih razmer je stopil v semenišče. Rad bi bil šel študirat na univerzo klasične jezike, pa ni mogel. Pač pa je privatno študiral grSko in latinsko slovstvo, posebno Homerja.
Literarno delo, ki ga je zapo-čel v gimnaziji, je v bogoslovju nadaljeval. Pesem "Njega ni", ki je že popolnoma ponarodela, je zložil v bogoslovju, v šoli med predavanjem.
L. 1867. je pel novo mašo pri Sv. Duhu nad Libušnjem.
Prva njegova služba je bila v Kobaridu. Tu je ustanovil čitalnico in prirejal v njej ljudske igre. Posebno veselje je imel do šole. Ljudstvo ga je ljubilo. Da je mogel Gregorčič tako plodo-nosno delovati za ljudstvo, je velika zasluga tedanjega ko-bariškega dekana Andreja Jek-šeta. Gregorčič je bil namreč
slabega zdravja, Jekše pa se je žrtvoval zanj in opravljal namesto njega veliko cerkvenih in duhovnih dolžnosti; zato mu je bil Gregorčič vdan in hvaležen; postavil mu je lep spomenik v pesmi "Vrlemu možu".
V	tistem času pa je ustanovil Stritar na Dunaju svoj "Zvon". Gregorčič je pošiljal sedaj Stritarju svoje pesmi. Med obema pesnikoma se je napravila tesna vez. Stritar je bil Gregorčiču učitelj. Vplival je nanj s svojimi pesimističnimi in svetobolni-mi nazori, katere je črpal iz Schopenhauerja.
Po skoro petletnem delovanju v Kobaridu je prišel 1. 1873. za kaplana v Rifenberg. Njegov novi župnik — Brezovšček ni bil Jekše; s pesnikom se je slabo razumel. Za Gregorčiča so nastopili dnevi skrbi in razočaranja. V Rifenbergu se je čutil popolnoma osamljenega, kajti tudi z nekaterimi duhovniki sosednjih župnij ni mogel dobro zdelavati. Služba je bila naporna in je presegala njegove telesne moči. Knezoškofijski ordinariat ga je sicer pohvalil z dekretom, toda njegove moči so pešale; pri tem pa je še.silno pogrešal prijateljskega srca. Slednjič se je moral odločiti, da zapusti težavno službo v Rifenbergu. Šel je v začasni pokoj in prebil čas deloma v Gorici, deloma pa pri svojem prijatelju Ignaciju Gruntarju, notarju v Logatcu.
Vendar se je od Rifenberga težko ločil, kajti ljudje so ga ljubili in spoštovali. Trpljenje tega slovesa je izrazil v pesmi "Slovo od Rifenberga".
V	pokoju je premišljal, kam naj bi prosil, ko se pozdravi. Odločil se je za vikariat na Gradišču blizu Prvačine. Avgusta 1. 1882. se je odpravil tja.
Tega leta — 1882 — je izdal Gregorčič prvi * zvezek svojih poezij.
Ker je slutil, da bodo nekateri to ali ono pesem napačno umeli, je premišljal, ali bi se podpisal s svojim pravim imenom, ali ne. Sam piše: "Tudi meni včasih pjihaja izkušnjava, da bi izdal zbirko svojih pesmi ; a ko jih pregledujem, spoznavam, da ne smejo pod mojim imenom na dan. So že*take vmes, da bi mi jih farizajci in otroci (odrasli) zamerili ter da bi moral le trpeti zaradi njih..."
In podpisal se je s pravim imenom.
Založništvo je prevzel notar Gruntar. Okrog Velike noči je zbirka prišla na svetlo. Uspeh je bil velikanski. Nobena slovenska knjiga se do tedaj še ni tako hitro razprodala, kakor prvi zvezek Gregorčičevih poezij. Imenovali so jo "zlato knjigo" in njega "goriškega slav-čka". Leveč je v "Ljubljanskem Zvonu" 1882, na str. 312 si. napisal navdušeno kritiko: "Ta čudovita dikcija, kako ti seza v dušo; ti polni verzi, kako ti pretresajo srce in ti doneči stihi, kako ti polneči uho objemajo vse tvoje čuvstvo. Ni čuda tedaj, da je naš pesnik___v krat-1
kem osvojil si vse omikano občinstvo slovensko . . ."
A ne samo omikanega; Gregorčič je postal najbolj popularen pesnik slovenskega ljudstva. "Simon Gregorčič je tako
Naša zvezda.
Zvezda mila je migljala
In naš rod vodila je; Lepše nam ta zvezda zala. Nego vse, svetila je.
Toda. oh sa goro vtone. Skrije se sa temni gaj; Prašbm sville milijone;
Vrne-li so še kedaj? ^
*
A molče zvezdice jasne.
Odgovora ne vedo. Dol s neba višave krasne Nemo na prašalca zro.
Pridi, zvezda naša. pridi.
Jasne v nas upri oči. Naj moj dom te zopet vidi. Zlata zvezda srečnih dni!
H


*OOQi
SIMON GREGORČIČ
Mojo srčno kri škropite!
Mojo srčno kri škropite
Po planinskih soinčnih tleh. Kakor seme jo vrzite Po doleh in po bregeh.
Pomlad iz krvi rodila Cvetke tisočere bo. Ter prijazno mi gojila Svoje nežne hčere bo.
Deve zorne, dečki zali Brali bodo rože le, V kile bodo jih spravljali, Devali jih na srce.
In srce jim bo ogrelo
Cvetje v zraslo iz krvi. Da za rod in dom plamtelo Bode jim do konca dni.
me, kakor so se že ; a jaz imam v tej stvari mimo vest.
Toda drugi zvezek poezij so Libušnjem, kakor je v oporoki
zrastel z našim narodom, on in 'ga ni preko Stritarja prišlo do razumeti tiste Gregorčičeve be-njegova pesem sta postala tako Gregorčiča čisto nič drugega, sede, ki jih je 1906. 1. rekel v simbol nas in naše zemlje, da nego svetobolje, ki je vzbudilo privatni družbi v Gorici: "Mah-je ob smrti svojega ljubljenca v njem socialni čut in usmilje- nič je imel prav, pa jaz sem žalovalo vse slovenstvo." (Dr. nje do vseh, ki so zapuščeni in imel tudi prav" GJonar, Ljubl j. Zvon, 1917, str j trpe. V "Obrambi" nam ta so- Po naši literarni zgodovini M 68.) O vzrokih zakaj je postal cialni cut jasno stopi pred oci. vleče trditev, da je kritika ubi-Gregorcič ljubljenec slovenske-1 "Namen mi je bil kot solnčece ja Gregorčiča da ga je ubil ga ljudstva, piše dr. Glonar čist", pravi pesnik. Nesrečo, ki Mahnič. To je'fraza' Prijatelji istotam: ."Simon Gregorčič se je zadela kmeta po nevihti, je pesnikovi, slovenska društva in je slovenskemu občinstvu z go- popisal zato, da bi nesrečnemu tudi zasebniki so mu pošiljali daj in brzo prikupil. Pri tem vzbudil sočutnih in darežljivih zaupnice in ga bodrili. Sam je sta odločevala dva momenta:;src.	napisal "Obrambo"; glede" nje
"Vi, trdi ljudje,	Je poročal v pismu Gruntarju:
Ki bratov nesrečo in žalost "Branim se sicer brez zabavlja-tajite,	nia> a odločno . . . Simon, če-
Ki glasno hrumite,	j.prav se mora sam boriti z njimi,
Ce kdo kaj o bratov vam revi ne umakne se z bojišča . . ." In
potem zopet: "To je pa gotovo,
način njegovega vstopa v slovensko literaturo in bistvo njegovih poezij." (Str. 69.)
V literaturi je namreč Gregorčič nastopil preprosto, skromno, brez vsiljivosti ali kake pretencioznosti; pisal je pod — v tedanji dobi — skromnimi psevdonimi X. in Gorski.
"S svojim podrobnim, intimnim opisovanjem slovenskega doma, ki je v resnici občuteno in doživeto, tega,-našega doma in njegove usode, je tako prijetno domač in naš, slovenski poet." (Dr. Glonar, 1. c. str." 70.)
Še bolj ko vsebina, se je prikupila oblika pesmi ". . . ti verzi mestoma kar na papirju za-pojo, toda v njih ne poje samo poet svoje osebne boli, v njih poje ves slovenski svet, naše zvezde in naša vas." (Dr. Glonar, 1. c. str. 70.) "Nele, da je v svojih narodno .donečih pesmih posnel njih notranjo, nelogično strukturo, on je posnel tudi narodne predstave in narodno u-movanje" (Isti, 1. c. str. 71.)
Izobražencem pa, pravi dr. Glonar (1. c. str. 72), se je pri
pove, Očesa odprite, In videli boste roj solzan, Ušes ne mašite
da je moja drobna knjižica vzburila duhove . . . Jaz sem dozdaj svet še previsoko taksi-
san!
Le z mano stopite v revežev koče,
Kjer stiske, nadloge prebivajo,
Kjer solze sirote prelivajo, In potlej trpite gorje, če mogoče!"	CVH
Kar je "Slovenec" pričel, je nadaljeval dr. Anton Mahnič, tedaj profesor bogoslovja v Gorici, sedaj škof na otoku Krku.
