PRESESI,. ELÌSILO DELOVNE sofisti eg bled Franc Lakota Delitev doliodlca. po doseženem uspehu. Pred letom In pol smo uveljavili nove osnove in nova merila za delitev osebnih dohodkov. Popravili smo nekatera določila, ki so veljala od 1965. leta in uvedli za delavce, ki delajo po času, oce -njevanje delovnih uspehov. Prvotni predlog je predvideval ocenjevanje delovnih rezultatov vseh delavcev, vendar smo navsezadnje sprejeli kompromisno rešitev. Delavcem, ki delajo po normi, se obračunava osebne dohodke po količini opravljenega dela. Za vse ostale zaposlene pa velja obračunska osnova, ki jo ugotavljamo na podlagi ocenjevanja delovnih uspehov. Tako smo delno uveljavili načelo delitve osebnih dohodkov po delovnih uspehih. Pri snovanju novega pravilnika nas je vodila težnja, da bi dosegli bolj spodbudno delitev in zadovoljstvo zaposlenih, in da ne bi premočno porušili prejšnjih razmerij med delovnimi mesti. In tako že lahko zaznavamo dobre in slabe posledice kompromisnih rešitev, ki so ob prehodu na kakovostno ustreznejši način nagrajevanja opravičene. Pri vrednotenju delovnih mest smo morda le premalo upoštevali zahteve delovnih mest. Ocenjevanje delovnih uspehov smo skrčili na raven, ki komaj še daje videz prvotno predvidenemu ocenjevanju delovnih uspehov. V ocenjevanju primerjamo predvideno delo na delovnem mestu z opravljenim delom. Z oceno delovnih uspehov pridemo do obračunske osnove, ki ni vedno enaka izhodiščni, oziroma je nekje med zgornjo in spodnjo mejo razpona, ki smo ga dodali izhodiščni osnovi. To ocenjevanje delovnih uspehov izpolnjuje sistem, ker omogoča večje osebne dohodke v času, ko je delavec dosegal večje delovne uspehe in obratno, ker omogoča nižje osebne dohodke za slabše uspehe. Poleg tega pa ni treba zaradi manjših sprememb v značaju dela in pogojih menjati izhodiščnih osnov. DVE FAZI V SISTEMU DELITVE OSEBNIH DOHODKOV V našem sistemu delitve osebnih dohodkov je vrednotenje ali ocena delovnih mest faza predvidevanja, Kajti z oceno delov-, nega mesta se na podlagi teže dela ali zahtev dela, ki je predvideno na tem delovnem mestu, ugotovi izhodiščno osnovo, Ker se način in značaj dela ne menjata hitro, je tudi izhodiščna osnova lahko trajnejša. Toda ri opravljanju dela lahko delavec doseže večji učinek in kvaliteto ali obratno, kot je bilo predvideno pri ocenjevanju delovnega mesta. Da bi bil delavčev osebni dohodek odvisen od njegovih učinkov, smo vključili v sistem drugo fazo, to je ugotavljanje delovnih uspehov. Spodnja postaja žičnice v Soteski pred likvidacijo. Veterani pač odhajajo. . ! - foto GG Bled. 2 _________rinili DOBRE IN SLABE LASTNOSTI SISTEMA Zamisel o izpeljavi nagrajevanja na podlagi planiranja (določanja izhodiščne osnove za delovno mesto) in ugotavljanja, kako so planirane naloge uresničene (ocenjevanje delovnih uspehov - obračunske osnove) ni slaba, Dobra stran se odraža predvsem v tem, da je mogoče v časovnih presledkih po potrebi vzbujati interes za uspešnejše delo. Drugo zelo važno dejstvo pa je, da s takim ocenjevanjem ne ocenjujemo naravnost človekovih sposobnosti in lastnosti (priden, len, zapravljiv), marveč tisto, kar se odraža v delu. Slaba stran takega nagrajevanja pa je subjektivni vpliv na ocenjevanje delovnih uspehov in težaven prehod iz prejšnjega togega sistema delitve. Zaradi