Št. 136 V Gorici, v soboto dne 20!r novembra 1909. Točaj XXXIX- Itbaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek M soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejetima ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto.........Vi K >l» «.....-. . . . 10 „ V. Posamične Številke stanejo 10 vin. „S0ČAM' ima naslednje izredne priloge : Ob novem i „Ka*4poipo 66rlMuaii in '^adiMa3|«Vse za nardd, svobodo in napredek !< Dr. K Lavrič. : Uredništva , '\?/" ~: so nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 y Gorici vi' nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan ii-S. do 12. dopohidne tor od 2. do 5., popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9.do 12; dopoludne. Upravhiltvb Vena-- haja v Gosposki ulici it 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se poiiljajo le u r e d n 1S t v u. . ' NaroBnma, reklamacije in druge reci, katere ne ,t spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo- le-¦¦9 npravnlštva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak tek m stane vse leto 3; K 20 vin. ali gtd. 160. • „So5a" in „Primoree" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. AfriS, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, IržaSka cesta 1; Mariji Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen Jellersite, Nunska uL.8. I. Hova"ski, ha Gorišgeku Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1;. Tereza . Leban, tek. &3i 7^ I1? ^a PleSko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, btolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. —: V Trstu v tobakarni LavrenSifi na trgu della CSaserina;^-' Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TaUfon it 83. „Gpr. Tiskarna" A. GabrSčck (odgov. J. FabčiČ) tiska in zal. V deželni hiši nekdaj in sedaj, Zlati nepozabni dr. Karol Lavrič Je bti okoli leta 1870. deželni poslanec in odbornik. V tistih časih se je šopirila lušči-na po deželi, da je bilo videti, kakor da je edini jezik, katerega se sme rabiti v govoru in pisavi po uradih, korporacijali itd. Kakor drugodi, tako si je prizadeval dr. Lavrič tudi v deželni hiši priboriti slovenščini čedalje večjo veljavo. Kot deželni odbornik je dopisoval vsem slovenskim županstvom in strankam izključno v slovenskem jeziku; pa tudi glavarstvom in drugim vladnim oblastvom v slovenskem delu dežele je bil začel dopisovati slovensko; laška večina se je uprla ter ni hotela nič vedeti o slovenskem dopisovanju \ ludnim oblastvom in drugim deželnim odborom; za uradni jezik je proglasila la-ščino. Bil se je hud boj med Lahi in dr. l.avrieem; dr. Lavrič se je rajši odpovedal odborništvu nego bi bil s svojim sodelovanjem podpiral očitno krivico, ki se je godila slovenskemu jeziku. Preprečiti tega m mogel v takratnih razmerah. Pajeriev duh je vel že takrat po deželni hiši. Pozneje pod blagopokojnim Co-roninijem se je bilo obrnilo docela na bolje tako, da se je v vsaki slovenski reči nasproti vsem oblastvom političnim in drugim v vseh instancah uradovalo le slovensko. To je trajalo do vstopa slovenskih klerikalcev v deželni odbor. Kakor hitro sta postala deželna odbornika Ber-huč in Gregorčič pod zvezo s Pajerjem, pa je bila slovenščina pahnjena v kot, kamor so jo pehali tudi za Lavričevih časov. Ali takrat je bil proti pehanju velik odpor, kateremu je tudi končno sledila pravičnost v rabi slovenskega jezika v* deželnem odboru; pod Berbučem in Gregorčičem je storil Pajer, kar je hotel; nik-do se ni zganil, ko je začel deželni odbor omejevati slovensko uradovanje ter začel pisati v slovruvi ;a rečeh z oblastvi doma in drugodi po raško; drugače pa raj-še po nemško, le po slovensko ne. Po 30 letih za Lavričem so se dobili slovenski možje, ki so podrli veljavo slo- Darija. Češki napisal Julius Zeyer. (Dalje). Tvoje srce bo po njenem krasnem Ciiui ginjeno, sem si sanjala, vzameš jo v svoje naročje, ljubil jo bodeš, tvoja bode. in vsi bodemo tako srečni, tako srečni!« »Sanjarka!« se je nasmehnil Ilja. »O, ne misli, da sem neprestano samo sanjala,« se je branila Marta. »Ne bom govorila o tem, koliko sem trpela, ko se ie najina reč slabšala in ko si ti postajal dan na dan zamišljenejši. Bili so trenotki, ko sem se že tudi jaz odrekla vsakemu »panju ... Krasna neznanka je prišla zopet; temu je pet dnij. Bila je bolj bleda in udia kakor pri prvem obisku. Njena krasota je bila silnejša, toda srce se mi je kr-čib, ko je govorila. Kakšna bol, kakšna žalost je bila v tem glasu! Mislim, da govore tako samo umirajoči. »Gospodična,« r"i je dejala kratko, »rekla ste mi, da je odločitev v vaši reči odvisna od osebe, katero je treba podkupiti. Omenili ste trideset tisoč rubljev, tu jih imate.« Nisem venskega jezika v deželnem odboru, pre-pustivši Pajerju, da dela ž njo, kar hoče, ter jo pahnili nazaj za 30 let. Pred 30 leti ljut boj za pravico slovenskega jezika v deželni hiši, po 30 letih, potem, ko je bila pravica že uveljavljena, skok nazaj v čase 70 let prejšnjega stoletja. Slovenščina se je zapostavila, v urade pa se je nabasalo vse polno laških uradnikov, da se človeku zdi, če pride v deželni odbor kakor bi prišel na goriški .tnunicipij. Kako le sodijo po raznih višjih uradih, po ministerstvih o goriških Slovencih? Nobene slovenske besede ni več nikamor na taka mesta iz goriškega deželnega odbora. Kar izginila je slovenščina. Ali so izginili Slovenci? se vprašujejo, ali jih je popolnoma potlačilo polaščevanje? Zbog tega trpimo veliko škodo,. Cisto napačno sliko si vstvarjajo na visokih mestih o goriških Slovencih, in to po zaslugi deželnih sinov, rojenih pod slovenskim krovom! Ko bi vsi naši deželani tuneli to, kOf' liko škoduje tako zapostavljanje našega jezika, nikdar več bi ne volili klerikalnih poslancev. Odborništvo Berbuč-Gregor-čičevo je pahnilo slovenščino v deželnem odboru za 30 let nazaj in tam ostane, dokler bosta odbornikovala ta dva nesrečna človeka. Stara je resnica: kjer tvoj jezik nič ne velja, tam nikar ne išči nič dobrega za se! Leta 1870. je razpravljal goriški deželni zbor o premetnbi deželnega in volilnega reda. Predlogi so bili Slovencem krivični. Zopet je bil dr. Lavrič, ki se je energično boril proti krivicam ter zahteval