Mahnič je bil filozof-shola-stik. Presojanje umetnost bolj s filozofičnega (shol.) kot este-tičnega vidika. V goriškem "Folium diocesanum" je pričel Mahnič v latinskem jeziku objavljati svoje modroslovne in slovstvene spise, ki pa niso bili naperjeni zoper slovensko slov-ljubil Gregorčič s svojo politič- stvo, ampak s katerimi je (s no ideologijo in življensko filo- svojega sholastičnega stališča!) zofijo. "Ta je odsev tedanje do- kritiziral slovensko literaturo, be, odmev vsega tega, kar je ču- Kritiziral! Kajti napačno je, tilo naše tedanje izobražen- postavljati Mahniča v vrtrto stvo-"	Gregorčičevih napadalcev, ali
Tedanji slovenski listi so vsi ga celo imeti za njihovega vo-govorili o Gregorčičevih poezi- djo.
jah. Izprva je tudi "Slovenec" ( Vživeti se moramo v tisti čas. pohvalil Gregorčičevo "zlato Na političnem polju se je pri-knjigo"; toda ko je prevzel za pravljala nekaka nova orienta-Filipom Haderlapom uredni- cija, stroga ločitev -duhov, ka-štvo vpokojeni župnik Jožef Je- tero je izpeljal potem Mahnič rič, je zavela v listu proti Gre-Iz "Rimskim Katolikom". V ti-gorčiču druga sapa. Vnela se je stem literarnem boju je stal na literarna vojska. Prvi napad na eni strani Gregorčič, mlad in Gregorčiča je bil priobčen v oboževan pesnik, v krogu svo-"Slovencu" 1882.1., v štev. 33.; jih prijateljev, ki so ga obsipali nato je prišel še drugi, hujši, v s hvalo. Kajti, ko je Levstik štev. 64. Nasprotniki so očitalij obmolknil in Jenko umrl, je bil pesniku, da zagovarja nečistost Gregorčič edini pesnik, ki ga je (Izgubljeni cvet, Dekletova mo- imela tedanja slovenska litera-litev) in da uči krive nauke tura. Leveč je v "Ljufcljan-(Človeka nikar, Nevihta, Ro- skem Zvonu" napisal slavospev, marica). Duhovniško časopisje ki ni kritika; le na posameznih je bilo edino v tem, da so poe- mestih je poskušal, približati se zije premalo resne, take, kakrš- poezijam s kritiko, pa se čuti, nih ne bi smel peti katoliški du- da se ni prav upal. Na drugi hovnik. Zgrabili so posebno še strani pa je stala Gregorčiču tiste besede, katere je zapisal nasprotna duhovščina. Tedaj je Janko Pajk v Kresu (II., str. jnastopil Mahnič in Gregorčiče-379—391) v pesmi "Človeka vi nasprotniki ^o ga imeli za nikar", da je namreč v njej bu- svojega vodjo, kar Mahnič ni distiško naziranje. Kakor sem bil. '
že prej omenil, je bil Gregorčič Mahnič je bil Gregorčičev učenec Stritarjev, Stritar je bil kritik, ne napadalec; pesmi — u č enec Schopenhauerjevega kakor tudi drugo ' slovensko pesimizma, ki ima svoj izvor v slovstvo — je kritiziral s svoje-budizmu. Toda od budizma in ga strogega načelnega stališča, pesimizma Schopenhauerjeve- Le na ta način nam je mogoče
In bil vam bo nanje jok gla- **al» menil sem, da ima več mož
—__1 \T _ "__J I v	• v	.
gan! Naj nedolžne jše pesmi obsojajo . . . No, pustimo jih!"
V nekem pismu sicer piše: "Polastila se me je velika pesniška suša. Menil sem, da bodo duhovniški napadi pri meni ostali brez nasledkov, a niso. Že prej sem vsako pesem obrnil desetkrat, preden sem jo vrgel v svet, zdaj sem postal še bolj skrupulozen."
Toda teh besed ne smemo razumeti tako, kakor da bi bil Gregorčič ubit. Postal je le bolj "skrupulozen", to se pravi, šel je bolj v se, poglobil se je — kritika mu je koristila. Šel je preko literarnega boja zopet na delo. —
Kot vikarju na Gradišču se mu je izpočetka slabo godilo. Služba je bila nestalna, plača neurejena. Tako je prišla Gregorčiču misel, da si zgradi lastni dom. Kupil je neko posestvo, katero so prodajali na javni dražbi; pri tem pa se je moral še zadolžiti. Nastopila je mi-zerija in bal . se je, da mu zmanjka denarja še za vsakdanji kruh. Zdravje se mu je tudi poslabšalo. Iz te revščine ga je nekoliko rešila pisateljska u-stanova, katero je na prošnjo po dolgem času dobil. Da bi si zdravje utrdil, je šel v Dalmacijo ; toda ko se je vrnil, je prišel zopet v denarne stiske. Zato je prodal Kleinmayerju in Bambergu ponatis prvega zvezka. S kmetijo je imel večkrat nesreče; kljub temu pa je hotel postati popoln kmet. L. 1887/ je svojo službo odpovedal, prosil za pokojnino in jo šele na drugo prošnjo dobil. Po dolgem prizadevanju prijateljev so mu pokojnino zvišali. 1887.1. je bil tudi urednik pesniškega oddelka pri "Slovanu". Kmetoval je in pesnikoval. Imel je mir in 1. 1888. je izdal drugi zvezek poezij. Ko so se tiskale, je pisal prijatelju: "Pesmi izidejo šele o veliki noči, ker so v tiskarni počasni. Za me ni to prepočasno, saj vem, kaj me potem čaka. O vsebini sam ne smem soditi. Le to rečem, da sem se čuval, da bi se pametni ljudje ne mogli spotikati. Vsem vem, da ne vstrežem. Zagnali se bodo v
sprejeli Slovenci precej hladno. Celo "Ljubljanski Zvon" je omenil zbirlo le s sedmimi vrsticami. Bolj pa se je pečal z njo Mahnič. V "Rimskem Katoliku", ki ga je ustanovil ravno tisto leto — 1888. — je nekaj pesmi pohvalil, prijel pa je pesnika zaradi njegovih ljubezenskih in domovinskih pesmi. Mahnič je trdil, da bi Gregorčič kot duhovnik ne smel peti ljubezenskih pesmi, ker je vezan na celibat; toda v tem je bil preveč tankovesten. Ljubezenske pesmi Gregorčičeve niso v pravem pomenu ljubezenske (Prešeren, Jenko), ampak so občutene in Zapete čisto od druge strani. Kar se pa tiče rodoljubnih pesmi v drugem zvezku (Velegrajska kuga, Blagovest-nikom, Prebiral sem pratko), očita Mahnič Gregorčiču, da dolži katoliško cerkev narodnostne strastnosti. Mahnič je imel svoje nazore o narodnosti, o kateri je napisal, da je nekaj poganskega. In imel je prav. Toda njegove misli so bile napisane 30 let prezgodaj in so nam mnogo škodovale v političnem boju. Še sedaj, po svetovni vojski, ko se pripravlja novo človeštvo, ko se je začela porajati nova vsečlovečanska misel, je dvomljivd, če bodo prišli ljudje res že do take zrelosti, da bodo spoznali nabore Mahniče-ve o narodnosti za prave. Tretjič in zadnjič je razpravljal Mahnič o Gregorčiču v "Rim. Kat." 1891. 1. in apostrofiral pesnika s trdimi besedami: ".. . Njemu samemu pa bi svetovali bolje, da bi raje molčal kakor tako pisal; drugače tudi mi ne bomo molčali, in ako bo moral katero trdo slišati, vedi, da si je zakrivil sam. Mi ne poznamo nobenih ozirov, ko gre za čistost nazorov."
In Gregorčič je obmolknil; ne zato, ker ga je ubil Mahnič, ampak iz čisto drugega vzroka. V prvem in drugem zvezku poezij je pe4al vse, kar je imel najboljšega. V teh dveh zvezkih je njegova mladost in vsa prva pesniška sila. Bil je tedaj star okrog 44 let. Moči občutka in življenja pri tej starosti ne more hiti več toliko kakor prej. Umevno je torej, da si je hotel poiskati druge opore, kamor bi naslonil svojo padajočo moč. In to oporo je našel v Jobu. Ni molčal, ampak delal. S svojim duhovniškim poklicem ni bil prav zadovoljen, življenje ga je teplo, večkrat je beda trkala na njegova vrata; Mahnič mu je pripomogel do nekakega literarnega mučeništva. Napadi so vzbudili v njem ravno razpoloženje, odgovarjajoče Jobove-mu problemu. Saj je že prej svoje svetobolje opiral nanj in v njem gledal opravičilo za svoj življenski nazor. V "Obrambi" XIV. pravi: "Kako neizmerno je tožil Job, Ubog, zapuščen in polen gob . . ." Tedaj se mu je najbrž tudi že rbdila misel nanj. Job mu je bil—kot teologu—znan; navduševal pa se je zanj gotovo že v bogoslovskih letih. Da se je po drugem zvezku poezij lotil Joba, je dokaz nemška knjiga "Das Buch Job ...", kjer je delal opazke. Knjigo ima sedaj pesnik Jože Lov-renčič; ta je našel v knjigi tudi jftsemsko kuverto in znamko z datumom okrog 90 tih let. Gregorčič sam pa je 1892. 1. pisal Veselu: "Jaz prevajam Jobovo knjigo in bom to poletje s prevodom gotov." Prevod pa je izšel šele 1904. 1. Job je Gregorčičevo najboljše delo.
L. 1901. je Gregorčič zbolel. Misli in čustva, ki so ga obhajale med boleznijo, je podal s tretjim zvezkom poezij.
Po bolezni je prodal posestvo
sam želel.
Zadnja leta je pisal podlistke "Gorico", politične epigrame itd. Po njegovi sfrirti je Meško izdal četrti - zvezek poezij, v ostalini pa je še za eno zbirko pesmi.	j
Ivan Dornik.
novembra 1906. 1. pa je umrl. Pokopan je pri Sv. Lovrencu na
ENO DEVO LE BOM LJUBIL
Eno devo le bom ljubil, Eni vedno zvest ostal, Druge nikdar ne bom snubil, Nikdar drugi srca dal.
Lepše ni v krogu zemlje, Mila, ljuba je tako, Da jo zlati zor objemlje, Da smehlja se ji nebo.
Čistost bela jo odeva In zvestoba pas je njen Blago srčece ogreva Ji ljubezni svet plamen.
Njo le bom ves čas življenja Ljubil iz srca globin: Ljuba moja je — Slovenija, Jaz pa Slave zvest sem sn!
Simon Gregorčič
TO IN 0N0
RADIO PRIDE NAJPREJ
Radio aparati bodo najbrž prvi važnejši predmet za domačo uporabo na trgu, kakor hitro bo Nemčija premagana in bo zatvornica odmaknjena več ali manj od ameriške industrije. Izvedenci v Washingtonu pravijo, da bo vzelo kakih šest tednov,.-potem ko bo industriji spet Zasvetila zelena luč, pa bo spet mogoče izdelovati radio aparate. Avtomobilov ne bodo mogli začeti izdelovati tako kmalu;" zanje bo vzela priprava kakih šest mesecev, bržkone pa še dalj.