odvračanja podatkov o delu - o obsegu, kakovosti in drugih značilnostih dela - je otežkočeno primerjanje delovnih uspehov delavcev na istih in podobnih delovnih mestih. Dokazov za pravilnost ocene pa ni. To je tudi glavni vzrok ugovorov na pravilnost ocene in na primer-host sistema. Nedvomno bodo ti negativni vplivi zavirali razvoj takega nagrajevanja. Zato moramo rešiti že nakazana osnovna problema, sicer ne bomo mogli dokazati, da se naš nov sistem razlikuje od starega. Tudi po starem načinu smo ocenjevali delovna mesta z upoštevanjem oseb, ki so jih zasedale. Enkratno smo opravili vse, kar je bilo potrebno. Ko pa je delavec zamenjal de lovno mesto, ni bilo mogoče v tem togem sistemu obdržati zaželenih razmerij v delitvi. Oceno osebnih sposobnosti prejšnjega delavca je "podedoval" delavec, ki je zasedel izpraznjeno delovno mesto. In moral je čakati - zadovoljen ali nezadovoljen - nekaj let na spremembo ali na novo izhodiščno osnovo. SISTEM BOMO MORALI IZPOPOLNITI ALI POPRAVITI Sistem nagrajevanja, ki ga pravilnik o delitvi osebnih dohod- izposojeni humor 3 PRESEKI kov ne nakazuje v vseh podrobnostih, nakazane pa so v njem metode in .smeri nagrajevanja, bomo morali izpopolniti in sicer: • z enotno metodo ocenjevanja delovnih mest, ki jo bodo nakazali samoupravni sporazumi; • z metodo ocenjevanja delovnih uspehov delavcev na podlagi primerljivih podatkov o delu in uspehih po določenih merilih in kriterijih; • s primernim postopkom ocenjevanja, z manj zamotanim in manj tveganim sklepanjem; • z možnostmi za večje razlike osebnih dohodkov na istih delovnih mestih (do 30 %); s z razširitvijo ocene uspehov na delavce, ki delajo po normi, kjer vplivajo na rezultate dela razen količine izdelkov tudi drugi faktorji. Za vrednotenje delovnih mest smo uporabili preprosto, vendar za nage razmere dokaj primerno metodo ocenjevanja. Najprej smo razvrstili delovna mesta v skupine po zahtevnosti znanja, ki je potrebno za opravljanje dela. Tem skupinam smo določili najnižjo in najvigjo me- jo možnih točk in sicer približno takole: število točk I. priučeni delavci 100 do 170 II. kvalificirani delavci 140 do 230 III. tehniki 150 do 270 IV. inženirji 200 do 340 v. diplomirani inženirji 300 do 500 Te razpone smo prvotno dolo- čili po aritmetičnem zaporedju, vendar smo jih pozneje delno popravili, da ne bi prišlo do prevelikih razlik glede na prejšnje osnove. Ko smo delovna mesta razvrstili po skupinah, smo jih -rangirali ločeno v vsaki skupini - po naslednjih zahtevah: praktično znanje, napor, odgo- vornost, delovni pogoji. Tako smo dobili novo tabelo vrednotenja delovnih mest. V primerjavi 8 prejšnjim vrednotenjem so v novi tabeli nekaj bolje vrednotena delovna mesta, ki zahtevajo priučenega delavca, in vsa delovna, mesta za kvalificirane delavce ter nekaj delovnih mest ostalih skupin. V tretji skupini je ostala na istem nivoju celotna predskupina pisarniških delovnih mest. V novi tabeli vrednotenja delovnih mest so bili nato postavlje- ni razponi tako, da je mogoče v okviru teh razponov spodbujati delavce na podlagi ocene delovnih uspehov, ki jih ti različno dosegajo. Izredno ovrednotenje delovnih mest je večina sprejela kot ustrezno, vendar s pridržkom, da je morebitne napake mogoče odpraviti pri ocenjevanju delovnih uspehov. Morda bi bilo res bolje, da