enakopravno zastopstvo; znali so tudi preprečevati z abstinenco sprejetje krivičnih predlogov. Imeii srno na to 10 poslancev, Lahi M, ali pod glavarjem Coro-ninijem si je stalo nasproti 10 proti 10. Coronini ni glasoval. Bil je Čas kompromisov; dve številno jednaki strani sta bili tu. Kakorhitro ie zlezel Pajer do svoje prave moči, se je položaj spremenil. Glavar Pajer glasuje. Laški poslanci imajo vedno večino. Pot kompromisom je zaprta. Zveza med Gregorčičem in Pajerjem pa trdno drži. Torej vedno nazaj, vedno na slabše! Prišla je sprememba deželnega volilnega reda. Tako tihotapsko menda ni bil sprejet še noben volilni red. Taka važna vedela, kaj naj odgovorim. »Delajte hitro in ne posvetujte se niti z advokatom, niti s svojim bratom,« mi je prigovarjala, prijela me za roko in jo stiskala tako, da bi bila skoro krikniia bolesti. Vzela sem klobuk, zdelo se mi je, da jo moram v vsem poslušati, imela sem pred njo pra-znoveren strah. »Ali vam je znan naslov one osebe?« je vprašala. — »Da.« — »Prav, pojdite, doli čaka moj voz.« Skoro nasilno me je vlekla, seboj, jn na celem potu v kočiji nisva spregovorili niti besedice. V roki sem krčevito stiskala zavitek bankovcev. Ko sva ostali pred hišo »one osebe,« mi je rekla neznanka: Ne čudite se mi, da tako hitim; boina sem, morda umrjem že jutri, in rada bi vzela gotovost o vaši sreči s seboj na oni svet.« Letela sern no stopnicah; da so se mi tresle noge. Ko sem stala pred ,ono osebo', nisem vedela, kaj naj rečem; dala sem se spoznati in mu podala denar. Prisegala sem, da ti ne veš ničesar o mojem koraku, in rekla, da izročam1 tvojo in svojo usodo njegovim rokam. Požiral je bankovce z očmi, in jaz sem ubežala, ne da bi čakala njegovega odgovora. Sramovala sem se mesto njega, ki ni zardel, ko sem ga podkupovala.« reč pa se jo sprejme kar tako, kakor prav kakšno vsakdanjo zadevo. Dr. Lavrič se je boril leta 1870. proti krivici ter zahteval za Slovence zastopstvo, kakor jim pri-tiče, dr. Gregorčič pa je bil leta 1907. zadovoljen, da naj ostanejo Lahi še lepo, naprej v večini, samo da si zagotovi kaj strankarskega. Torej vedno nazaj, vedno globlje v laško sužnost! Te primere pričajo dovolj, kako zapravljajo slovenski klerikalci veljavo goriških" Slovencev v deželni hiši, kako nas pehajo proč, nazaj od zastopstva, kakor-šno-bi morali imeti, ker nam pritiče. Primere kažejo, kako se je naprednjak Lavrič (kakor se je sam imenoval) vedno pošteno boril za naše pravice v deželni hiši in kako slovenski klerikalci več nego 30 let za njim prodajajo slovenske pravice Lahom za poslanske sedeže in polne žepe. Naprednjaki hočejo nadaljevati delo, započeto po Lavriču; pred I3erbučent in Gregorčičem se je tudi to vršilo v deželni hiši, ali sedaj smo Slovenci tam zopet pod peto ^zagrizenih naših sovražnikov, laških liberaleev. Vse to po zaslugi mož izpod slovenske strehe, ki se trkajo na svoje katoliške prsi; z vero in Kristusom na jeziku pehajo našo Veljavo in naš ugled nazaj, se borijo očito proti vsakemu napredku in boljšim časom, de-iajivv-prid Lahom, da le ostajajo na površju. Strarikarstvo nad vse, boj za ljudske pravice v kot! Po tem se ravnajo; njim se dobro godi ob masti, ljudstvo pa trpi. Naša naloga bodi: posvetiti ljudstvu, zanesti v zadnjo vas resnico o razmerah v deželni hiši; potem bo naše ljudstvo v celoti videlo, kar bi že moralo videti, in volilo bo prav, to je v s v o j prid! „200x1000" ali Obrambni sklad drulbe sv. Cirila ia Metoda. »Slovenski Branik«, glasilo družbe sv. C. in M., je L malega srpana t. 1. prinesel članek »200X1000«, ki je vzbudil po celi Sloveniji veliko zanimanje med navdušenimi rodoljubi. Vse naše časopisje je bilo tedaj polno reklame za »200X1000«, in tq ne zaman. Slovenci, plamteči za svoj narod, so hiteli, vprav za stavo, pod-Pisovat po 200 K zs| obrambni sklad družbe sv. C. in M. A žal! mi smo pač suha slama, ki komaj užgana visoko vsplamti, pa le kratek čas gori; tako so tudi podpisi za obrambni sklad.skoraj docela ugasnili. Začnimo toraj spet podtikati, da plamen znova zažari. Slovenci, zlasti oni, kojim je »Sreča« naklonila svetnega bogastva ali izdatnih dohodkov in plač, žrtvujte za obrambeni sklad družbe sv. C. in M. onih 200 K, saj so za Vaš srečni položaj itak neznatna svotica, ki se da izplačati, če že ni drugače, tudi oddelno v dolgih petih letih. Poznam moža-prostaka, ki si izdatno od ust odtrgava, da bo mogel s prihranjenimi grižljaji čim najhitreje mogoče tudi on sestaviti e n c e 1 o t h i k a m e n, da ga potem slovesno vzida v veličastno stavbo »200X1000«. Kaj pravite k temu dragi bratje in mile sestre, ki nosite v srcu !e iskrico rodoljublja, a Vas je Bog oblago-¦daril s posvetnim imetjem? Ali Vas ne polije rdečica srama, da priprost mož in.,. revež bolje umeva svojo dolžnost za obrambo slovenske dece, kakor Vi? Ne dajte si toraj osramotiti čela od onih plam-tečih src. ki od ust odtrgane grižljaje skladajo na obrambni žrtvenik mile domovine. Rodoljubni šlovM$ki žu-. p a n i i n z a ye d n i s t a r a š i n e s p jr p-žite misel zev prvi seji, da se iz o b č i n s k e b1 a ga j n e poki on i 2 00 K za obrambni sklad družbe sv. C. in M., ali da se sklene postaviti ta znesek vsaj za bodoče Le t o v p r o r a č u.n. U ver jen sem, da se bodo tudi naši denarni zavodi pri razdelitvi letnega dobička spominjali obrambenega sklada družbe sv. C. in M., saj so pač dobiček od naroda prejeli, naj njemu tudi zopet vrnejo. Vsi pa, ki imate srce na pravem mestu, delujte neumorno v duhu članka »200X1000« pri imovitejših svojih prijateljih in znancih, ter imejte vedno pred očmi geslo dičnega nam pesnika: Dolžan ni samo, kar velčva mu stan, kar more, to mož" je storiti dolžan! " X. Marfa je umolknila; prestrašila se je izraza na bratovem obličju. »Ti se jeziš, brat? Ali nisem imela postopati, kakor sem postopala?« [[ »Ničesar nisi imela storiti brez mojega dovoljenja, Marfa. Ne jezim se, kajti neizkušena si, toda ne morem se ubraniti neprijetnega čuta. Zdi se mi, da je moje ime omadeževano. Podkupiti koga —-« »Toda rekel si mi vendar, da je najna reč pravična!