-o-
DVAKRAT ZAPOREDOMA
Ce strela enkrat*tidari v drevo, to nikakor ne pomeni, da ne bo nikdar več udarila v tisto drevo. Neki Mrs. T. C. Morris iz Kansas City je pred kratkim nekdo ukradel suknjo. Drugega ni kazalo, kakor kupiti novo. Domov grede se je ustavila v nekem restavrantu in si malo podprla želodec. Papirnato škatljo z novo suknjo je položila na sedež zraven sebe. Ko je šla ven, jo je pa pozabila vzeti s seboj. Cez nekaj časa je prišla nazaj po njo, toda suknje ni bilo več tam in nihče ni ničesar videl in ničesar vedel!
-o-
KRAVO DOLŽI JO PO KRIVEM
Končno je prišlo na dan, da zgodovinskega chicaškega požara ni zakrivila O'Learyjeva krava, četudi ji bodo najbrž še nadalje pripisovali vso odgovornost za tisti požar. Kenneth Olson, dekan na Medill časnikarski šoli Northwestern univerze, je zdaj povedal drugačno zgodbo. Neki uvaževalec po imenu Louis M. Cohn, ki je umrl pred dvema letoma in pol, star 79 let, je zapustil svojo $35,000 vredno lastnino orne* njefti šoli, obenem pa je razodel, da velikega chicaškega požara leta 1871 ni bila kriva O'Learyjeva krava, temveč deca, majhni fantički, in on sam je bil eden izmed njih. On, potem eden izmed Mrs. O'Learyjinih sinov in par drugih fantičev so se skupaj igrali kocke na O'-Learyjevem skednju pri luči la-terne. Pri tem so laterno prevrnili, potem pa zbežali, to je, vsi so zbežali, le Cohn sam je še toliko počakal, da je pobral
■	drobiž, nakar jo je še on ucvrl
m se preselil v Gorico. Dne 15. za drugimi.
4
I
Stran 4
RDEČI KRIZ POZIVA NA SODELOVANJE
Washington, D. C. — Poudarjajoč, da pripada Ameriški rdeči krii vsemu ljudstvu, ter je v ideji Rdečega križa zapo-padeno upanje človeka, je novi predsednik Kdečega križa, g. Basil O'Connor, v svojem uvodnem radijskem govoru širom dežele pozval slehernega človeka v Zed. državah, da sodeluje v akcijah za Rdeči križ. Tujerodni Američani ter njih otroci, najsi bodo, slovenski, ruski, francoski, angleški ali katerekoli druge narodnosti, so rav-notako dobrodošli kot oni, ki so v Ameriki že generacije.
Ni dolgo tega kar je predsednik O'Connor dal priznaje Američanom tujega porekla za njih sodelovanje v aktivnostih za Rdeči križ, rekoč, da je bilo njih tozadevno prispevanje velike človečanske vrednosti. Y svojem radijskem govoru pa je tudi poudaril, da je potrebno, da se še bolj živo udejstvujejo v aktivnostih Rdečega križa, da bo njih glas in njih reprezenta-cija v tej organizaciji vidnejša.
"Na kateremkoli bojišču te vojne," je dejal predsednik O'Connor, "je danes Rdeči križ v službi nudenja pomoči in tolažbe našim fantom, možem in dekletom, ki so žrtvujejo za našo domovino. Rdeči križ jim služi v imenu vas vseh in slednjemu izmed nas je v veliko zadovoljstvo dejstvo, da .krvna plazma, zavoji za vojne ujetnike v sovražnih deželah in bol-ničarska postrežba vojnih bolničark povsod rešuje dragocena življenja.
"Rdeči križ je v svrho uspešnejšega in širšega delovanja za vaše fante, može in dekleta v
vojni službi izvežbal mnogoštevilno plačano osebje, katera vrši delo in nudi postrežbo in pomoč, kakršno bi vi radi sami nudili svojim sinovom, hčeram, soprogom in bratom, če bi mogli biti z njimi.
"Kljub največjemu številu najetih in plačanih delavcev ozir. uslužbencev v svoji zgodovini, pa Rdeči križ danes kot v preteklosti dolguje svoj obstanek milijonom Članov krajevnih postojank Rdečega križa. Potom teh prostovoljnih delavcev se organizacija Rdečega križa udejstvuje kot narod.
"Kot je že vsakomur znano, je Ameriški rdeči križ del organizacije Mednarodnega Rdečega križa, ter Lige društev rdečega križa. Nič se ne ve, kaj nas še čaka v bodočnosti . . . vojni dogodki zastirajo obzorje. Toda neglede na potek vojne, ste lahko prepričani, da dolžnosti Rdečega križa v prihodnjem letu ne bodo nič zmanjšane, ampak raje še povečane, kajti na mnogih poljih se bodo potrebe znatno povečale.	-	r
"Rdeči križ mora sodelovati v dostavljanju pomoči prizadetemu ljudstvu v Evropi, kar pomeni, da bodo vojne aktivnosti naše organizacije nadaljevane še leta po zaključeni vojni. In medtem, ko bomo nudili skupno pomoč prizadetim narodom, pomnimo t6, da kakršenkoli novi svet bomo zgradili na ruševinah in pogorišču sedanje vojne, moramo gledati, da bo ta svet temeljil na ideji Rdečega križa, kajti v tej ideji leži jedro prerojenja . .
Petek, 20. oktobra 1944
m
J. M. Trunk
TEDENSKI KOLEDAR
22.	Nedelja — 21. pobinkoštna
23.	Ponedeljek — Ignacij, car. očak
24.	Torek — Rafael, nadangel
25.	Sreda — Krispin in Krispin, muc.
26.	Četrtek — JJvariat
27.	Petek — Frumencij
28.	Sobota — Simon in Juda
ENAINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Od leve proti desni: Dorothy Jevit*. načelnica; Mary Bosijandc. tajnic«: Mildred Erjavec. po-ročnica; in Lucille Brulc. ki ima na skrbi kinčanje dvorana sa ples ▼ soboto 21. oktobra. Agnas Scbmitberger. blagajničarks. in Marion Jelanich nista mogli biti na sliki radi poročnih delovnih ur. Sliko posodil list Spectator.__
NA TRSKI GORI
PRIREDITEV KADETK PRVAKINJ
Joliet, 111.
Leta 1926 so si katoliške a-meriške Slovenke ustanovile svojo lastno organizacijo, Slovensko Žensko Zvezo, ki ima sedaj postojanke že v malone vsaki naselbini, pa še vedno nove rastejo. Članice so zelo agil-ne in zelo lepo napredujejo.
Tudi v Jolietu je postojanka SŽZ, podružnica št. 20, ki je ena najaktivnejših ter posebno znana po svoji skupini kade-tinj, ki so zadnja leta zaslužile pri svoji organizaciji naslov "National Champions". Podružnica ima tudi dva mlajša odseka kadetinj, tako da je mogoče izpraznjena mesta vedno napolniti z novimi.
Upoštevati in razumeti pa moramo, koliko truda m po-
S Hmeljnika na Trško goro gre pot neprestano po grebenu. Ni se nama treba spuščati v dolino. Ob stezi, ki po njej stopava, se nama bohotno ponujajo robidnice. Kar vse črno jih je. Ne pustiva se dvakrat prositi. Hladna senca in sladke robidnice — lepšega si že človek skorajda ne more želeti.
žrtvovalnosti zahteva tako delo od ustanoviteljev, voditeljev in članic samih. Vendar ves trud bi nič' ne pomagal, ko bi dekleta vzajemno in lojalno ne sodelovala. Ponosna so na svojo skupino, kakor so ponosni nanjo njihovi.starši in cela naselbina.
Pomislimo nazaj, koliko cerkvenih in društvenih procesij in parad smo imeli zadnjih par let, Kaj bi bile naše parade brez kadetk prvakinj S2Z in naše srednješolske godbe? To dvoje podeli slikovitost in življenje paradi. V kratkem bomo imeti še eno tako skupino, namreč naš KSKJ Drill Team. Ko inaše kadetke korakajo v povor-ki, ljudje kar sapo pridržujejo in govorijo drug drugemu: "Glej, sedaj prihajajo naša slovenska dekleta v zelenih, belih
in zlatih uniformah! Kako u-merjeno stopajo! Kakor vojaki. Ali jih ni lepo videti?"
Vse to pa ni brez velikih stroškov, in dekleta potrebujejo svojo blagajno, tako, ki je nekaj notri, da si lahko nabavijo razne potrebščine,. V soboto | zvečer, 21. oktobra bodo naše ! kadetke priredile v farni dvorani sv. Jožefa velik ples in veselico "NIGHTS OF RHYTHM", na katerega nas vse vabijo. Slovenci, dajmo našim dekletom vzpodbudo in priznanje. Pojdimo na njihovo prireditev in vsak naj pripelje s seboj še par tovarišev. Ni zadosti, da smo samo ponosni nanje. Storimo 1 svoje, da bomo mi in celo naše mesto in vsi ameriški Slovenci i ponosni nanje lahko še za na-! prej. Dajmo pogum in spodbudo naši mladini!
John L. Z i vet z.
"Bil sem v ječi in ste prišli k meni" (Mat. 25-363.
Iz evangelija nam zagrmi na ušesa beseda Gospodova: "Hudobni hlapec! Odpustil sem ti ves dolg, ker si me prosil. Ali se nisi imel tudi ti svojega tovariša usmiliti, kakor sem se jaz tebe usmilil?" (Mat. 18, 32)
Pomudimo se nekoliko pri vernih dušah. To je zelo važna zadeva, katere ne smemo pustiti v nemar. Pride nekoč zadnji in sodnji dan. "Bil sem lačen . . žejen . . v ječi . . dali ste mi jesti, piti, prišli k meni . . . Kar ste storili najmanjšemu izmed mojih bratov, ste meni storili." Veliko plačilo ponudi Gospod takim, ki so delali in se ravnali po teh besedah. Sv. Avguštin pripomni: "Ko ljubimo svojega bližnjega, pripravljamo svoje oko, da moremo pogledati Boga." Treba bo tisti dan pogledati v oko božje. Pripravimo zdaj.