bi staro vrednotenje pri tem manj upoštevali in vzpostavili med nekaterimi delovnimi mesti taka razmerja, ki se bolj ujemajo z razmerji v zahtevah delovnih mest. Seveda pa ne smemo pričakovati, da bi kdaj dosegli taka razmerja v izhodiščnih osnovah, ki bi zadovoljila vse prizadete. Toda predvidevanja, da bomo morebitne napake pri vrednotenju delovnih mest v celoti lahko odpravili z ocenjevanjem delovnih uspehov, niso bila stvarna! Zaradi izravnavanja odnosov med delovnimi mesti pri ocenjevanju delovnih uspehov izgublja ocenjevanje na vrednosti, obenem pa se pojavljajo neredko nerazumljive relativno izražene razlike. Da bi rešili to vprašanje in da bodo rezultati ocene dela bolj razumljivi ljudem, bo treba še enkrat preveriti izhodiščne osnove in popraviti, kar ne ustreza. PROBLEM JE TUDI IZBOR NAJBOLJŠE METODE Drugo vprašanje je, kakšno metodo uporabiti, da bodo ocene delovnih uspehov bolj pravilne in delavcem razumljive. Kolikor bolj pravilne bodo izhodiščne osnove, toliko lažje bo delo ocenjevati ! Že pri prvi in pri vseh vmesnih ocenah delovnih uspehov smo naleteli na težave prav zaradi tega, ker se nismo mogli zanesti na točnost izhodiščnih osnov. To je glavni vzrok, da so tudi ocene delovnih uspehov v posameznih primerih dokaj osebno pobarvane in da nekdo dobi nekaj starih tisočakov več kot drugi za enake delovne rezultate. 4 Ocenjevanje delovnih uspehov mora Izhajati v bistvu iz istih osnov kot za vrednotenje delovnih mest, le da se v tej fazi ne ocenjuje zahtev delovnega mesta, marveč uspehe Že opravljenega dela. Ker smo že ovrednotili delo na podlagi ocene teže zahtev, je treba pri ocenjevanju delovnih uspehov le primerjati planirano delo z opravljenim delom. Primerjanje pa ni tako enostavno. Vloženo znanje, delovni napori in drugi pogoji dela predstavljajo v opravljenem delu neko vrednost, ki Jo je težko ugotoviti. Zato je treba v združenem delu, kjer je pri istem izdelku ali storitvi sodelovalo več delavcev, vrednotiti opravljeno delo, oziroma ugotoviti prispevek vsakega delavca posebej na drug dogovorjen način. V ta namen smo izbrali tako rešitev, da primerjamo obseg opravljenega dela s predvidenim obsegom, ki smo ga upoštevali pri vrednotenju delovnega mesta. Drug pomemben faktor delovnih uspehov pa je kakovost dela. Nadalje ocenjujemo sicer malo vprašljiv faktor ekonomičnost, urejenost in delovni red ter druge aktivnosti, ki tudi vplivajo na skupni uspeh. POTI NAZAJ NI! Z ocenjevanjem opravljenega dela, dosežene kakovosti in drugih značilnosti smo se izognili ocenjevanja delavčevih o-sebnih značilnosti (pridnosti, prizadevnosti, sposobnosti, ipd.), kar ni vselej v sorazmerju z rezultati dela. Vendar smo zaradi nedodelanosti metodologije zaenkrat še na začetku ocenjevanja dela in delitve po delovnih uspehih. Ko bomo izpopolnili ocenjevanje tako, da bo prizadetim jasno, kako ocena poteka in na kaj morajo pri delu paziti, da bo delo bolje ocenjeno, bo tudi ta način delitve osebnih dohodkov pridobil na uporabni vrednosti. Kljub temu, da še ne moremo govoriti o kvalitetnem premiku na področju delitve osebnih dohodkov, bi opustitev vpeljanega ocenjevanja delovnih uspehov - IBI!I Tlakovanje spravilnih poti po močvirnatem terenu. Redki vendar potrebni primeri v nižinskih predelih GO Radovljica - foto GG Bled, brez da bi našli