« je vskliknila deklica. »Prisezarn ti, da je temu tako! Toda pripoveduj naprej, kaj se je zgodilo z neznanko! Ali je bila ,ona oseba' zvesta svoji besedi? »Da, vsa reč je končana, proces je odločen v najin prilog, tu ležijo akti.... Jn neznanka? »Slava Bogu!« je zaklicala, ko sem ji na ulici šepetaje povedala, da je vse v redu. »Slava Bogu!« je ponovila nekolikokrat. Potem me je objela in pla-kala. Prosila sem jo, naj mi pove, kdo je, toda ni hotela. »Ne, ne,« se je branila, »to je nemogoče.« Silila me je, naj sedem v njeno kočijo, in Uo sem se peljala po ulici, sem se u::rla po njej; stala je nepremično na mestu, kjer sem se poslovila, od nje, in gledala za menoj. Iz očij mi*" je izginila šele, ko sem zavila za ogel. Od tega časa je nisem videla več.« »Ne bo je nemogoče najti,« je rekel Ilja po kratkem premišljevanju. »Obiščeva vse hčere onih trgovcev, s katerimi je bil najin oče v zvezi. Ko jo najdeva, jej vrneva denar, katerega nama ie tako velikodušno posodila, kajti zdaj sva dovolj bogata, in ostaneva jej hvaležna do smrti.« »In moj roman?« je vprašala deklica. »Ne veš, kaj govoriš,« jej je odvrnil brat. »Nikdar več ne bom ljubil in ostanem neoženjen.« Marfino obličje se je razžalostilo. »Torej te je poleg najine tožbe težila še druga bol?« je vskliknila sočutno in ga začela poljubljati. Nato pa se je zopet razveselila. »Ah, to so le fraze!« se je zasmejala. »Gotovo se zaljubiš, ko boš videl, kako' krasna je! Toda skoro bi bila pozabila! Najina teta pripravlja majhno slavnost v proslavo srečno končane tožbe, in zvečer se popeljemo na Jelagin.« »Prav, pel ji se zdaj sama domov, jaz pridem pravočasno k teti in se peljem z vama na Jelagin; zdaj imam pa še nekaj opraviti,« DOPISI. |z goriške okolice. Iz Prvačine, 18. XI. 09. (Smrtna kos a.) Danes je v Gospodu mirno zaspal Jožef K o c, posestnik in mesar, po kratki bolezni. Pokojnik je bil blaga duša; nikomur ni' hotel nič hudega. Po dnevi bilo mu je delo nad vse, zvečer pa je čital posebno rad bodi to ali ono. Glede strank je bii odločen napredniak; kjer je bilo kaj za napredek, bil je on gotovo zraven. Bil je tudi vnet član Prvaškega Sokola. Naj-bodo te vrstice Tebi Jože, v večen spomin in zemlja slovenska, katero si tolikanj ljubil, bodi Ti lahka! N Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 17M0 — pošilja g. Edrn. Konjedic, Plave — nabrali nezadovoljneži, ki so čakali v Desklah na predstavo gledaliških igralcev iz Zagreba -- dve uri po določenem času. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 3'07, darovala mala družba kalskih na-prednjakov, med njimi Miha Ipavec iz Banjšic 72 v in Franc Zavrtanik p. d." "Angeli iz Solkana 84 v. v spomin ,ker so se Žagarji pri volitvah dobro obnesli. Namesto venca na grob iur. Iv. Fa-vettija iz šmarij' so darovali družbi sv. Cirila in Metoda sošolci umrlega: Cigoj (K 4), Ličar (2), Medveš (3), Podgornik (1), Povšič (4), Pregelj (1); skupaj 15 K. 400 K z vštetimi 18 K za narodni kolek poslali so naši rojaki, združeni v podružnicah družbe sv. Cirila hi.. Metoda. \t Amerike. Vsoto je poslal g.; Iv. Zupan, tajnik podružnice št. 1. v New Yorku, ki sporoča ob enem veselo vest,, da delo za našo družbo nad" vse dobro in vrlo vspe-va. Hvala, iskrena hvala dobrim, zavednim našim rojakom .v Ameriki! ^ Imouilejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C In 111. bodi Dam sueta dolžnost! Domače vesti. Nekaj izvanrednega nam nudi »Pevsko in glasbeno društvo« danes 14 dni in naslednji večer. Spored skadb, ki se bodo tu proizvajale, je jako skrbno sestavljen. G. O n d r i č e k si je izbral iz svojega repertoirja točke, s katerimi nas hoče o-čarati. Kdor ve, s kako gracijoznostjo in lahkoto igra najtežje skladbe, ne zamudi te tako ugodne prilike. Da bodo njegove skladbe občinstvu nad vse ugajale, jamči že ime velikega umetnika. — Gosp. Jos. Famera je eden najboljših, čeških pijani-stov mlade generacije in spremlja Ondrič-ka že več let na različnih umetniških potovanjih; njegova izvrstna in temperamentna polna igra iz zadnjega Oridričko-vega nastopa v Gorici je še gotovo vsem v dobrem spominu. Tudi na prihodnjih koncertih bo spremljal mojstra Ohdrička in nastopi sam vsak večer z eno solovo točko. Zbor »Pevskega in glas. društva« bo proizvajal vsak večer po 1 moško in 1 mešano točko. Smetanova »Pesen na morju« je klasičen vzor čeških moških zborov in izraža krasno in na mojste-ski način veselje nad plavbo (vožnjo) po morju in nad dosego zaželjenega cilja na otoku. Naravnost nedosegljiva je ta skladba ni nekateh« mestih in vsebuje polno izrazitih in ženijalnih muzikalnih idej. Popolnoma drugačnega kolorita je skladba g. Michla »Sokratova smrt«. G. Michlu se je tako omilila slovenska poezija, da je uglasbii več znamenitih naših pesni, kakor »Človeka nikar«, »Nezakonska mati«, Prešernova »Gazela« (Da jo ljubim), Pevcu, Napis na vel. zvonu pri Sv. Joštu. Zdaj nas hoče obdarovati z novo kompozicijo večjega obsega, ki je dovršeno moderno delo z ozadjem, vzetim iz antike. Iz nje zveni resnost in trpkost življenja, katero .je.moral, občutiti^veliki Sokrat, pa tudi ljubezen, ki si jo je zaslužil pri prijateljih. Občinstvo je aplavdi-ralo z največjim navdušenjem, ko je slišalo pred letom njegovega »Atilo, in ribiča«. — Mešani zbor bo pel dve ljubki pesni, polni narodnega duha; ' ' r Tako vidimo nenavadno raznoličnost, ki nudi vspored prih. koncertov. I »Pevsko -in glas. društvo«, ki goji z največjo skrbnostjo in požrtvovalnostjo glasbo hr petje v Gorici ir> se ni zbalo nikakega tru-; da, i velika češka umetnika zaslužita, da obišče vsak Slovenec ta koncert. L ';" Vspored koncertov, ki jih priredi: »Pevsko in glasbeno društvo« (podružnr-^ ca-GL Matice v Ljubljani) v dvorani »Trgovskega doma«. ;: ;:' ( V soboto, dne 4. decembra: 1) Ant.' Foerster: »K. i ti ca«, mešan 'zbor ;'J2)!i. Raff: S u i t a a) Praeludium,; W Aria, i;c> Motto perpetuo, Fr. Ondriček; 3) X: Bra-hms: S c h e r z o es-moll, op;. 4., Jos*. Famera ; 4) a)-A. Dvorak:: H:u'mc6 r g-šfk% b) F. Laub;- P o 1 on e z a, Fr. Ondriček; 5) J. Michl: S o k r a t o v a :s m r t, balada | za moški zbor; 6) F.; Ondriček ;,>R,h a p sodi j a. Si - •'• V nedeljo, dne. 5, decembra: 1) B. Smetana: P i s e n n a mori, moški zbor; 2) Ant, Dvorak: Koncert a-molfcop. 