. Največ lakote,, žeje, trpljenja je v vicah. Mislimo morda, da bo s smrtjo vse poravnano. Ne bo, ampak poravnano mora biti. Nespametno je, če zdaj za-tisnemo-oko, se ne zmenimo dosti. Prav z nami mora biti poravnano, z drugimi tudi. Mi lahko poravnamo, ker imamo vire jnilosti, molitev, svete za-
kramente, dobra dela. Ti viri vernim dušam niso več dostopni. "Kamor drevo pade, obleži." Ampak mi lahko poravnamo tudi za verne duše, in,to je važna zadeya.
Cerkev je skrbna mati, in cerkev nas opominja na besede pri Jobu: "Umejte usmiljenje z menoj, vsaj vi moji prijatelji, ker roka Gospodova je me zadela" (19, 21). Roka je zadela radi poravnave, pa zadeti ne morejo sami poravnati, ker je čas minul. Morda bomo sami nekoč tako klicali, zdaj kličejo drugi nam. Ni nobena grda sebičnost, ako pri tem misliš nase. Poravnaj pri drugih, ker moreš, in poravnal boš zadaj zase, saj si dobiš s tem prijateljev, kakršnim je nehvaležnost nepoznana. Svet je . nehvaležen, nebeški nikoli.
Toda sonce se je že kar nekam preveč visoko dvignilo in treba bo vzeti pot pod noge. Po grebenu, kjer hodiva, je gozd, pobočje pa, ki ga gledava proti jugozapadu, je poraslo z žlahtno Jvinsko trto. (Razgled se širi. Kamor pogledava, povsod vinska trta.Na desni in levi vstajajo oblastne gorice vsevprek pokrite s trto, vmes pa se košatijo bele zidanice. Skozi drevje se za hip pokaže zvonik trškogorske cerkve, ki pa takoj spet utone za griči. Najinim očem se odpira pogled na dolino Krke, celo dolenjsko metropolo z vitkim zvonikom kapiteljske cerkve vidiva odtod. Zadaj pa se bočijo pravljični Gorjanci z mizastim Trdinovim vrhom ali sv. Jero, kot pravijo domačini. Vsa pokrajina je obsijana od sonca, da ti jemlje vid, v sončnih žarkih se bohotijo brezkončni vinogradi, bele ceste, ki se vije-jo vmes, in Krka — srebrn trak med zelenimi polji.
* Ko dospeva na Trško, goro, je mežnar ravno odzvonil poldne. Prijazna trškogorska cerkev z rdeče kritim zvonikom — kdo je ne pozna? Sama dobrodušnost je je, ko čepi na vinorodnem holmu in se smehlja v dolino Krke od Novega mesta pa vse do Sent -Jerneja in se dalje.
Vrata v cerkev so odprta in za trenotek vstopiva v notranjščino. Slikarije Kleinerta iz leta 1928. so dela brez večje umetniške ambicije in spominjajo še najbolj na kako Je-lovško šolo (Narodna galeri
ja.) Resnično je škoda, da slikarska dela v cerkvi, ki jo obiskuje vsako leto toliko romar-jey in izletnikov, niso bila prepuščena slovenskemu umetniku.
Pred cerkvijo stoji mogočna lipa, tako mogočna, da bi jo pet ljudi komaj objelo okoli debla. Votla je že in nevarnost je, da jo lepega dne močna burja ne zruši. Po mežnarje-vem zatrdilu je stara že nad tristo let. "Pod lipco to zeleno" pa je — kot zahteva stara šega — "mizca kamnata." Poleg rastejo še tri tudi že kaj košate lipe.
Trška gora je takorekoč rodni kraj "cvička dolenjskega" — in kdo bi se vzdržal, če ga že noga zanese semkaj, da ne bi pokusil te naše domače "kisle" kapljice — posebej še, če je grlo suho kot kresilna goba.
Pri mežnarju, kjer točijo vino, nama postreže zgovorna ženica:
"A ste prišli z vlakom? — Ja, jaz bom morala tudi zdaj enkrat v Bršljin. V Straži i-mam hčer, pa bi jo rada videla preden umrjem."
"No, nikamor se vam še ne mudi s smrtjo."
"I, kaj rajtate, koliko jih i mam?"
"Šestdeset," ji prisodiva.
"Kajpak! Sestinsedemdeset, kje jih je že šestdeset!" odgovori ponosno mladostna ženi ca, ki bi se noben fant ne sramoval zaplesati ž njo, taka je še ppskočna in zgovorna.
Pa nama še pove, da se že najmanj deset let ni vozila z vlakom in da so, ko se je po-slednjič peljala, sprevodniki še klicali na novomeški postaji: Bršljin ali Novo mesto.
In nama razlaga še mnogo drugih drobnih stvari. Za slovo nama pokaže še pot na Stari grad in gleda za nama, dokler ne izgineva v gozdu.
RAZNOTEROSTI
ŠIRITE "AM. SLOVENEC" I*
GOERING NAVDUŠUJE NEMŠKE DELAVCE -
London, Anglija. — Berlinska radio postaja je omenjala svoji oddaji, da je maršal nemškega rajha Goering imel nagovor na delavce v neki tovarni in je dejal: Nemčija zdaj stoji pred največjo preizkušnjo. Zdaj ne gre za to, da bi obdržali kako sovjetsko provinci j o, aH kako francosko in belgijsko mesto, ampak da branimo našo, lastno Nemčijo. Samo dva načina sta, da izvršimo svojo nalogo, da delamo bolj trdo in da se borimo še bolj odločno.
-o-
NOVE ŠEST-TONSKE BOMBE IMENUJEJO "POTRES"
London, Anglija. — Angleži so začeli izdelovati nove šest tonov (12,000 funtov) težke bombe, katere so krstili z ime nom "Potres". Te velike bom be so največje in najhujše tozadevno orožje, omenja poro-, čilo. Uporabljajo jih že šest tednov. Razstrelba je tako močna, da prodre in prebije 12 čevljev debel najmočnejši konkrit.
--o-
PREDSEDNIKOV POSLANIK V AVDIJENCI PRI SV.
OČETU
Rim, Italija. — Vatikanska radio postaja je javila, da je bil v soboto v avdijenci pri sv. O-četu Mr. Myron Taylor, osebni poslanik predsednika Roose-velta pri sv. Očetu. Avdijenci pripisujejo veliko važnost.
-o-
POVABLJEN V BELO HIŠO
Frank Sinatra, mladi mož, ki poje na radio in mu tam v oddajno sobo vedno sledi kopica mladih punca?, da tam vreščijo po vsaki njegovi pipsini, ni umeten pevec prave vrste, temveč le "crooner", kar bi po naše morda rekli "kikirikač" ali "koko-dajsar", je pa zelo priljubljen
med ameriško mladino. Predsednik Roosevelt ga je pred kratkim povabil k sebi v Belo hišo na kosilo. Tam ga je med drugim dražil, češ, da je Sinatra spet vpeljal žensko omedle-vanje, ki je bilo v modi pred 50 leti. Ko je fant šel iz Bele hiše, je bil seveda z vsemi štirimi za Roosevelta. Take popularne o-sebe, ki nastopajo na radio in na filmih, lahko zelo veliko pomagajo v politični kampanji, in kakor vidimo, se jih obe stranki sedaj kaj pridno poslužujeta. Tako se meša politika s kikirikanjem. Franka Sinatro je lansko leto župan Hague povabil na politično zborovanje v Jersey City, kar se pa ni obneslo povsem tako, kakor bi bili poli-tikarji radi, ker je zbrano ljud-
DR. B. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St)
CHICAGO. ILL.
S

stvo hotelo poslušati le Sinatro
NE POZABITE ŠTEVILKE POSTNEGA OKROŽJA!
Chicago, 111.
Trgovci in profesijonalisti vedo, kako važno je za dostavljanje pošte in koliko hitreje bo ta dostavljena, če na pismih in zavojih zapišejo tudi številko poštnega okrožja, kamor spada oseba, kateri je pošiljka namenjena. Tako ima na primer sve-toštefanska okolica, ki spada v področje Pilsen postaje na Ashland Ave., številko "8". Ta številka naj bo vedno napisana na naslovu za besedo "Chicago" takole "Chicago 8, Illinois", j Vsaka poštna postaja v Chicagi ima drugačno številko. V kate- j ro poštno okrožje kdo spada, lahko vidi, če pogleda svojo "Voter's Identification Card". Če pa ne veste številke poštnega okrožja za osebo'v Chicagi, ki ji želite pisati ali kaj drugega poslati po pošti, se pa blago-
volite obrniti za obvestilo na
in se nihče ni zmenil za politične govore, vendar so bili politiki tudi tako zadovoljni. -d-
POMAGAJTE DRŽATI CENE NIZKO
Vzdigovanje cen za iivljen-ike potrebščine je bilo zaustavljeno že pred dobrim letom dni. Nevarnost inflacije zaradi vojnih razmer pa nam še vedno preti, morda še bolj zdaj kakor kdaj poprej. Iz vseh moči torej priporočamo in prosimo, da (1) kupujete samo toliko in samo ti- jrodnikom »to, kar v resnici potrebujete, največkrat ne dajo tistim, ka-
(2)	nikoli ne plačate več kot terim pišejo, številke svojega stropne cene, kadar kaj kupit«, jpoštnega okrožja, da bi jo ti
(3)	da obrnete denar, ki vam '
Postmaster, Room 409, Main Post Office, 433 West Van Buren Street, Chicago 7, Illinois. Toda vprašajte takoj zdaj; kasneje bodo ur|dniki najbrž preveč zaposleni z drugim delom, da bi \am mogli dajati taka posebna pojasnila.
Kakor rečeno, biznesmani se zavedajo, kako važno je, da zmeraj dodajo na naslovih tudi številko poštnega okrožja, ker dobijo vsled tega tottko hitrejšo in boljšo postrežbo; navadni ljudje pa, ki pišejo svojim so-ali prijateljem, pa
NIZKE
tovarniške
CENE!
Vse skupaj
OČALA
NAJNOVEJŠE MODE — KREDIT, ČE RABITE — POPRAVIMO LEČE — UREDIMO
OKVIRE.	m- z.
Pridite k nam danes! fon
na našo ,
16 dnevno POSKUŠNJO
z jamstvom,da vrnemo denar
Ako ne rabile očaL naš skušani zdravnik bo rum povedaL
COMVKMIKUT LOCATIONS
znanstven pregled oči po registriranih zdravnikih.
DR. FRANK T. GRILL
ZDRAVNIK in KIRURG
Stanuje in ordinira na:
1858 W. Cermak Rd„	Chicago, Illinois
od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru.