boljšo obliko nagrajevanja po uspehih dela -pomenila korak nazaj. Ko smo začeli s tem ocenjevanjem, se nekateri predvideni problemi in težave pri ocenjevanju še sploh niso pojavili (npr. da bomo kmalu na vrhu točkovnega razpona, in da tako ne bo več nobenih možnosti za nagrajevanje po delovnih uspehih. Po enem letu in pol smo še vedno v poprečju Izkoristili le 2/3 točk v razponu, čeprav je bilo toliko dovoljeno doseči že pri prvi oceni. ). Res pa imamo dosti težav zaradi poenostavitve ocenjevanja, ne da bi analitično ugotovili, česa v sistemu ne smemo zanemariti. Da bo ocenjevanje delovnih uspehov bolj objektivno in vsakomur razumljivo, moramo izpopolniti metodo s kriteriji in merili in vključiti vse zaposlene v sodelovanje pri zbiranju podatkov o lastnem delu. Mar ne ustvarjamo nezaupanje do pravilnega ocenjevanja prav s tem, ko posamezniku ne omogočimo, da sam pripravi podatke o opravljenem delu, o uspehih, o vzrokih za manjši učinek, o organizacijskih, tehnoloških in drugih težavah? ! Takšna oblika sodelovanja v združenem delu bi nas verjetno usmerjala k racionalizaciji lastnega in skupnega dela in k kre- pitvi samoupravnih odnosov. Zakaj ne bi dovolili primerjanja delovnih uspehov neposredno na podlagi skupno dogovorjenih kriterijev in meril, ko nam je dobro znano, da je prvi problem odtujevanja rezultatov dela že pri delitvi osebnih dohodkov? ! KDO IN KAKO BO ODLOČAL O DELITVI PO DELOVNI# REZULTATIH? Ko razmišljamo o uresničevanju neposrednega upravljanja, je med osrednjimi vprašanji tudi vprašanje, kdo In kako bo odločal o delitvi po delovnih rezultatih. Čeravno ne zanikamo, da se ideje v praksi težko uveljavijo in da se z uvajanjem novosti, zlasti na področju medsebojnih odnosov, marsikaj zaplete in zbirokratizira, borno morali vendar še nadalje razvijati naš sistem delitve dohodka. Naša delitev je sicer v skladu z osnovami samoupravnega sporazuma, Toda sporazum ne priznava prekoračitev osebnih dohodkov zaradi preseganja količinskih delovnih norm. Količinsko preseganje še ne zagotavlja dobrih finančnih uspehov. Finančni rezultat ali dohodek je odvisen od vsestranskih prizadevanj, zato je vprašljivo, ali bo mogo- 5 PRESEKI Pripravljeno za transport v revirju "Brezje". če v prihodnosti še nagrajevati delavce v proizvodnji zgolj na podlagi izmerjenja količine opravljenega dela. Nasprotno temu vprašanji pa lahko nekdo vpraša, ali bomo mogli še dalje nagrajevati delavce, ki delajo po času, zgolj po prestanih urah na delu, brez da bi upoštevali, koliko posameznik dejansko prispeva? Z ocenjevanjem nekaj že izvajamo, toda premalo dosledno! Dejstvo je namreč, da se dokaj radi otepamo dodatnega dela tudi, če nam je redno delo ozko odmerjeno, ker ni obseg dela primerno nagrajen ali ker v okviru ozkega razpona izhodiščne osnove ne moremo kdo ve kaj pridobiti. Če bi analitično obdelali vsako delo, ki ga opravlja delavec ali skupina delavcev, bi verjetno ugotovili, da smo zelo različno obremenjeni z delom. Ugotovili bi, da se lahko izogibamo zahtevnejših nalog in da lahko posvečamo več časa za opravljanje manj zahtevnih nalog. To potrjuje dejstvo, da visoko strokovni kader močno sega v'de- lovno področje srednje strokovnega kadra, srednje strokovni kader pa v delovno področje nižje strokovnega kadra. Zaradi tega Ozkega grla na področju