53. a) Allegro ma non troppo, b) Adagio ma non troppo, c) Alegro giocoso ma non troppo, Fr. Ondriček; 3) F. Liszt: M efji-stb-Valse, Jos. Famera; 4) I. S.-Bach: C i a c o n n a, Fr. Ondriček; 5) St. Pirnat: Žalost, mešan zbor, 6) N. P ag an i n.r: R a j č a r o v n i c, Fr. Ondriček, Preizkušnje usposobljenosti za ljudske šole so se vršile v Gorici pred izpra-ševalno komisijo ravnokar minola dva tedna. Preizkušnje so napravile sledeče gospodične, dosedanje, začasne učiteljice: Boje Štefanija, C i g o j Zinka, Č ič i g oM Marija, Čok Irma, Fakin Marija^ Godi n a Marija, H e r en Marta, J e v š č e k 'Gizela, H a v e l Karolina, M a'c a r o l Ana M i t h a n s. Marija, Mozetič Ivanka, Po I j š a k Felicita, S a n c i n AVrelija, Sorčan Marija, Strel Ana, S m id Adela, T o m š i č Olga, T o niš i č Štefanija, Trdan .Marija (z odjik^, ;.yja,>tjQ-v e c Josipina, V r e z,e c Vida, Z i eg let;r Sabina. , ,,..., ( t... Dijaška kuhinja. — Prosimo pojasnK laf Že večkrat se je prigodilo, da so $e Dijaški kuhinji. poslala živila, ;navadno krompir, fižol. Vozniki pa so vreče odložili na dvorišču pri »Treh kronah«, ne da bi povedati, odkod so, ali komu tičejo, Tako so ležale vreče ondi po več dni ali tednov; D. k. pa je medtem morala kupovati živila na trgu. Zato prav uljudno prosimo, 1) da se oglasijo tisti, ki so v letošnjem šolskem letu odložili živila za Dijaško kuhinjo v Gorici v tej ali oni gostilni; 2)* Prosimo, da -prihodnje vsak darovatelj ali pošiljatelj pripeije blago v Dijaško kuhi-* njo, ulica sv. Ivana št. 7. Sitem nam tudi prihrani stroške za prenašanje. • ,:¦¦¦ >i-Naslov je: Dijaška k u hi n j h ulica sv. Ivana št. 7. G o r i ca. '-l Namestniški svetnik Amadej P r i n-z i g, ki je še v Tolminu kot voditelj okrajnega glavarstva, je imenovan '^referentom za upravne in gospodarske :'reči pri1' deželnih šolskih oblastih na Primorskem.. Kažipot-po Goriškem izide ' tudi za" prihodnje leto, popravljen 'po stanju Wie-seca decembra t. 1. -^ Ta "taktična0 knjjgaje v rabi celo leto pO yseh; pisarnah'^; uradih, — trgovcem in obrtnikoni je ena.-, ko potrebna kakor odjemalcem. — Oglase sprejemamo najdatj.eido:25.,, decembra. Računajo se prav zmerno. / Klerikalce je strah pred dopolnilno volitvijo! — Bili so polni , zmagoslavja. Sedaj so pa že čisto krotki ter pravijo, da se ni nič zanašati na to, če je zmagala zadnjič klerikalna stranka. »Prim List« pravi, da bi klerikalce »nasprotnik« skoro dotekel s številom poslancev, akp bi klerikalci padli pri teh volitvah! — Klerikalci torej vidijo veliko važnost za nas, ako dobimo še enega poslanca. Seveda 6 je blizu 8! Zato pa, naprednjaki, pripravimo se dobro na dopolnilno volitev. — Če zmagamo pri tej volitvi, se razmerje med slovenskima strankama v deželnem zboru temeljito spremeni. Torej na delo! Ponesrečen vojak-planinec. — Poročali smo, da je ponesrečil vojak planinec pri vajah ter da je umrl na potu v garni- zijsko bolnišnico v Trst. Nesrečo se je pri-, krivalo, zato smo le s težavo izvedeli, kaj se je zgodilo, kako je namreč vojak ponesrečil. Zdelo se je. da mora umreti vsled bolečin, in tako je nastala govorica, da je umri na poti v Trst. K sreči pa moramo poročati, da ni res. da je umrl oni vojak. Nahaja se v vojaški bolnišnici v Trstu, kjer je prestal operacijo, po operaciji sta ga jbbiskala oče in brat, ki sta pravila doma j v Šmartjah v Vipavski dolini, da se razinenio še precej dobro počuti ter da ozdravi. Ponesrečenec se piše Franc Vrč iz Šma;rii, služi pri 6. kompaniji pri planincih. - Ljudski denar. — »Gorica« zopet piše o ljudskem denarju pa gleda na druge,' ¦•¦ mesto da bi gledala na klerikalce. — 60Q.0OO K je pobrala škofija v 10 letih na Montu, brez kontrole, brez obračuna! Za 'letošnje volitve so dali klerikalci gotovo iiad 30.000 K. Nadškof je dal, kakor smo I -že^povedali,- 20.000 K za volitve, v glavnem žit Kr-as.'— Odkod toliko denarja v volilne namene? Kam je šlo Montovih ,()O0.OQO..K? Zahtevamo odgovor. ~ Kolt-;koj ljudskega denarja pa hočejo porabiti ;za|njovo ;volitev?! I Vera pri naših in pri ogrskih klerikal-cihj. — Tudi ogrski klerikalci so organiziral;! svojo stranko. Naši klerikalci imajo zapisano na svoji bojni zastavi na prvem mestu vero: oni pravijo, vse za vero... dom, cesarja; ogrski klerikalci pa ,so degradirali vero ter jo postavili na ,d rti g o mesto. Oni pravijo: vse za d o m, vero, družino in svobodo. — Kakor kaže! Pri nas jim kaže: vero postaviti na prvo mesto, ker vedo, da se z vero lovi politične pristaše, Ogri pa gojijo čut do doma tako, da se temu ni mogoče izogniti z vero, namreč kaže jim: postaviti dom naprvo mesto, na drugo pa šele vero. Kakor kaže, tako pa barantajo z vero; a!i na prvem ali. na drugem mestu, vselej pa v politične namene! Imenovanje uradnikov pri državni železnici. — V časop. žel. uradnikov či-tamo: -'-i podnačelnika v odd. VI. trž. rav-nateHstva je imenovan seveda zopet uradnik i/tujega ravnateljstva, iz'Beljaka, dr. Foregger. Mož je seveda trd Nemec, ki ne zna slovenski. Načelnik odd. VI. je Nemec, podnačeinikrtudi.- Oba sta Nemca, in oba dohtarja. Bog ve, če sta tudi komercialista oz. kakšna? Bilo je dosti slovenskih kompetentov za to mesto. TOda niti v sanjah nam ni prišlo na um, da bi žel. rhinisterstvo postalo nezvesto načelu: »Nobenega načelnika ali podnačelnika — "Slovenca!« Nesramni zavijači. — Cela dežela ve, da so slovenski klerikalci in laški liberalci razbili deželni zbor. Ker deželni zbor ne deluje, je to velika škoda za naše ljudstvo; občutijo jo v posebni meri tudi naši vinogradniki. Državna podpora je tu, deželne pa ni, ker deželni zbor ne deluje, ker so ga razbili slovenski klerikalci in laški liberalci, To je pribito. »Gorica« pa1 nesramno laže, da so krivi naši po-"slai&.i, da ne dobijo vinogradniki zažeije-nih podpor. Tako nesramno zna lagati samo klerikalni.izprijenee v »Gorici«. — Če se tern ljudem še tako dokaže kaka reč, Če;je,še tako jasna in znana, vendar če jirn ne ugaja, rečejo: ni res. Vendar pa mislimo, da tako farbanje ne bo veljalo Vedno za resnico niti pri backih, n;arveč da končno le spregledajo, kaki nesramni lažnikj., in kako veliki škodljivci našemu ljudst\%so klerikalci! _' ; »Kmečki glas« napada »Sočo«, da je, nevoščljiva visoko postavljenim cenam vinu ter da je celo na Ogrskem taka cena. ŠvindeH — V rokah imamo pismo moža iz Kranjske,' ki jemlje največ vina iz naših krajev.