Telefon * uradu in ▼ stanovanju CANAL 4955
da bi
lahko rabili, ko jim odgovarjajo, niti ne napišejo na pismo številko poštnega okrožja tiste osebe, ki ji pišejo. '
Ta številka je majhna stvar, pa je zelo važna o vsakem ča-bodo zletele navzgor injsH' paj bol j pa tedaj, ko pritisne
... _	--------»j
aval pošte za prazniško dobo. piagovolite torej sodelovati tudi v tem oziru s svojim poštnim uradom, ker bo v vašo lastno korist.
preostaja, za vojne bonde in druge prihr^ke, in (4) neprestano pomagate, da se cene in plače ustalijo. Ce tako ravnate zdaj, boste storili svoj del, da cono
stanje v Ameriki, ko bomo do* bili to vojno.
FOREIGN LANGUAGE DIVISISON OFFICE OF WAR INFORMATION
Društvo ^^ sv. Jožefa
ŠT. 160, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collmwood) OHIO
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako se niste clan tega največjega druttva v Ameriki, se vas opozarja, da te takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in fenske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste iporta za mladino.
Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepoer Avenue.
Tajnik Joseph Ferra, 444 152nd St., Cleveland, Ohio.
Zdravniki; Dr. Sknr. dr. Petme, dr. Stasny in dr. Opaikai,
OGLASI V «AMER. SLOVENCU" i IMAJO VEDNO USPEH.
Losi
2
3 ', « '
7
STANDINGS
Aver. Series ages
1428 158.6 151.3 150.5 150.5
148.5
147.6 134
133.3
130.6 129.2
126.7 126.5 118
114.4 102

Petek, 20. oktobra 1944

r AMER1KANSKI SLOVENEC
Stran 5
Družba
XTHE HOLY FAMILY SOCIETY)
rljena 29. aofsuibca 1914,
Sedeč Joliet, ID.^^™1
Nsie sesk>: "Vse sa vero, dom In narod: za enesa. eden sa t**.* GLAVNI ODBOR:
Predalnik: O^rge Sumlch. 257 Lime Street, Joliet. Illinois
1.	podpredsednik: Prank Tnshsk. 716 Raab Sl. Joliet. IlL
2.	podpredsednik: Katbrine Bayuk. 528 Lafayette St. Ottawa. DL Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Lime Street. Joliet UL	f-Zapunikat: John Nounkh. 650 N. Hickory St, Joliet M. Blagajnik; Joseph Pepec, 903 Woodrnf Rd, Joliet IlL
Duhovni Tosjja: Rev. liatfaew Kebe. 223 — 57th Sl. Pittaburffh. P* Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar. 351 No. Chicago St, Joliet UL
NADZORNI ODBOR: Andrew CBavacfei. 1748 W 21st St, Chicago, IlL Joseph L. Drssler. 1318 A*Vum Street North Chicago. IlMaoiS. *-JtOBMt 20 W. Jacks«*« St, Joliet IB.
POROTNI ODBOR:
, Pavlakovich. 39 Winchell St, Sharpeborg, Pm. I'"'' Mary Kovacich, 2294 Bine Island Ave, Chicago, IlL John Denis, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago. IlL Predsednik Atletičnega odseka: Smety Sobar. 540 North Bluff Street Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "AmerikanaW Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago. UL
Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poikodnin, bolniildh podpor ter drugih iaplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo ca DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav M ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejma se vssk katoličan moškega aH ženskega spola v starosti od 18 do 80 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se rasUčni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat noei denarno vrednost katera se vsako letu viša.
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (leam) tndi M**««™ podporo is svoje centralne blagajne. Ukor tndi za rasne operacije in poškodnine.	%
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli
DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovanski in angleški
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo y njeno
►1
Zs vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno si Bst-s gi tajnika: PRANK J. WEDIC, 301 Ume St, Joliet DL
SKALNATA POT
Ranjene kilajsks vojake nosijo mimo ena izmed zaveshlških postojank na porušenem obzidju zavzetega mesta Tangchung, medlem ko drugi dvigajo zaloge na vrh in čez. Osvpbodiiev tega starodavnega središča "jade" kamna, is katerega se dajo izklesali tako lepi okraski, je prišla po silni pet tednov trajajoči borbi Tengchung je prvo mesto vzhodno od Burme, ki so ga Zavezniki osvobodili
KENGURUJI IN NJIH ŽIVLJENJE
HOLY FAMILY LADIES LEAGUE
Joliet, 111. Nile of October 4. 1844 TEAM STANDINGS
Won Lost
Presidents_________ 7	2
Treasurers___________ 6	3
Secretaries ______________ 3V v * * 6
Vice-Presidents___2	7
INDIVIDUAL STANDINGS
Aver.
Gsmes Series sges
1.	Dolores Wedic.. 9 1428 158.6
2.	Jo Vancas_____ 9 1362 151.3
3.	Dprothy Riblon 6 . 905 150.5
4.	Eve Franzen ™ 9 1355 150.5
5.	Lorena Gagnon 9 1337 148.5
6.	Marge Jamnik.. 9 1329 147.6
7.	Jo Cirrencionc . 6 804 134
8.	Jackie Zinser... 9 1200
9.	Jennie Bambic 9 1176
10.	Nat Cirrencione 9 1163
11.	Carm Garbin... 9 1141
12.	Eckie Zinser _ 9 1139
13.	Fran Leonard.... 9 1062
14.	Fran Manno .... 9 1030
15.	Mary Foster .... 9 918 102
16.	Kath. Despo „. 9 901 100.1
High Games
1.	Dolores Wedic, Pres................. 248
2.	Dorothy Riblon, Treas.____197
High Series
1.	Dolores Wedic, Pres_______________ 506
2.	Dolores Wedic, Pres.__________482
Girls are coming along just
fine and most of them brought their averages up very nicely, but a few went down. Let's hope they can bring it up where it should be. Jo Vancas had a good game of 175, Eve Franzen, 174, Marge Jamnik 182 and Jackie Zinser 164. Keep up the good work girls.
YOUR REPORTER, Pres. of H. F. L.
••••M«*M*»**MUMMMMMMMHf«WM
I	|
i Dopisi lokalnih i
društev •
legate in delegatinje, in kako smo korakali iz šolske dvorane v cerkev. Vsi tisti, kateri niste bili navzoči, imate zdaj priliko, videti vse na slikah, ki jih bo po seji pokazal Mr. Zefran.
Na svidenje v nedeljo 22. oktobra ob 2. uri popoldne!
John Denaa, tajnik.
-o-
NA DOBIČKU Vsako leto speče neka Mrs. Paul Compton iz Tuckahoe, N. Y., kejk za cerkveni bazar. Tudi letos si je vse pripravila, da bo umesila kejk, potem je pa videla, da potrebuje pol funta masla. Nič manj kot 20 rdečih točk bi šlo za funt masla, in ženski se je zdelo škoda, da bi morala polovico tega porabiti za kejk. Pa ni naredila kejka, temveč je zavila tisto maslo in samo maslo poslala na bazar. Tam je bilo na dražbi prodano za $12.85, kar je bilo okrog $10 več, kakor je katero koli prejšnjih let kdo ponudil za njen kejk. Tako si je prihranila vse delo in drugo tvarino, cerkev je bila pa tudi na dobičku.

DR. SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13 DSD
Chicago, 111.
Cenjeni člani in članice: Naznanjam vam, da se vrši naša redna seja v nedeljo 22. oktobra točno ob 2. uri popoldne. Jaz bom že tam poprej, da bom pobiral asesment. Prošeni ste vsi, da se gotovo udeležite te seje. Boste slišali 3-mesečno poročilo od naših nadzornikov. Seja bo kratka, po seji pa nam bo Mr. Louis 2efrpn pokazal filmske slike, posnete o& času konvenčnega zborovanja', med njimi tudi tiste, kako smo v nedelji 27. avgusta sprejeli glavne uradnike in uradnice in de-
VSAKA REČ OB SVOJEM ČASU
Sgt. Victor Loomis iz Lansing, Mich., je raVno kopal svojo lisičjo luknjo, ko je stopil k njemu nemški vojak z belo zastavo v roki, hoteč se podati. Loomis se ni dal motiti pri svojem delu, temveč je zamrmral Nemcu, naj počaka, ker ni mogoče dveh stvari delati ob istem času. Ko je bila luknja izkopana, je položil lopato na stran, vzel puško v roke in šel za Nemcem, ki ga je peljal do nemškega strojničnega gnezda, kjer je čakalo in se hotelo podati nadaljnih devet nemških vojakov. Loomis jim je zapove-dal, naj nesejo svojo strojnico ter jih je tako prignal v ameriško ujetniško ograjo.
-o-
Kdor je navezan na svoje lastne vire, je na poti k sreči, kajti naše zmožnosti se razvijejo ter pokažejo eneržijo, katere niso bile preje zmožne
Kdor lahko očita in razmišlja, ne/ bov: smatral ' večerov dolgim, in življenja pustim.
Človek je bil ustvarjen za družbo.
Dežela kengurujev je Avstralija. Osvojitvi te dežele so se bolj upirali kenguruji kot domačini, ki so jih zavojevalci naglo premagali, dočim boj s kenguriji še danes ni končan. Poljedelstvo in ovčjereja, ki sta poglavitni panogi avstralskega gospodarstva, zelo mnogo trpita od teh živali. "Old man kangoroo", ki velja za glavnega sovražnika avstralskih farmarjev, namreč enako brezobzirno uničuje polja kakor pašnike. Škoda je tako velika, da je avstralska vlada ob koncu preteklega stoletja razpisala posebne nagrade za vsakega ubitega kenguruja. Ta ukrep je imel uspeh: Samo v državi Queensland so farmerji izročili oblastvom sedem milijonov kengtirujevih skalpov. Vzlic temu pa živali ni mogoče zatreti in farmerji si pač najr bolje pomagajo z ograjami okrog svojih posestev. V nobeni drugi državi se ne porabi to-j liko žične mreže in bodeče žice kot v Avstraliji.
Zadnji čas pa so morali brezobzirno zatiranje kenguruja spet omejiti. Poleg kenguruja namreč ograža ovčjerejo v Avstraliji tudi divji pes dingo. Dingo je bolj prebrisan od kenguruja in zaradi tega tudi mnogo nevarnejši. Na vsako glavo je razpisana nagrada po 2 funta. Dingo pa lovi tudi kenguruje in tako celo pomaga farmarju. Toda le do neke mere, zakaj čim v nekem kraju zmanjka kengurujev, se dingo z dvojno* vnemo loti ovac. Zaradi tega morajo ovčjerejci dvakrat premisliti, kaj je boljše: ali da pre-puste pašnike kenguruju ali pa žrtvujejo ovce dingu. Najbolje se je obneslo, da oblastva kdaj pa kdaj proglase za kenguruje varstveno dobo, dokler ne pride med obema sovražnikoma do nekega zdržnega ravnotežja.
O življenju kengurujev ne vemo skoro ničesar. V tem smo popolnoma navezani na opazovanja domačih kengurujeV po zooloških vrtovih ter na poročila lovcev. Življenje kengurujev v divjini je še docela neraziskano. Prav tako tudi ne vemo. kako je prišel kenguru do svojega imena. Domačini ga imenujejo menua, purra ali kaiimer. Nekatera plemena sicer poznajo besedo kangaru ali kungar, ki pa ima pri njih neki čisto drug pomen. Evropci so se pri krstu te živali prej ko ne zmbtili.
Kenguruji pridejo na svet kot nerazviti embriji in se dokončno razvijejo šele v vreči samice. Mladiči so goli in merijo ob rojstvu komaj tri centimetre, vendar pa ie sami lazijo okoli in najdejo tudi skozi naj-gostejšo dlako pot v materino, vrečo. Zivalica se* tu tako močno prisesa na mlačno bradavico, da je ni mogoče odtrgati od materinega telesa, ne da bi poškodovali obe živali. Najbrže je to tudi vzrok, da nekateri lovci še zdaj mislij o, da se kenguru rodi v vreči, kar pa ni res. Mladič ostane v vreči, dokler se popolnoma ne razvije. Toda še dolgo potem, ko je že popolnoma razvit, ko se že sam pase, se v nevarnosti rad skrije v materino vrečo.
Kenguruji žive v čredah. Pasejo se samo ponoči, dočim podnevi spe kje v zatišju. Čredo vodijo na pašo doraščeni samci, ki jo na umiku tudi krijejo. Če jih kaka reč splaši, se v divjih skokih poženejo v beg. Za skakanje jim služita samo zadnji nogi, dočim drži rep protiutež, ker bi se žival drugače pri vsakem skoku prekucnila na glavo. Doraščen kenguru lahko skoči z mesta skoro 9 metrov daleč in 3 metre visoko. Sevedfc pa dela
tako mogočne skoke le v s kr*j-_
TO SO LAHKO ZNAMENJA
kijih
ni sili. ker si pri tem dostikrat polomi noge.
Znano je, da se znajo kenguruji tudi boksati. Za te cirkuike produkcije jih ni težko zdresi-rati, ker je boksanje že od pri-rode njih bojni način. Udarci pri boksanju med kenguurji so prav alični udarcem pravih boksarjev, le da trajajo posamezne runde včashi po pol ure ali še delj. V dobi parjenja, ko gre za res, pa se kenguruji ne bore "fair", ker se poslužujejo tudi zadnjih nog. To pa je tako nevarno orožje, ker je prst na zadnji nogi razvit kakor kopito in si tekmeca kaj lahko razparata trebuhe. Pri takem boju si kenguru, če le mogoče, zavaruje hrbet ob kakem drevesu. Tu se upre na rep, tako da ima vse štiri noge proste za borbo. Če ga zasleduje trop dingov, se najrajši zateče v vodo in skuša s prednjima nogama potlačiti napadalce pod vodo, da se vto-pe.
Po vseh lovskih pravilih love kenguruje s psi, ki jih je potrebno najmanj troje. Eden napade žival od spredaj, druga dva pa se je med tem čisto brez nevarnosti lotita od strani. V najnovejšem Času jih preganjajo tudi na avtomobilih. To pa ni več lov, temveč grd pokolj. Domačini love kenguruje v mreže.
V	ta namen zažgo za čredo suho prerijsko travo in živali se v slepem begu zapletejo v visoke mreže, kjer jih potlej pobijejo s koli. Najstarejša oblika lova na kenguruje je gonja do onemoglosti. Domačin sledi kenguruju peš in ga vedno znova prepodi iz skrivališča. Ponoči lovec lahko počiva, kenguru pa se mora med tem napasti, tako da skoro ne najde počitka. Zjutraj se gonja nadaljuje in drugi dan je žival po navadi že tako utrujena, da se pusti brez odpora pobiti.
Kenguruji so prav miroljubne živali, razen za časa parjenja in se prav naglo privadijo tudi ujetništvu. V zooloških vrtovih dočakajo starost do 25 let in se tudi razmnožujejo. Veliko pa jih v ujetništvu tudi pogine, na videz brez pravega vzroka.
V	naravi se dado kenguruji celo v naših krajih aklimatizira-ti, vendar je pa reja teh živali zgolj šport, ker človek nima od njih nobene koristi.
V Avstraliji so kenguruji med živalstvom na prvem mestu in sicer v najražličnejših vrstah. Poleg pravega kenguruja žive tamkaj tudi kenguruške podgane, kenguruški zajci, kenguruški prašički, gorski kenguruji in drevesni kenguruji. Za varstvo teh živali so urejeni posebni prirodni parki.
Vaše molitve
SO ZA POKOJNE
Vaše cvetlice
SO POSLANE K POGREBOM DA TOLAŽIJO ONE, KI SO ŽIVI.
Predmeti, ki Ugleda j okafcor velikanske pui&ce, so pasti: nastavljajo domačini blisu Mindanao. Filipini, toda služijo takih pasti, da jih uporabljajo sa znamenja, ki kažejo pot k! »trate -gičnira točkam. Čisto zadaj se nekoliko vidi. kako gori japonska tovorna
Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč ca srbečo kožo, koristno zr zdravljenje "Athletes foot", garje OL» in en lonček se vam bo poslal pc poštnem povzetju. Denar se vrne ako, ^ rubinoma zadovoljiva "brivsko srbečico' mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Past« je zelo zdraviln« mazilo, ki je bre duha, ne lahko uporabljive in ne potrebuj« obvez. To je for mula nekega chi-caSkegn lekarnarja z 90 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, -ali pa $1.75 za lonček dvojne ' velikosti na BRAXON CO* 322 So. Clark St.. Dept. A. Chicago
ladja, ki jo je naravno pogodil neki aeroplan is ladje letalonosilke od bro-dovja admirala Halsey.
OGLAŠAJTE V "AMER SLOVENCU"!
MEH ZA SMEH
V SOLI <
Učiteljica zbira osebne podatke o učencih. "Kaj je tvoj oče, Mihec?" vpraša enega.
"Jaz Še nobenega nimam, dobim ga šele prihodnji teden," je menil Mihec.
DOBRO! SE JE ODREZAL
A: "Praviš, da si v naravoslovju prvi? Lepo, lepo! Kaj te je pa vprašal učitelj?"
B: "Vprašal me je, katere ptice ležejo najdebelejša jajca? No, pa sem odgovoril: Noj in krokodil. Moji sošolci na to sploh niso prišli . . . "
IZ SOLE
Učitelj: "Torej, Koritnik, čitaj povest o Davidu in Golja-tu?"
Koritnik čita.
Učitelj: "Čitaj razločno in počasi, saj si Gol jata skoro popolnoma požrl."
PRODA SE
hiša, v kateri se nahaja trgovina in 5 sob zadaj, velika klet, "furnace heat" in "garage". Proda se tudi z vsem blagom, kar ga je v trgovini, v kateri se vsak dan proda za $75.00 in je vsak teden čistega dobička do $110.00. Cena samo $9,500. Nahaja se na Avers Ave. in 30. cesta.	*
3-stanovanjska zidana hiša na 2 lotah, centralna kurjava, blizu 26. ceste in Millard Ave.
2-stanovanjska	hiša po 6 sob in zidana klet. Najemnina do-naša na mesec $80.00; cena je $6,800.
3-stanovanjska	hiša, s prostori za trgovino; nahaja se na Kedzie Ave. Cena je $5,500.
Imam še več drugih hiš v Lawndale okolici, ter več hiš in bungalov v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradishar, telefon Berwyn 4979-R.
ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, IlL Telefon Rockwell 7196
Naši fantje in možje, ki so padli v roke sovražniku in se nahajajo zdaj za žičnimi ograjami po tujih deželah, potrebujejo naše pomoči. Njim je vsak dan 100 ur dolg, in vsaka ura ima zanje 600 minut. Potrebujejo knjige, da berejo, pa tudi, da nadaljujejo svoje pretrgane študije, potrebujejo opremo za vsako vrstne igre in razne lastne domače predstave po ujet-niških taboriščih.
Pomagajmo zdaj!
V krajih, ki jih je prej imel zasedene sovražnik, je zemlja zdaj spet prosta, da rodi za svoje domače prebivalstvo. Toda, kako bo rodila, 4e ljudje niti semena nimajo več?	^
Pomagajmo zdaj!
Naši zavezniki potrebujejo medicin in zdravniških inštrumentov in vsake #vrst* bolniških in zdravniških potrebščin.
Pomagajmo zdaj! -
Po deželah, kjer divja ali je divjala vojna, so ljudje ostali brez vsega. Nimajo ne d,omov, ne živine, ne obleke, ne živil. Pozimi bodo prezebali in stradali. Ozirajo se proti Ameriki.
Pomagajmo zdaj!
Naši lastni fantje pri vojakih, tu in prek morja, imajo U. S. O. središča, ki jim vsaj nekoliko nado-mestujejo dom. Ta središča so odvisna od naše pomoči.
Pomagajmo zdaj!
DARUJTE VELIKODUŠNO ZA SVOJ
Community »«1 War Fond
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
LOUIS J. ZEFRAN
1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
s NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
avtomobili
pogrebe« knle in ienitovenje.—Mrtvaška brezplačno.—CENE ZMERNE.
Help build guns for the Navy!
Danly need Machine operators and Arc-welders. If not experienced, we will train you. Top working conditions. Good food served at cost.
W. L. B. approved merit rating plan, that enables you to advance, as you leaxn or demonstrate ability.
Ail West towns
and Street cars to the door.