programiranja in projektiranja razvoja, organizacije dela in tehnologije ter analiziranja proizvodnih procesov. Posledica take delitve dela je, da nam vselej primanjkuje visoko strokovnega kadra. Tako za ta kader predvidena delovna mesta - kakor tudi za srednji strokovni kader predvidena delovna mesta - ustrezajo za stopnjo nižje strokovni delavci, čeprav to ne velja za vsa delovna mesta. Z druge strani pa tako pomaknjeno delo na manj zahtevna delovna področja ustvarja probleme pri delitvi osebnih dohodkov. Da bi delili osebne dohodke vsaj približno v razmerju z dejansko vrednostjo vloženega dela, je v našem ocenjevanju delovnih uspehov potrebno primerjati planirano delo, ki smo ga z vsemi zahtevami ovrednotili v obliki izhodiščne osnove z opravljenim delom, kar omogoča z oceno delovnih uspehov ugotoviti ustrezne obračunske osnove. Osebni dohodki so v naših razmerah odločilni vzpodbudniki, čeravno so druge oblike stimulacije za posameznike in skupine zelo pomembne. Zato bo treba to delitev še nadalje izpopolnjevati ! ustavna dopolnila. ? Dolfe Kopecky Maj pa Republiški odbor sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije je v ponedeljek, 26. junija 1972 sklical vse predsednike osnovnih sindikalnih organizacij gozdnih gospodarstev v Sloveniji. Naše gozdno gospodarstvo sem zastopal kot predsednik koordinacijskega odbora. Ugotovili smo, da ima le naš sindikat koordinacijski odbor za delo in povezavo med občinskim svetom Zveze sindikatov, republiškim odborom in ostalimi forumi. Da bi se še tesneje povezali naši organi samouprav- ljanja in nadrejeni forumi, so vsem predsednikom priporočili, da ustanovijo koordinacijske odbore pri gozdnih gospodarstvih v Sloveniji. Namen sestanka je bil nakazati smernice za uresničevanje ak- cije, katere cilj je oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela v gozdarstvu. Za to se je odločilo predsedstvo po sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki gospodarske zbornice SRS, poslovnega združenja gozdno-gospodarskih organizacij, republiške konference SZDL in republiškega odbora sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije. Predsedstvo je obravnavalo našo dosedanjo ak- 6 tivnoBt pri uresničevanju ustavnih amandmajev. Preverilo je aktivnost izvoljenih komisij delavskih svetov, ki proučujejo sedanje stanje samoupravljanja in poslovno-tehnične organiziranosti v svojih organizacijah, in ali so v razčiščevanje in realizacijo dokaj aktivno vključene tudi družbeno-politične organizacije - Zveza komunistov in Zveza sindikatov. Ugotovilo je, da zaostaja zlasti uresničevanje dopolnil XXI, XXII in XXIII zvezne ustave ter dopolnil XXVII XVIII, XXIX, XXX in XXXI republiške ustave, zato se je zavzelo za povečano aktivnost vseh družbenih dejavnikov. Sklenjeno je bilo, da mora sindikat jasno nastopiti proti tistim posameznikom in neformalnim grupam, ki so nosilci še nadaljnjega odtujevanja dohodka temeljnim organizacijam združenega dela. Pri tem se je izkri- PROGRAM SEMINARJEV V okviru številnih gojitvenih nalog, ki jih opravljamo v našem podjetju, smo za osnovno seminarsko temo izbrali čiščenje gošče. Ta negovalni ukrep, ki je za razvoj gozda odločilnega pomena, je v največji meri prepuščen v pre s oj o delavcu samemu; in prav pri tem opravilu ugotavljamo na terenu največ napak. Seminarji so bili sestavljeni iz: staliziralo med predstavniki sindikata mnenje, da imamo že sedaj pogoje, da bi lahko ustanovili po dve TOZD v posameznih gozdnih gospodarstvih. In sicer eno za družbeni sektor in eno za zasebni sektor. Pri tem pa bi morali nenehno spremljati finančne rezultate po posameznih obratih, kar bi finančnim službam naložilo ogromne naloge z razčiščevanjem poslovnih uspehov in neuspehov,' o katerih morajo seveda tudi vsak čas signalizirati. Svojo vlogo pri tem pa mora odigrati tudi računalništvo, ki ga sedaj še premalo uporabljamo. V vsaki delovni organizaciji in delovnih skupnostih naj se izdela strokovno in politično utemeljen program za uveljavljanje ustavnih dopolnil. To je tak program, ki mora vsebovati med drugim tudi načela za ustanovitev TOZD. Osnove za njihovo združevanje morajo biti skupni interesi. - kratke uvodne obrazložitve osnovnih principov čiščenja, - praktičnega dela manjših skupin pod strokovnim vodstvom. V uvodni obrazložitvi smo zlasti poudarili bistvo čiščenja v primerno osnovani gošči, problematičnost čiščenja, kjer so sestojne zasnove šibke, in vrsto ukrepov v mladju, kjer nege do sedaj ni bilo. Osnova za kakršen koli negovalni ukrep je ocena dejanskega _____PRESEKI ekonomske analize dejanskega stanja in možnosti razvoja itd., pripraviti pa jih.mora širša komisija, ki jo je imenoval centralni delavski svet. Komisija mora postaviti za ves postopek in naloge tudi ustrezne roke. Predstavniki osnovnih organizacij sindikata v gozdnih gospodarstvih Slovenije smo sprejeli na sestanku poročilo o dosedanji aktivnosti sindikatov in izhodišča za njihovo nadaljnje delovanje ter stališča in sklepe republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o uveljavljanju ustavnih dopolnil za svoja in kot izhodišča za nadaljnje delo. Sklenili pa smo tudi, da takoj prične z delom komisija poslovnega združenja gozdno-gospo-darskih organizacij Slovenije, ki naj pritegne k sodelovanju strokovnjake z vseh področij dela. stanja in razvojne težnje gošče ob istočasnem upoštevanju ciljev gospodarjenja. Brez te presoje bomo pri negi neučinkoviti ali pa bomo v mladem gozdu celo delali škodo in zapravljali denar. Pri čiščenju moramo upoštevati naslednja načela: V program smo poleg osnovnih ukrepov pri čiščenju vključili še Andrej Arih, dipl. ing. Gojitveni seminarji za V okviru letnega programa izobraževanja delavcev gozdnega gospodarstva Bled smo v maju in juniju organizirali gojitvene seminarje po gozdnih obratih. Skupno se jih je udeležilo 66 delavcev, ki pretežno opravljajo gojitvena dela v družbenih in zasebnih gozdovih našega območja. Seminarji so bili operativnega značaja in so potekali v delovnem vzdušju. Udeleženci so bili s takšnim načinom izpopolnjevanja svojega znanja zadovoljni. Učinkovita sta zlasti neposreden kontakt in praktično delo. Terenski gozdarji, ki so na seminarjih sodelovali, so s svojo zavzetostjo in strokovno usposobljenostjo bistveno pripomogli, da so seminarji uspeli. - odstranjujemo le najresnejše konkurente; - ukrepamo previdno in pogosto; - vsak ukrep mora imeti za goščo utrjevalni učinek, ker je sicer nega brez smisla; - pri čiščenju moramo obravnavati dovolj velike skupine, da so glede na svoje okolje sposobne samostojnega vzpona; - ves material, ki ga posekamo, moramo odstraniti tako, da ne ovira skupin, ki jih sproščamo. 