* Piše med drugim, da na Bizelj-skem in pri Krškem je najboljša starina po 16—20 vinarjev liter. A novo še niti nobene cene nima in nobeden po njem ne praša. Oni mož piše v odgovoru, da se mu zdi naznanjena cena mnogo previsoka. .r-jRazume se samo po sebi, da želimo, da jbi še prodalo vino po kolikor mogoče visoki ceni, ali bojimo se, da Mrmolja zapelje kmete v zgubo s svojo »kunštno-stjo«. On razume o zadružništvu samo to: ustanoviti zadrugo na papirju pa postaviti najvišje cene. Na to pa naj letijo kupci skup od vseli stranij. Bojimo se, .da utegne Mrmoljevo zadrugarenje škodovati kmetu ter ga odvrniti od zadružništva tako, da ne bo pristopen tudi zadružništvu na zdravi podlagi. Glejte, kaj delate! Veselje in žalost. — Nasproti škofiji tik zlatega Jelena sta dve prav elegantni prodajalnici, na zunaj popolnoma enaki. Na eni čitamo: I v a n č i' č & K Ur i n č i č, — na drugi pa: T o m s i g & V o d o p i -vitz. Zadnja je ostanek naše žalostne preteklosti, prva pa nada v lepšo prihodnost, seveda ne tako, kakor je nekdo videl v četrtek, da je bilo okoli žalosti več Slovencev nego okoli veselja. Naši rojaki še vedno prav pridno pljujejo v domačo — skledo. Jegiičevo slavo bode oznanjala njegova na nemško prevedena brošura tudi med Nemci, Dasi še brošira ni izšla^ se \v že prijavilo ha Dunaju 6500 naročnikov. Hrvatska brošura je izšla že v četrtem iz-danju in kmalu se pojavi tudi češka. Tudi Lahi nrectf>vljajo . •^vo brošuro. -.<[¦ u s. -., -.'¦tA.\u: ¦< n jiu in-- s u, >. ¦ ' ¦-• f *A \)'i'i.:. '...-.-na je tis... <- ... kan vi .4ji>H v w,: . --Kie- rikalci s *\-»u. -f : ¦¦ ¦¦:' ?¦ '.-• sami pri- zna vajo, da , »«, ' :, ; ; je trdil, da sta dve strani..1 > •¦• .(tako močni ter ne more icči n(.'ji ., da je <"-.;ko močna ter ima tako trdno stališče, da hk ne mogli nasprotniki proti njej zmagati. Volitve lar.» in letos to poUpričujejo. -.....Volilci! Na noge! Udeležimo se volitev v najobilum-šem številu. Lahko se pripeti, da si-priborimo še jednega poslanca. Klerikalci tn • pečejo pred mislijo, kaj bo, če »nasprotniki«-dobijo še jednega poslanca! Torej v volilni boj! Nove ceste na Kanalskem. — »Pri-smojenec« poroča iz zanesljivega (?) vira. da se prične meriti ceste med Orgarjem in Banjšicami ter Avčami, potem pa hitro pravi: »Te-ceste so zasluga naših poslancev in pa dež, poslanca Zege«. Ha! Ym trije so nedolžni na tem, če bo res kaj! Najbrže pa potrebuje te kanalske ceMt »Prismojenec« sedaj v volilne namene! »Kmečki glas-*, bolje Mrrnoljev gla-. nesramno laže, da je naša napredna ljudska stranka p r o t i vinarskemu zadružništvu. To še padia laž znanega lažnika. K\ seje tudi že pred časom zlagal v »Kmečkem glasu«, da je naša stranka proti zadrugam sploh. — Naša stranka ima zadružništvo v piOgramu in hoče dobrega in previdnega zadružniškega dela, noče pa zadrug v politične namene ustanovijo nih. Nam je mar pri zadružništvu le go.vpo-darsk; napredek. — Mrmolja je pisal v »Kmečkem glasu«, da se trgovci ogibljtju krajev, kjer so novo ustanovljene zadrege (na papirju!). To je pisal on, »Soča je to povedala tako, kakor on, pa pristavila, da zadruge ne smejo imeti namena: odganjati kupce, ampak vabiti jih. V prvem slučaju se dela kmetu škodo, v drugem korist. Mrmolja je sam priznal, da škoduje vinogradnikom, ker odganja kupce. Kdor to pribije, ta pač še hi proti zadružništvu, ampak je prav za zadružništvo ter svari pred škodo, ki bi zadela vinogradnika. — Mi želimo kmetu najboljši skupiček pri vinu, kakeršttega tudi zasluži; mi smo za dobro zadružništvo vedno in bomo vedno, toda vedno smo in bomo tudi proti'šušmarjem na tem ali na onem polju. Naj se oglasijo oni slovenski kmetje, ki so dobili kaj sena zastonj od deželnega odbora, kakor poroča odbor v svojem glasilu »Samouprava«. Pravi, da je bih' razdeljenega brezplačno 4595.5S kvintalov sena in pa 118 kvintalov pogač. Koliko od tega so dobili slovenski kmetje?! — Poročilo farba, da se je deželni odbor toliko potrudil za vladino pomoč. To ni res, ampak trudil se je in delal je naš državni poslanec Štrekelj. Ko je vse opravil, so se vtaknili še le drugi vmes. — Deželni odbor je dal polno sena v Fur-lanijo brezplačno — koliko pa Slovencem?!? V sredo dne 24. t. m. bodo od 10. ur v zjutraj do 11. goriški topničarji streljali z brzcstrelnimi topovi v strelišče na 300 do 1600 korakov daljave na Ajševici. Zanimiv shod. —- Jutri se bo vršil v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani ljudski shod klerikalne stranke, na kute-reni bodeta poročala k dnevnemu redu poslanca Šusteršič in Krek o škofovi brošuri. Seveda duhovnik mora biti zraven. Vstop dovoden samo odraslim klerikalcem. Najprej pisana beseda (rude vw. brošura), potem govorjena (jutrišnji Jod)," iti slednjič se prav nič ne bomo ču~ jjli, ako čez 14 dni nastopi dr. Lampe isto snovjo s skioptičnimi slikami ali pa [ v kakem kinematografu. Laški liberalci, Gregorčičevi zavcz-niici, zopet hujskajo po »Corrieru« proti movencem v mestu. Kličejo na poboj' Slo-1 I!Jenccv,^cer;«^*Jirti«MustaiioiJi; v-^CTofici 1 Hupa sokoiskih društev, ter pride nekaj odposlancev,..seveda ne v Ju*oju, s v Gorir i co. To je pač skrajno falotstvo laških liberalcev, Gregorčičevih zaveznikov. — ŠCorriere' dela * tO** *n*'e o*vi r a n o. No, Ljno pač v Gorici!! Duhovniška surovost. — Istrski hrv. [dež. poslanci so izrazili iiad obsodbo v zagrebškem procesu svoj protest. Zato jih [psuie hrvatski duhovnik Stipe pl. vueetič | v gospičkem »Hrvatu« na sledeči, duhovnika vsekakor vredni način: »Spinčiču in [njegovim tovarišem sporočamo: grob naj vrže vaše kosti, prokleto bodi vaše ime i v vsem hrvatskem narodu, še v življenju (bodite slepi. To je kletev hrvatskega na-I roda. Oa smo v Spinčičevi bližini, vzeli ! bi žrebelj 40 cm dolg in zabili bi ga Spin-Jiiču v glavo, da bi dalje ne troval naro-. To .