MACHINE TIES, INC.
2100 So. 52nd Avenue,
Cicero, Illinois
Petek, 20. oktobra 1944
AMERIKANSK1 SLOVENEC

ZLATA KRONA
Pravljica. Napisal Ivan Četnik.
t* «« .......-i ------------------
Preizkušena ljubezen
Roman. — Iz francoščine prevedla K. N.
Moj oče je. Rada ga imam. Ali ne bi bilo < lepo, če bi se tudi vi prej ali slej pobotali }
z njim?"'	f . *
"Nobene potrebe ne vidim, Orana," je j hladno odgovoril Moreno.	1
"Nikar tako ne govorite, Miguel," je vzkliknila Orana in bridkost ji je stisnila , srce. "Nikoli nisem mislila, da se bom mo- , rala za zmerom odpovedati svoji ljubezni do staršev, da jih ne bom smela več videti... Skušajte me razumeti: otroci ne morejo biti dolgo jezni na svoje starše. Tudi oni imajo svoje dolžnosti do njih."
"Vi morda. Jaz ne. Na vašo družino me veže samo zakon z vami, torej čisto uradna vez."
Orana je zardela, vendar je na to netaktno pioževo opombo previdno molčala. "Kaj ste torej želeli od mene, Orana?" "Razložiti sem hotela . . . pojasniti namen tega čeka."
"Tako torej. Hoteli ste mi povedati, da mi ga je poslal vaš gospod oče?"
"Da. In pojasniti, kaj je nameraval oče s tem dejanjem."
"Kakor vidite, se vam to ni popolnoma posrečilo."
"Zaradi vas ne, zato ne, ker ste tako trmasti!"
"Naj bo kakor že. Najhujše menda šele pride: povedati vam moram, da tega čeka ne sprejmem. Prosim vas,^|a ga v mojem imenu vrnete."
"Oh, Miguel, pa vendar ne nameravate?"
"Prav to, da! Dovolj denarja imam, da ne potrebujem podpore vašega gospoda očeta. Zaslužim dovolj, da preživim vas in sebe. Morda se motim? Morda česa pogrešate?" Strogo jo je pogledal.
"Ne gre zame, Miguel," je že vsa obupa- . na zatrjevala mlada žena. "Spodobi se, da očetu..."
Toda Moreno ji ni dal dogovoriti. Skočil je pokonci in udaril s pestjo po mizi, da je zažvenketalo: "Ali ne razumete, da mi je dovolj tega prerekanja? Povedal sem vam že, da ne potrebujem denarja od vašega očeta! Ali ga mar vi potrebujete? Si hočete mar kaj kupiti zanj? Z besedo na dan!"
Potegnil je denarnico iz žepa in jo na široko odprl, da je videla snop bankovcev, shranjenih v njej: "Govorite zdaj, Orana. Zahtevajte! Nikoli vam nisem še ničesar odrekel!"
Mlada žena ga je prestrašeno gledala, ne da bi si upala ziniti besedo. Moreno se je pa menda prav zato še bolj razburil. Živčno je nadaljeval: "Dobro veste, da se je moj položaj v službi izboljšal in da ne potrebujem nikakšne podpore. Bodite prepričani, da me še nihče nikoli ni ujel na takšen trnek!" •
Orana je molčala. Kaj naj bi tudi odgovorila? Kar koli bi dejala, vse bi ta njen nasilni trmasti in samoljubni mož poteptal brez razumevanja. Njen molk je pa Morena še bolj jezil.,Hlastno je .nadaljeval:
"Ta nesrečni ček boste lepo vrnili svojemu očetu! Sporočili mu boste, da se zahvaljujem za njegovo velikodušnost, da pa žal ne vidim nikakšne potrebe, da bi izpre-menil svojo odločitev, tisto, ki sem se zanjo odločil tedaj, ko sem prišel po vas v Jacheres! To je moja poslednja.beseda." Ihtljaj je zaprl besedo mladi ženi. "Ničesar ne bom napisala in ne bom vrnila tega čeka!" je naposled vzkliknila med solzami. "In če vam to zapovedujem?" "Tudi tedaj ne, Migual! To pot ne bom poslušna zakonska žena. Nočem, da bi se moji starši še bolj žalostili zaradi vas, in nočem, da bi vi name prav vselej stresali svojo slabo voljo!" Vročično ga je pogledala in jezno zacepetala. Zdaj se je tudi nje polotila jeza zaradi tolikšne moževe trme.
"No, Miguel, nikar ne govorite tako otročje ... Ali po vašem mnenju žena ne sme po svojih močeh prispevati k premoženju svojega moža?" t
"Torej za to gre! Gospod Le Cadreron mi pošilja denar^ če vas prav razumem?"
"Kajpak. Pet tisoč frankov na mesec. Ali ni lepo storil?"
"Kakor vem, se je vaš oče ob vašem odhodu odločil, da vam ne bo dal niti prebite pare?!"
"Spet je na Oraninem lepem obrazu zatrepetala nestrpnost Njen mož je govoril tako suho, tako neprijazno. Razen tega se ni niti zmenil za njeno desnico, ki mu je vendar tako ljubeznivo in z veseljem ponujala usodni ček. Ob poslednjih Moreno-vih besedah je mlada žena premagala odpor, ki se je budil v njej ob takšnem govorjenju, in je spravljivo dejala:
"Morda se je oče premislil. Morda skuša tako popraviti krivico, ki vam jo je storil..."
V Spancu se je na lepem rodila mračna
slutnja.
"Ali se je sam domislil tega? Ali mu niste morda vi, Orana, to pisali, to dopove-dali?"
"Oh, ne! Prisežem vam, da ne, Miguel! Sicer pa dopisujem samo z materjo."
Morenov vprašujoči pogled se je ustavil na zardelem, a odkritem obrazu mlade žene.
"Morda ste materi pisali o denarju ... o željah, ki jih imate, pa jih ne morete izpolniti? Morda ste pisali, da niste vajeni takšnega varčevanja?"
"Ne! Ne," je hitela zatrjevati Orana. "Ničesar nisem pisala; prax ničesar, kar bi upravičilo to očetovo dejanje. To je storil naš oče sam, po svoji volji in na svojo roko."
"Torej je to še bolj čudno. Nikoli nisem zahteval ne prosil niti pare od vašega gospoda očeta."
"Tega vam tudi ni bilo treba. Ali ni v navadi, da starši, ko oddajo svojo, hčer, primaknejo nekaj dote, da zagotove vsaj v začetku neskrbno življenje mlademu paru? Menda so tudi na Španskem tako delali, dokler ni bilo vojne ,ali ne?"
"Res je. Ta razvada cvete povsod," je kar nekam zaničljivo odgovoril mladi mož. "No, vidite!"
"Toda jaz vendar nikoli nisem niti omenil, niti namignil, da kaj takšnega ali podobnega od vas želim! Nikoli nisem pozabil, da me je vaš oče vprašal, ali imam sploh dovolj, da lahko živim svojo ženo! Vaš gospod oče bi bil že lahko nekoliko bolj prijazen, čeprav sem bil tedaj zanj samo navaden vojak, ki se je po dveh letih boja na fronti vrnil po svojo ženo, po tisto ženo, ki se je bil z njo poročil malone za ceno svojega življenja!"
Skušal je govoriti mirno, toda glas mu je trepetal; mladi Španec je bil bled in po-tan. Orana je zaslutila, da se spet zbirji nevihta na njunem zakonskem nebu.
"Poslušajte, Miguel," je pričela, skušajoč ublažiti njegovo razburjenje. "Vem, da vam je tedaj moj oče storil hudo krivico. Izrekel je nekaj besed, ki jih najbrže sam ni verjel, ki so pa vseeno hudo ranile vaš ponos . . . Vidite, saj nočem zmanjševati njegove krivde ..."
"Tega vam tudi ne bi dovolil, Orana. Mislim, da imam samo jaz pravico soditi, kolikšno krivico mi je storil vaš oče!"
"Nikakor vam ne nameravam odrekati takšne pravice," je zašepetala Orana vsa zmedena, videč, da se bo njena dobra volja naposled le razbila ob moževi trmoglavosti. Čeprav bi se bila najrajši obrnila in brez besed odšla, se je spomnila na materino pismo, in je spet spravljivo pristavila: "Saj priznavam, da vam je oče delal krivico, Miguel. Toda ali si bomo zato vse življenje v laseh? Oče je že v letih ... ali mu tako težko oprostite to nerodnost?
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam (|i in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska 8 Katoliška @ Jednota 1
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43%
Najst^ejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 51. leto. Clanst%»; 39450_Premoženje: $5,500,000
če hočei dobro tebi m svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, polteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje! sa smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA Sfwejema molke in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejie vrste certifikat« sedanje dobe od $250-00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sin*. Ce le nisi »H članica te mogočne in bogate katoHike podporna orcani* sadje, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in sa vsa druge podrobnosti ae obrnite na uradnike in uradnica krajevnih druitev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU jO 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
IZŠEL JE
■ sSPmKnmBPS
VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI
Besednjak
ki ga je spisal in Izdal
DR. F. J. KERN
To je najpopolnejU angleiko-slovenski besednjak s angle, iko isgovarjavo. Po tam besednjaku so popralavalL Zdaj ja besednjak na razpolago.
STANE S POŠTNINO $5.00
kar ja pirt1«** s naročilom. TistL ki ga ielijo dobiti, naj takoj pišejo ponj na naslov:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois
Pregleduje oči in predpisuj« očala. — 23 let izkušnje '
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue
TeL Canal 0S23 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.
(Dalje prih.)
T
*

—mrnmmm——■	■ i ———
PO 10 DNEVNEM BORBAR-DIRANJU ZACELI Z VPADOM; VOJNE VESTI IZ EVROPE
(Nadaljevanje a 1 strani) zadnjih 10 dni so bili velikega obsega. Ne le, da so morali silno poškodovati japonske postojanke, ampak so uničili Japoncem tudi^silno visoko Število letal. Poročilo ameriških mornariških krogov omenja, da znašajo japonske zračne zgube dc 934 letal vseh vjst in okrog 34C ladij in čolnov vseh tipov. To sc silno visoke zgube, ki so kata strofalnega pomena za Japon ce.
