Inkvizitorji. -f- Ljudje — ali so še Jjudje ? — ki sede v uredništvu BSlovencau in pišejo članke proti učiteljstvu — glej imenovanega lista šter. 169. in 172.! — so ali popolnoma posiroveli ali pa dozorevajo za blaznico na Studencu. Drugače si teh sirovih izbruhov slepe strasti in gorostasne domišljavosti ne moremo razlagati. Vse svoje strelice, otrovane z žolčem besnega sovraštva, so sedaj namerili na učiteljstvo. To stoji čvrsto in neomajno na stališču svojega prepričanja. Seveda: seksualna filozofija kakšnega ekslemenatarja ali prostaška hujskarija kakšnega imunnega celibatarja ne more ueiteljstva spraviti na druga pota in ga tudi ne bo spravila, in sicer že zato ne, ker ima samo do sebe preveč spoštovanja. Lahko rečemo, da se ni zadnje desetletje nihče s tako pobesnelostjo bojeval proti učiteljstvu, kakor so se klerikalci, katerih jedro ustvarjajo škof in duhovniki, namestniki učemka resnice iu ljubezni! Id to na Slovenskem, specialno na Kranjskem! Tudi drugod imajo klerikalce, toda ti so krotka jagneta v primeri s kranjskimi fauatiki. A kar piše BSlovenec" zaduje dni, to presega celo glasoviti Krekov ,,Pons asinorum1'. Lepe lavorike slave si spletajo ti prečastiti gospodje. Toži se jirn po krvavih časih rsvete" inkvizicije. Pa bila bi tudi slast, rezati politiškemu nasprotniku jermena iz žive kože. To koprnenje po gorki človeški krvi razumemo takoj, ako čitamo prilogo k 172. štev. nSlovenca", kjer zagovarja — smrtno kaz e n ! . .. Smrtna kazen! — To bi najrajši izvršili naši novodobni inkvizitorji nad vsem onim učiteljstvom, ki se jim ni brezpogojno vrglo pod peto. Pa zakaj vse to? Tega — žal — BSlovenec" ne pove. Njegovo natolcevanje je pavšalno, njegova pisava grozi in žuga, njegove infamije kličejo na poboj! V štev. 169. piše: »Vsekako se morajo najti sredstva, da se v okom pride napredujoči demoralizaciji in protiverskemu cinizmu, ki je zavladal v velikem delu učiteljstva." A kje se kaže ta nnapredujoča demora- lizacija", ta ,,protiverski cinizem" — tega seveda MSlovenecu ne pove. Njegov člankar je prevzel ulogo tistega cigana, ki je sam kradel, a ko so ga zasledovali, sam kričal: Primite tatu! — Dekan Koblar govori na banketu, d» imajo kateheti pri pouku veronauka mnogo lažje stališče kot so ga imeli poprej, ker so uspehi spričo delavnosti učiteljstva v ljudski šoli tudi v drugih predmetih od leta do leta boljši, kar vpliva indirektno jako dobro tudi na pouk v veroDauku; zatrjuje, da so se razmere med duhovščino in učiteljstvom v novejšem času znatno ublažile; zagotavlja, da bo mogoče — vsaj kar se tiče vzgoje in pouka v šoli — delati obojestransko skupno; napija delavnemu učiteljstvu kranjskega okraja — v istem hipu pa pišejo obrekljivi fantalini v škofovem glasilu o — napredujoči demoralizaciji ia o protiverskem cinizmu! To je tako velika lumparija s tako prozornim denuncianstvom, da bi tisti nesramnež zaslužil paiic in zaušnic na sredi ceste pri belem dneyu! In če ne bo miru, če bodo ljudje brez otrok in taki, ki so ušli iz lemenata, na tak brezstiden način blatili in sramotili pošteno, vestno in naporno delo učiteljstva, se res utegne zgoditi, da pride do boja na pesti! Kakor se širi ostudna bolezen, tako raste lumparija teh inkvizitorjev. Brez sramu in vesti brodijo po blatn obrekovanja. Poleg tega se napihujejo od ošabnosti, da se poštenemu človeku gnusi. Lumparija, denuncianstvo, ščuvaDJe in ošabnost — to je signatura, da se Bogu usmili! V štev. 172. piže -Slovenec": »Morebiti pa mislijo liberalni učitelji, da bodo nastopili proti našemu mladinskemu glasilu, kakor so svojčas nastopali proti rDomoljubu", ki so ga otrokom prepo?edali domov nositi inbrati?... Gospodje le poizkusite! To pa povemo že danes: Proti učitelju, ki se bo kaj takega predrznil, bomo nastopili z vsemi sredstvi, ki so nana na razpolago — le en sam učitelj naj se spozabi tako daleč, da bo mladež v šoli teroriziral iu jo odvračati izkušal od naših listov, ali pa jo z nedopustno agitacijo silil za -Domače smetišče", ta naj bo pripravljen, da ga burja ljudske nevolje pomede, kamor mu ne bo ljubo! — Naša naloga pa bo zdaj še bolj kot kdaj, Ijudstvu povsod in vselej, kadar in kjer nastopa kak naš gorornik, pojasniti, zakaj in kako se ima boriti proti svojim škodljivcem. V tem boju mora y prvih vrstah stati m I a dina." — Ali je &e kje brati kaj tako ošabnega in prostaškega, pa hujskajočega obenem? Le en sam učitelj naj se spozabi! Ali misli BSlovenčev" naduti člankar, da je on tisti, ki vlada učiteljstvu ter neljube osebe meče v kraj kot garjeve pse ?! Naj se vendar pokaže to klerikalno ščene in naj ne laja samo izza varnega plota! Ali raorda misli, da se učiteljstvo ne zaveda svojih dolžnosti in svojih pravic, ki jih ima v šoli in zunaj nje? Ali misli, da ga bo grozeča napihnjenost potisnila pod klop in da bo kapituliralo pred njo kot nezavestna kreatura? Moti se mož, pa naj nosi še toliko blagoslovov na ošabni glavi! -Slovenec" razglaša, da bodo hodili po deželi hujskači. denuncianti, ki bodo ščuvali zlasti m 1 a d i n o proti šoli in učiteljstvu. Namen posvečuje sredstva ! Mladini hočejo zagabiti pouk in vzgojo, da bodo lažje vladali in si zagotovili naraščaj, ker sami nimajo zakonskih otrok ia ker se od njih odmikajo ljudje, ki so začeli misliti s svojo glavo. Dobro! Tudi mi si bomo zapomnili hujskače in denunciante! Naposled pride čas, da bodo žalostno poginili na — domačem gnojišču, t. j. na tistem. ki ga znašajo sami v viden znak svoje žalostne slave! Naposled izrekanao začudenje nad tem, da ni nikogar v stranki -Slovenčevi", ki bi izrekel svoj veto nad lopovščinami, ki jih zagreša nad učiteljstvom. Naj pomielijo, da ni tatvine kriv samo tisti, ki krade, temveč kriv je je tudi oni, ki drži vrečo. To naj preudarijo in naj po tem uravnajo svoja pota. Sicer pade sramota tudi nanje!