7 -FIESES! Naša ekipa, ki je tekmovala v prvi pomoči na Bledu in zasedla tretje mesto. - Čestitamo.. ! - foto GG Bled. praktično delo v naslednjih specifični!^ razmerah: - principi čiščenja čistih smrekovih kultur - uravnavanje zmesi drevesnih vrst « rahlanje mladja - principi nege čiste bukove gošče - principi nege pomladka pod matičnim sestojem - problematičnost nege mladja v kmečkem gozdu - prvo redčenje v kmečkem gozdu - posebnosti vzgoje macesna - na Mežaklji smo poleg nege mladja obdelali še principe sajenja, gnojenja nasadov In varstva gozdov. IZVEDBA SEMINARJEV Po uvodni obrazložitvi osnovnih negovalnih načel smo udeležence razdelili v skupine po 3 ali 4. Z vsako skupino je delal gozdar, ki je sproti razlagal smotre posameznih ukrepov. Preizkusili smo vse orodje, ki ga danes pri negi goSč uporabljamo, In sicer velike škarje, krivače, negovalne sekire in različne tipe lažjih motornih žag. Strokovno vodstvo seminarjev sta prevzela Andrej Arih, dipl, ing. in Bogdan Špenko, Pri sestavi programa seminarjev je sodeloval Cveto Čuk, dipl. ing. Pri organizaciji seminarjev je sodeloval Zdravko Hafnar dipl. ing. Sodelavci po gozdnih obratih pa so bili: Boh, Bistrica Tonči Deankovič» dipl. ing., Janez Arh in Anton Zupan; Pokljuka: Peter Zorec, dipl. ing., Andrej Klinar, dipl. ing., Jože Brodnik, Vinko Kobal in Rudolf Skumavec; Jesenice: Emil Golob, dipl. ing. Valentin Toman, dipl. ing. in Fric Lavtižar; Radovljica: Kristl Ogris, dipl. ing. Pri okvirnih pripravah za seminarje so sodelovali tudi Sefi gozdnih obratov. Jože Skumavec, dipl. ing. Hačunalnihi nam v pomoč..! Že od vsega začetka je človek uporabljal razne predmete v pomoč pri računanju. Tako je za štetje Uporabljal svoje prste, kamenčke in podobno. K razvoju računalnikov je prispevalo veliko genialnih ljudi z najrazličnejših področij znanosti in tehnike. Okrog leta 1640 je francoski Elektronski računalniki so se 1. Švica 18R matematik Pascal sestavil prvi pojavili mnogo kasneje; od pr- 2. Zahodna Nemčija 113 stroj za seštevanje in odšteva- vih pa do današnjih pa je pre- 3. Nizozemska 109 nje. Nekateri poznavalci zgodo- teklo le nekaj desetletij. Kako 4. Velika Britanija 98 vinskega razvoja računalnikov so v tem kratkem času računal- 5. Francija 90 so mnenja, da Je prvi stroj za niki osvojili ljudi, ilustrirajo 6.' Belgija in Luksem- obdelavo podatkov izdelal leta podatki o njihovem številu na burg 90 1623 astronom Wilhelen Schi- milijon prebivalcev v raznih 7. Švedska 87 char. Seveda so računski stro- evropskih državah, (po "Prak- 8. Norveška 71 ji delovali na čisto mehaničnem sa" št. 6/70): 9. Avstralija 50 principu. 10. Italija 45 države število računalnikov na milijon prebivalcev 8 V Sloveniji razvoj računalništva ni tako dramatičen, saj naša republika močno prednjači pred ostalimi republikami in pokra -jinami. Med prvimi elektronskimi računalniki v Sloveniji sta bila ZUSE Z 23 leta 1962 na inštitutu "Jožef Štefan" v Ljubljani in sistem IBM 1401 v Tovarni avtomobilov Maribor leta 1965. Danes imamo že več kot 50 instaliranih in naročenih sistemov. Od tega je računalnik CDC 3300, ki ga ima republiški računski center, največji v Sloveniji. Republiški računski center pa ima naročen elektronski računalnik CDC 6400, ki bo največji v