V istem času, ko se izvajt pritisk na Filipine pa napadaj< ameriške letalske in mornariški sile še več drugih točk v Tihen morju. Ameriške zgube pri na padu na Formoso znašajo 66 le tal in pri Filipinih 79, kar ji mnqgo nižje od japonskih zgub
London, Anglija. — Vojn operacije ob "zapadni steni ob reki Reni nadaljujejo. Ae gleška druga armada je zase dla v Holandiji važno železn ško križišče Venray in zda prodira naprej z okrog 150,00 možmi. Proti jugu so amerišk čete delno napredovale in d( spele do Bonhomme prehoda Vosges pogorju, skozi katereg gre pot v nemško pokrajino Bž den. Kanadske čete pa očišči jejo v Holandiji in ob obrežj zajeta okrožja, ki so ostala z j daj za fronto in jih nemške p« sadke še vedno branijo. Tri t ka okrožja so očistili včeraj.
Zadnja dva dni so Zavezniki [ _ uporabljali več, kakor 1500 le- j tal v neprestanem bomba^^ra-nju nemškega zaledja za fron-1 to. Poročila omenjajo, da so po j vsej južni Nemčiji požari, kar je znamenje, da zračni napadi silovito učinkujejo.	■
Berlinsko radio poročilo je v [ Četrtek jutro omenjalo, da Za-1 vezniki pripravljajo veliko o~\( fenzivo na zapadu. Od kje sol, dobili te informacije ni znano, j' Zavezniška poročila o tem ni-'. Česar ne omenjajo.
Rim, Italija. — Kljub slabemu vremenu, ki vlada na italijanski fronti zadnje tedne so zadnje dni Amerikanci in An-i gleži dosegli nove uspehe. Od Bologne so zdaj oddaljeni še sedem milj. Mesto samo je zdaj . izpostavljeno topniške mu . ognju.
t V Grčiji so angleške čete okupirale več nadaljnih točk.
Jugoslovanska svobodna ra-' dio postaja poroča, da imajo _ Rusi in partizani do tri četrtine . mesta Beograda v svojih rokah. _ V ostali četrtini pa se naziji še j vedno trdovratno upirajo. ) Poročilo iz Moskve omenja, a da do jasnega razčiščen j a gle-_ de Jugoslavije, pod kateri vpliv v bo padla še vedno ni nič dolo-a čenega med Stalinom in Chur-_ chillom.
i Vi radi berete veati iz dru-L- gih naselbin; drugi radi bero >- novice iz vase naselbine. Poro-l- čaj te novice in dogodke v "Am.
Slovencu".
Sredi Grmade ob največji dr-1 go i je obstal pred zelo veliko in ikalo.	mi
"Da enajstih počakam, po- se< ;em potrkam."	pe
Sedel je na travo in se ozrl kr so dolinah in hribih. Povsod so ce goreli kresovi in razsvetljevali mi okolico. Tam daleč na Korenu sp je gorel velik ogenj, a pastirju se je zdel neznaten kakor luč- ki ka, ki brli v daljavi, po loga- A skih borovniških in vrhniških lji hribih so žareli plameni, se u- ta trinjali, ugašali. Pri sv. Lovren- vi cu so pršale iskre, na Korenu sr se je dvigal mogočen zubelj pod jasno nebo, doli v Dvoru so ne- b< tili kres v Babčarjevem taboru, ni Ponosno in samozavestno je p švigal plamen na dvorišču med zidovi in metal utrinke črez ne- h pristopne skale, v katere so se v zaman zaganjali Turki, ki so s< napadli Polhograjsko okolico. j<
Žarelo je tudi nebo. Tisočere zvezde so migljale in pozdrav- s ljale ena drugo kakor drage v znanke. Mesec je ravno vzšel n in se radovedno ozrl na zemljo, r kjer se je glasilo petje in vris- J kanje, kjer so plamteli stoteri s kresovi. Utrnila se je zvezda i nad Sv. Lovrencem, utrinek je padel proti Korenu, utrnila se \ je nad sv. Kozmo in Damija- > nom; utrinek je padel proti sv. i Lovrencu. Sredi pota sta se sre- f čala in malo povasovala, kot bi 1 se pogovarjala o čudnih tajinah 1 kresne noči, ko gore zakladi, ko i plešejo vile kolo, se kopljejo v potokih, in skačejo škrati na- 1 gajivo po gozdovih s smreke na 1 smreko, z bukve na bukev, z j a- ; vora na javor, mečejo rdeče če- ] pice med vrhove in plezajo za i njimi; med tem pa poje slavec i ;ves večer najlepše melodije in i utihne sova ter se skrije iz sra-I mote v duplino. I Tih veter je vel med gorami, j lahno so šelestele veje na drev-1 ju, v prijetnih sanjah so snivali I gozdovi, snivale bele koče, kri-I te s slamo, in nizke cerkve na 'gričih. Od Ljubljane sem so se j dvigale rosnate megle, zakrivale pogled v daljavo, zakrivale ' j kresove in se polagoma vlegale 1 na polja, travnike in senožeti j ob Gradaščici.
Boštjan je gledal vso lepoto j in tajinstvenost kresne noči, ro-; dile so se sladke misli, hrepe-i nenje po nečem lepem in skriv-i nostnem.
Ura je bila enajst, odločno in krepko je tolklo kladivo, da se je slišal vsak udarec.
"Nočna ura, ura duhov! Prišel je čas, da pokažem svoj po-! gum."
Prekrižal se je, zavzdignil palico in udaril po skali. In pri-» kazala sta se dva velika, črna | psa z dolgimi repi, krvavimi | I očmi in odprtimi gobci. Na levi 1 in desni sta stala ob skali in | prežala na pastirja.
"Mrcine nemarne, ne boste me dolgo ovirale pri mojem poslu."
Posegel je v žep, privlekel iz njih v vsaki roki kepo smole zmešane s strupom in jo vrgel v odprte goltance. Zarenčala sta psa, krvave oči so sršeče pogledale, punčice so krožile hitro navzgor in navzdol, na levo in desno, trupli sta se stresli in zvalili na tla. Pred Poštjanom 1 se je odprl vhod v kraljestvo | vil. Lep vrt se je . razprostiral i pred njim, ves pcegrnjen s pi-I sanimi preprogami in nastlan z j bujnim cvetjem. Po sredi vrta i je tekel potok, glasno šumljal | in se zaganjal ob bregove s svo-I jimi drobnimi valovi. Ob njem | je rastlo košato drevje, da so se i njih veje pripogibale do tal.
Boštjan je stopal po krasnem | vrtu in se čudil lepoti. A bilo I mu je tesno v srcu, ker je vladala povsod taka tišina, kakor j vlada pred viharjem. ■ ^ Na zeleni trati je rastla mo-
gočna lipa. Bila je vsa v cvetju in zelenju, duhtel je od nje mamljiv vonj. Po vejah so posedali ptiči in peli veselo-otožne pesmi. Tako svetlo je bilo v kraljestvu vil, kot bi sijalo soln-ce, tako prijetno, da bi legel na mehki prestol pod lipo in zaspal ter sanjal na večno.
"Oho, kdo si? Kaj iščeš v kraljestvu mojih gospodaric? Ali si prišel rešit zakleto kraljičino?" je vpil mogočen glas tam v zadnjem kotu, kjer je vladala tema, kjer je bilo polno smradu in trohnobe.
"Škrat se je oglasil. V imenu božjem!" je šepetal pastir, stisnil krepke je palico v roki in se
>	pokrižal.
"Jaz sem pastir Boštjan. Ce . hočeš vedeti, po kaj sem prišel : v kraljestvo vil, stopi bližje, da
>	se pogledava iz obličja v oblič-. je!"
i "Kaj, jaz da bi šel k tebi! Le - stopi sem, da se pomeriva. E, ; vem, nocoj je kresna noč. Raču-1 nal si, da ne bo doma vil in da , [rešiš kraljičino..O, zmotil si se. p. Jaz sem tu, škrat Zmagoslav, ki i se je boril že z desetimi vitezi a in jih zmagal!" e "Čvekač, čemu se bahaš! Po-e kaži svoje junaštvo! Pridi sredi vrta, sem pod lipo pridi, da se r. poskusiva! Rad bi videl, da te >- grem izvleči iz tiste smradljive ►i luknje. Pa ne boš, Zmagoslav. h V svetlobi se bova borila in ne
0	v temi." •
v "Kje si, kje, da te strem," je i- vpil škrat Zmagoslav in priko-a bacal pred Boštjana. Pastir ga i- je pogledal od nog do temena, i- pogledal je dolge kosmate no-a ge, široka prsa, okroglo glavo in c štrlečo dlako, ki je rastla po ro-n kah, #b&lfedal je rdečo kapo in i- bingljajoč cof, velike, grozeče
oči in napete ustnice. ii, "Tu je zaman moč. Zvijača v- mi pomore," si je mislil, li "Po kaj si prišel, povej! Ce ■i- misliš reševati kraljičino, bi bi-ia lo bolje, da ne bi bil rojen." se "Škrat Zmagoslav! Kraljiči-a- no sem prišel osvobodit in iskat le zlato krono. Pripravi se na le boj!"
ti "Glej ga pritlikavca, kaj kvasi pred menoj. Poberi se, sito cer je po tebi!" o- "Poskusiva se, škratek!" e- Tedaj se je razsrdil škrat v- Zmagoslav, stegnil je svoje lopataste roke in hotel zagrabiti in Boštjana za vrat. Toda ta se mu se je zmuznil in stekel pred njim.
Dvakrat sta letela po vrtu, dva-ri- krat okrog lipe. Velikan je so-o- pel kot kovaški meh in se je jezil nad pastirjem, ki se mu je lil smejal in ga dražil, ri- "Le teci še malo, le, saj si dol-na go pasel lenobo." mi "Stoj, pravim, da se poskusi-ivi va," je vpil škrat, in	(Dalje prihodnjič)
ite
STANOVANJE DAMO V NAJEM
iz 4 sobe, kopalnica — na novo ,le prenovljeno, svetlo, zračno. Na-
1	v jemnina $20.00. Na 1903 West ■ta J23rd St. Pokličite Graceland le- 0962.	2x ro
V NAJEM SE ODDA
in stanovanje s šestimi sobami v >m pritličju. Za informacije vpra-V° šajte na naslovu 1812 W. 23rd Street, Chicago, 111.	(2x)