želi katoliški duhovnik svojemu [bratu v Kristusu,- ki je tudi duhovnik jiSpinČič). — Brez komentarja! Cigan Ciril Majei\ ki je našel smrt -oči, ni bil res zadet od krogije iz p» j §ke orožnika, ki je streljal nanj. predno [skočil Majer v Sočo. Majer je hotel ul, I žali pred orožniki, zato je skočil v vod I ko ni bilo drugega izhoda več. Plaval }. nekaj časa sem in tje potem je izginil. Razgretega od bega so stisnili gotovo krči ali ¦jja je zadela kap. Ko so potegnili truplo . -.uho, ni bilo na njem nikakih znakov, f du bi bil zadet od krogije. Ponesrečil je na južnem kolodvoru v (donet 38-»etni Prane Batič, žel. uslužne-|nce. Stroj mu je odtrgal nogo ter ga sploh arno poškodoval. Nahaja se v bolnišnici. Iz Soče so potegnili pred kratkim -bliža Kanala nekega okoli 50 let starega mo-. Bii je skoro nag. Doma je iz Ročinja. (pela! je pri cesti pri Sv. Luciji. S seboj Ifcunel okoli 50 K. Sumi se. da je zakrivil I kdo zločin. Odprti lekarni. — Jutri popohidne I bosi« odprti v Gorici lekarni CristofoJetti-iflliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi polna služba v času od 2\. do 28. trn. I Trgoviko-obrtae In gospodarske vesti. Brie. Dasi je bila letos hladneja in de-, ževna jesen, vendar je v Brjah vinska letina prav dobra in je vino po kakovosti lanskemu skoro enako. Trgatva je trajala do prvih dni t. meseca. Na prodaj imamo mnogo nad 7000 hI dolvega belega vina ' po 14 gld. (28 kron) hI. Prijazni kupci obrnite se v napredne Brje in zadovoljni bo-^e'"TTdbre kapljice. Za posredovanje se vljudno nudi Odsek vinarske zadruge (predsed. Anton Možina) v Brjah. Razglas. — Daje se v obče znanje,, da se bode lahko pregledalo v. i me n i k e v p r a v i č e n i h ,v o 1 i le e v z a n a mestne v o l .i t v e v c e n i I n e, k o m i s i j e za osebno dohodnin o m e s t o u do v in namestnikov koji izstopijo v smislu § 189 zakona ž dn«} 25. oktobra 1896 (drž. zak. 220) končen? leta 1909 od 20. novembra dalje 8 dnij v prostorih davčnega oddelka tukajšnjega c kr. okrajnega glavarstva (Via Cappu-ccini 16 L nadstropje soba št. 8) ter da je morebitne prizive v smislu § 184 označenega zakona uložiti v roku 8 dnij počenši 20. novembra t. I. pri omenjeni davčni oblasti. Od c. kr. okrajnega glavarstva. Razne vesti. Moli-ov Seidlitz-prašek t> za na Želodcu trpePe neprckosljivo sredstvo kntero ima prt-dnoKt pred vsemi drugimi dr* stilnimi CiRliJ. kroglicami in grenCicam'. Cena orig. škailje K Z' - Ponarejanje m sodnijsko tasleduje. Moiol-ov Freac. žganje in sel xa ribanje i.vctr. - Bolečine olajiojtiie in okrepfujoie sfs-nznano sredstvo pruti trgdDja ia pr«hUjenja rsake »rite. Origr.steklenica K190 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicali. Glavna lekarna 1. MOLL, c. is kr. Umni lalotaik, DunsJ. I TuchJaubcn 9. Zaloga ? Gorici v lukarnah: G. Cristofolctti A. (Jiroflcoli. Zveza narodnih društev. Renče. — Veselica tamb. in pevskega Jništva Svoboda, ki se je imela vršiti 21. 1 '«• je prenesena na 9. jan. 1910. »Slovenska Čitalnica« v Gorici vabi p občnemu zboru, ki se bo vršil dne 11. I&cembra 1909 ob 8. uri zvečer. Dnevni |Tsd: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo pinika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev Izbora in pregledovalcev računov. 5. pventuelni predlogi, ki se pa morajo vsaj pem dni pred občnim zborom naznaniti Psnieno odboru. Odbor. Politični pregled. Ministerski predsednik Bienerth v Tosposki zbornici..— V gosposki zbornici S. {. m. je govoril ministerski predsednik \ron Bienertli, ki je očital v daljšem goni notranji politiški položaj, povdarja-je, da se vrši sedaj hud boj proti sedanjemu sistemu. Ta sedanji sistem pa ne pomeni nič druzega, ko načela, ki vodijo vlado pri izvrševanju poverjenega jej delov unja. T a načela vi a d e p a v seli u j c trdno volj o, d a b i b i I a v I a-d a n e p r i s t r a n sk a in ne p o d u p li-v o tn u a rodnih s t r a n k. Bilo bi gotovo želeti, da bi izvrševanje eksekutive bilo v rokah zaupnikov strank večine A predpogoj zato bi bil, da se ustvari za sodelovanje strank večino parlamenta pri vladi, dogovorjeno, stvarno podlago za skupno delovanje. Ni-on, niti njegovi kolegi se ne drže minis-terstev in k o bi b i 1 i-p r e p r i č a n i, d a n a s t a ne pote m red, bi b i I i ž e d a v n o š I i. Ne na osebnih vprašanjih, ampak na posledicah historičnega procesa trpi ta država in parlament. Tudi vsaka prihodnja vlada bo morala posredovati med različnimi pretivnimi zahtevami. Ministerski predsednik se je branil proti očitanju, da je v 1 a d a p r o t is I o-v a n s k a i n da stre m i sama po uničenju pari a m e n t a r i z m a. Vlada dela vse mogoče, da bi prišlo do delovanja v parlamentu in upa, da se parlament sam povrne k svojim nalogam, kar se pa zgodi le, ako se opusti obstrukoija. Naj oviranje ustavnega odseka preneha biti *")jno sredstvo. Opustiti obstrukcijo pa je le tedaj mogoče, ako bodo vse narodne stranke nekaj popustile od svojih zahtev, sklenile kompromise in se jih držale. Vlada bo smatrala za veliko nesrečo za državo, ako se odločijo izvoljeni ljudski zastopniki mesto za delo, ki jih čaka, za nadaljevanje narodnega vojnega stanja in izpodkopavanje ugleda parlamenta, s čemur bi' sami provzročili, da bi jih ljudstvo ne potrebovalo več. BinertH bi najboljše storil, če bi molčal, ker mu nihče ne verjame več, da dela za sporazum. Dejstva kažejo, da dela le za Nemce in proti Slovanom. Za takega moža imamo le en klic: Proč ž njim! . K položaju. — Pogajanja za redno de? lovanje drž. zbora so dosedaj brezuspešna V torek bodo zborovali načelniki klubov;, hoče se pritisniti na opozicijo, da bo umaknila del nujnih predlogov ter bi se moglo priti do razprave o Krarnarjevein nujnem predlogu glede varstva narodnih manjšin. Kaj poreče k vsemu temu Slov. Jedn., od tega je odvisna usoda parlamenta. j Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Go- ;i ic sklenilo, da napravi za cenjene dalj* društva lepe vsprejemniee v treh bar-|,,ah; vsak ud jih udobi brezplačno. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju« so poslali od srede julija do 16. t. m. razni rodoljubi nekaj ustanovnin in prispevkov. Pripomnimo, da je bilo za tekoči mesec november vloženih 94 prošenj, največje število, odkar obstoji društvo. Razdelila se je dozdaj najvišja s v 0.ta—l-5 2 (1 K. Da bo 'Iruštvo zmožno tudi v bodoče podpirati uboge in marljive visokošolce v tej meri, prosimo prijatelje in dobrotnike siov. visokošclcev še nadaljnih, ozir. novih podpor, ker bi društvo, sicer moralo tudi najpotrebnejšim prosilcem podporo zmanjšati ali celo odreči. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p., Dunaj, JU/3. Reisnerstrasse 27. , j Tragedija v Maverlingu. — Pred kratkim je umrl .v Ameriki v Denveru (Kdlor.ajdo)! baron Ludvik Večera, katere-ga?se,;je spravljalo v stik s smrtjo prestolonaslednika Rudolfa. Ob tej priliki so poročali !amerikansk'i listi izjavo avstrijskega generalnega'konzula: Akti o teli tragediji prestolonaslednika Rudolfa so shranjeni v zabojih in zapečačeni; V arhivu ostanejo do petdesete obletnice smrti prestolonaslednika, potem se zaboji odprejo in vsebina aktov bo oddana javnosti. Cesar je hotel s tem zgodovinopiscem bodoče generacije prihraniti razne zmote in dvome. Neovrgljivo je dognano, da ni bil prestolonaslednik Rudolf umorjen. — Tako amerikanski listi. Ferrerjeva hči Trinidad toži pisca in razširjevalca nesramnih laži, da je njen oče zlorabljal male deklice, ki so bile njemu v. varstvo izročene. Te laži so si sedaj izmislili klerikalci in jih objavljajo po zidovih. Prhnas ciganov — morilec. — Cigan Karol Balog v Nyiregyhazi na Ogrskem, znan glasbenik, ki je komponiral že mnogo ogrskih napevov, je ubil svojega sina lanesi s sekiro, ker je bil nanj Ijubosu- ' men iu se je bal, da sin prekosi v muaiki ! očeta. Balog oče se je ravno kar vrnil iz | svojega potovanja po svetu, kjer je igral v Parizu, Londonu in na Rivijeri.'. Nesreča pri slavnosn*. — V Valenciji (Španija) se je pri slavnostih na čast staremu pesniku Llorente podrla tribuna, na kateri je stalo 300 oseb, od katerih 16 41 več ali manj ranjenih. V Unterreichensteinu na Češkem! so skakali dečki čez železen plot. 9 letni deček Henrik Alferi se je zadel s hlačnico ob železni drog, padel z vso svojo telesno težo na ta drog, ki mu je predrl trebuh. Deček je bil na mestu mrtev. V Mesini je začelo goreti izpod razvalin in sicer v nekdanji Garibaldijevi ulici. Ogenj se je naglo širil in komaj in komaj so ga obvladali ognjegasci. : Umor ir! samomor. — 57 letni brezposelni delavec, ki je svoj čas izgubil nogo vsled neke bolezni, je ustrelil na Dunaju v okraju Floridsdorf svojo ženo v navzočnosti treh svojih najmlajših otrok, ker ga ni hotela sprejeti na stanovanje in ker se je hotela ločiti od njega. Na to je še sebe ustrelil najprej v grlo in potem v sence. Oba sta bila takoj mrtva. Slovenci ponesrečili pri veliki kata-> strofi v amer. rudniku. — Poslanec Bian-kini je dobil iz Čikaga brzojavko, da je v Sherrvju (država Illinois), ponesrečilo 256 rudarjev,med njimi 83 Slovencev, Hrvatov in ogrskih Slovakov. V brzojavki se Iprosi, naj poslanci takoj store korake, da |ke rodbine ponesrečencev, ki so izgubile |voje hraniteUe, morejo vrniti v domovino. Poslanci so takoj storili primerne korake pri vlaži na Dunaju. Eksplozija v trgovini z orožjem« — V Gradcu je eksplodiral pri tvrdki Unger smodnik in pri tem sta bila težko ranjena poslovodja Erdelt in sluga Egger. Nesreča se je zgodila pri izpranjevanju starih patron. Kaj prav« hrvatski klerikalni list o knjižici škofa Jegliča? — »Hrvatstvo«, klerikalni dnevnik v Zagrebu, imenuje knjižico ljubljanskega škofa Jegliča »škandalozno svinjepisje«, »svinjarije« ter ime- nuje način, kako Jeglič piše odkrito o rečeh, o katerih najbolj razuzdani mladeniči govore bolj z rezervo,« »nepojmljivo brezstidnost«. Bojujoča se cerkev na — Francoskem. V kraju Le Croisie blizu Nantesa duhovniki niso hoteli pustiti šolarjev k spovedi, ker se uče iz učnih knjig, katere so . francoski škofi v svojem zadnjem pastirskem pismu prepovedali. Vlada je na to pozvala.župana, naj v odgovor prepove vse cerkvene procesije. Pri zadnji nesreči v Sihgapore, kose je parnik »La Leyre« pogreznil z vsemi potniki, se je potopil tudi bankir Hope iz Amsterdama in ž njim tudi veleznani di-jamant, tako zvani Hope-dijamant, ki spada s svojimi 44'25 karati med devet največjih dijamantov na svetu. Ta dijamant je lastnik nosil vedno pri'sebi. Nemške zverine — v podobi človeka. V Glatzu na Pruskem je dekla Ana Wer-ner svojega enajstletnega, otroka ..živega pokopala! V Baucnu na Saksonskem pe je hlapec Vetter svojo triletno hčerko za-s< -upil. Oba sta bila obsojena na smrt. — Ako bi se kaj takega zgodilo na Slovenskem, to bi vpili nemški listi o slovenskem divjaštvu. Dva vlaka trčila na Koroškem. Med Lamsdorfom iu Brucklom sta trčila dva osebna vlaka. Štiri osebe so težko, tri pa lahko ranjene. Dva voza sta zgorela, proga je zastavljena. Pri železniški nezgodi so bili težko ranjeni gospa Susanna Hafner, kurjač Kemroser, vlakovodja Spizzi in kurjač Hulnik, lahko pa strojevodja Ih-novskv in poštni poduradnik Koroschegg. V dobri, veliki vasi blizu Gorice se pekarija pod zelo ugodnimi pogoji. ftai)4idbe Da apra^i)lšWo oašejSa lishi. Št. 333:1 E Razpis službe. Do 15. decembra t. I. je razpisano pri tukajšnji zastavljalnici in ž njo združeni hranilnici mesto dijurnista oziroma praktikanta. Prosilci, ki morajo znati deželne jezike, naj vložijo prošnje opremljene s tozadevnimi spričevali (dokumenti) v imenovanem^ roku na podpisano vodstvo. V Gorici dne 15. novembra 1909. Ravnateljstvo. naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od gosp. Antona Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporo&im se s*, občinstvu za mnogobjojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Cernovic ččuljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. Priporočamo našim gospodinjam pravi r^^^CKOV-' pridatek iz zagrebške tovarne. kavni tf.E«c*ii,Ym2,Mi.y naznanilo. Slav. občinBtvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo ¦ hrivnico iz Iraunika št. 21 v Gosposko uiico štv. 1 (nasproti ^FTluntu"). Priporočam se za nadaljno naklonjenost. Fr. NOVak, brivec. Manufakturist, zmožen italijanščine v govoru in pisavi, vojaščine prost, dobi stalno službo pri ljubljanski veletrgovini. Ponudbe v Ljubljano, poštni predal št. 46. «wr pozor!;~mm 50.000 parov čevljev 4 pa*c čevlje^ sari)oK(v50. Ker so ustavile nekatere tovarne plačila, som pooblaščen razprodati veliko, množino Covljev pod tovarniško ceno. Razpošiljam torej na željo vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trnke, iz rnjavega ali Črnega usnja, z močnimi podplati, lepo izdelano, vse 4 pare za K r»-50.' Velikost na cm. Razpošiljam po povzetja. Jlcbub 'BjipoFrbaus C. Griiner, Krakau Nr. 195. Zamena dovoljena — ali pa se vrne denar! Kam? . | noyo slovensko manufakturao trgovino | luančič & Kurinčič i «* TT Gorica — nadškofijska ulica št 5 (nasproti škofije) - Gorica katera priporoča slavnemu občinstvu v mestu in nn deželi svojo bogato zalogo v to stroko spadajočega blaga po najnižjih cenah. Cene so stalne. Postrežba domača, poštcua in točna. Na željo se pošiljajo vzorci proti vrnitvi, poštnine prosto na dom. Delika zaloga kislega zelja (kapusa) Frane Gerin Bizavik p. Hrušlca pri Ljubljani. I , ¦ fiHT" BREZ K O N K IT R E IV C E. -^gl Naznanjam si. občinstvu, da sem otvorii v Solkanu v lastnej hiši j veliko zalogo raznovrstnega pohištva. Priporočam novoporočeneem kompletne spalno sobe. Cene zmerne in brez konkurenca. Blago trpežno in lično izdela no. U pogled naloge dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoran kaj naročiti. — Posebno se priporočani gg. rodoljubom z dežele, si. učiteljstvu itd. Za obilen obisk se priporoča Ferdinand Oefak v Solkanu *t. 233 gHP* CENE ZJIEKAL ""Mi T Cena kron 10 • ,— Ljubljana. Razpošilja povzetju. se postaja w po g Kdor želi kupiti polhovke in podlage za suknjo naj se obrne na Franjo Laha, trgovca u božu pri Rakeku. Postrežba solidna, preprodajalci znaten popust. Sprejme se najmanjše naročilo. Zaloga potrebščin za uezenje. NADROBNO. - MA DEBELO. Švicarsko vezenje za perilo v pritličju in v I. nadstropja. 0p^ Telefon št. 248. ~*Q Velika izber raznovrstne svile, volne, platna, bombaža, svilenega in bombažastega blaga, tkanin, kanevasa in etamina za vezenje itd. itd. ¦¦":.....—..,¦,¦¦¦ ¦,, -^— Na zahtevo se pošljejo uzoreJ. : '¦¦"'¦ J.—. Sfeckenpferd- lilijino mlečnato milo - : .-¦—je najnežnejSe milo za kožo. Lekarn a; C ri Štof OI etti * Gorici na travniku. . OLIQd,>EqAT0/ 0 *0,l MfL&i-Ai77-ril. : Trskino (itokfiievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno, mene barve po K 1*40, bele barve K 2-Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva ofroL-om in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino, Jetrno, oljp se železnim Jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice Je i krono 40 vinarjev Olje, katerega naročam direktno iz Horvegrje, preiSCe se vedno v mojem kem. laboratorija «» nannmHn atoMn-i,* *-*„---------- ------1 wojim w odjemalcem glede Cistote in v*js, nai.cicya uaiui/aiu mresino iz fforveglje, ] se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti »vujim -------stalne sposobnosti za zdravljenje. Crlstoffolettljeva pijača Is kine lit zateza. najboljši prfpomofek pri zdravljenju s trškim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. - JVovo podjetje v Solkanu. 'llljfOAS 3{ ifOAg 2 K komati ===== krasne ,== rjuhe k zarobljene, veli. 'kost 150x200 cm (platno močno, kakor usnje). Rjuhe iz.,finega pris'negA platna, zelo trpežne, priznano boljše kakovosti nego jib riudi konkurenca: 1 komad v velikosti 150x300 cm K 220 l „ „ 1.-0x223 „ „ 248 1 „ posebno gosta tkanina velikost 150x^-25 cm........K 270 Dalje razpošiljam ostanke .beljenega platna 6—1*2 mtr. dolga, porabiie' za najfinejše perilo mtr.^.po 50 vin. — Najmanjša pošiljatev je 6 rjuli ali pa tO mtr. ostankov. Razpošilja se proti povzetju. Za neugajajoče se denar takoj. vrne. Mehanična pletilnica in tkalnica za platno S. Stein, Kachod (fissko). 1 0500 — | not. potrjenih zdravniških in privatnih spričeval potrjujejo, da najuspešnejšo odstranjujejo KalserjeVe prsne karamele — z znamko treh smrek — ! h ipavost, zasltženost, katar, kreni in oslovski kašelj Zavoj stane S20 in 40 vin. Doza 00 vin. Dobi se v lekarnah A. de Gironcoli -Gorica, I, Ctistofoletti — Gorica, Rtig* | giero Kurner — Gorica, G. B. Pontoni — Gorica, 1,. Gliublch — Gorica, v mirodilnici E. Mazzoli Gorica, v lekarni J llus — Vipava, M. Ka*per -AjdovSčina, L. Jursuhe — Ajol. Za vinotoč jako pripravna dvonadstropna hiša v ŠkOfjl LOki na glavnem lrgu Se takoj po ceni proda in pod ugodnimi i pogoji. V hiši se nahaja; 10 sol). 4. kuhi nje, 3 shrambe, 2 kleti, hlev, pr-0. storno dvorišče, prodajalna in zaloga, 4 orale gozda, 1 '/* oral travnika ter i vrt za zelenjavo. Hiša je vsa na novo i prenovljena in je vpeljan vodovod v vse prostore. Proda se-tudi brez tiuv-nika. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali obrt ter se z najemniki dobro obrestuje. Natančneje se izve pri lastniku J». Rebolj-gpaoj št. I89. j Edina tvrdka v Avstriji za opraue za dojenčke in zaloga perila VA vozičke in posteljico, .....- [Jla^o najfinejše jt, |,r;. pmstejše vrste. — Varstvena znamka ,,Zum KnabenhOFtler «*. Kov fuMelek za pn»«Iaji>- na drol.ne. — X;i Z!l;:f.....( pošljem e.-nik s poJ«>l»arni l»rezpl;ii-no. — V1rki.1t ,.-11;. kovana tvrdka. Tovarniške eeiie. Moriz Guttmann, Dunaj L, Salzgries 12. Oddelek za prodajo na drobno v i. nadslr. Varstvena znamka: „S!dro" lltJ liniment. Ca psi c i comp J 'M Nadomestek za I ¦] Ap.ker-Pain-Expel!er je povsod prlpoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 1'40 in 2—- sfe dobi po vseh lekarnah, Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, m je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko ,si-drem" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri „xlatem leva" t Pragi Elisabethgasse Štev. 5 nova. On»Tno raapollljanj«. Gorso Jos. Verdi štv. 37. I. nadstr. BOZflMBiŠH IB"' = zdbotehiiiCai atelje prdinira od 9. zj: do 5. pop. IV letini Gorica, Šoslka ulica št. % uelika zaloga =. = ol|kinega olja prve vrste ajboljšif) tvrdk Iz h\mt Dalmacije Mkllt, Bari in %ti B prodajo na drobno m debelo. Prodaja ua drobna Hron - '96, 104, 112, 1*20, 123 1*36, M*, m, i-80, 2-. 2"40. za luči po ^2 via -------Na debelo cene ugodne. -----" Pošilja poStnine prosto na dom. Posodo S'» pušča kupcu do j»opolno vporube olj«; P3 vporiibi sp spet zameni s polno. Pravi vinski kis an navaden. Zaloga ; .-------------------tnila in sveč. -------—------' ; Cene zmerne* i