Jugoslaviji. Naše podjetje je prispevalo denarni delež za njegov nakup in si s tem kupilo določen čas za obdelavo svojih podatkov na njem. Zato smo letos februarja organizirali posebno službo, ki pripravlja podatke za elektronsko obdelavo. SESTAVA RAČUNALNIKA Računalnik delimo po funkcijah, ki jih posamezne elektronske komponente opravljajo, na dva dela: na centralni in periferni del (slika 1). Centralni del računalnika opravlja numerične in nenumerične operacije s podatki, shranjuje neposredno uporabljene podatke in rezultate ter skrbi za pravilno zaporedje operacij perifernega dela. Centralni del sestoji iz treh enot: iz krmilne in aritmetične enote in iz centralnega pomnil-nila. Krmilna enota dirigira operacije celotnega računalniškega sistema. Določi, katera instruk-cija mora biti opravljena v danem trenutku in ugotovi, kaj mora posamezni deL računalnika opraviti v skladu z zahtevo Aritmetična enota opravlja osnovne aritmetične operacije, centralni pomnilnik pa shranjuje podatke in programske instruk-cije v binarni obliki. Periferni del računalnika je komunikacijska vez med centralnim računalnikom in zunanjim svetom. Periferne enote delimo v tri kategorije: v vhodne enote, v izhodne enote in v zunanje pomnilne enote. Podatke in in-strukcije posreduje pomnilniku vhodna enota. Z luknjačem se vnaša podatke in instrukcije na kartice; računalnik jih čita s posebno pripravo za čitanje kartic. Podatke in instrukcije je mogoče posredovati računalniku tudi direktno, s posebej prirejenim električnim pisalnim strojem ali pa jih računalnik odči-tuje s perifernega traku teleprinterja. More pa se jih shraniti tudi na magnetni trak ali disk in računalnik jih čita z ustrezno pripravo. Ko računalnik opravi zahtevne računske operacije, posreduje rezultate ustrezna izhodna enota. Najpogosteje izpiše rezulta- te hitropisni tiskalnik in sicer na pole papirja. Ta naprava tiska približno 1400 krat hitreje kot daktilografka I/a razreda. Zunanje pomnilne enote shranjujejo v trajni obliki velike množine podatkov v zunanjih pomnilnih medijih. V današnjem času imamo opraviti z računalniki tako imenovane "tretje generacije", ki delujejo z integrarnim vezjem. Ti, so presenetljivo hitri. Pri računanju opravi računalnik deset milijonov seštevalnih operacij v eni minuti. Večina njih deluje na binarni osnovi. Osnovni prijem je interpretacija elementov 0 in 1 z logičnima vrednostima "laž" in "resnica". Podlaga za to je dvovrednostna logika, ki je po avtorju Boolu dobila ime Bo-olova algebra. SKLEP Elektronski računalniki so se pojavili šele pred dvema deset-letjima, vendar so v tem kratkem času prodrli skoraj v vsa področja človeške dejavnosti; Tako na znanstvenem kot na gospodarskem področju razbremenjujejo človeka rutinskih del in ga s tem osvobajajo za kvalitetnejše intelektualno ustvarjanje. 9 -JBESEKI ' .....L JANA, 7. - Včeraj so v novi stavbi rejaikfiScega računskega centra v Ljubljani priredili tost ob začetku delovanja novega računalnika CYBER 72-24, ki je največji pri nas in hkrati tudi Mini Evropi. Na tej slovesnosti, ki so se je udeležili mnogi ugledni predstavniki družbenega in nega življenja Ljubljane in Slovenije, so govorili predsednik poslovnega ódbora RRC Matjan; za njim pa prof. dr. Milan Osredkar, prof. dr. Andrej. Kuhelj ter predstavnik proizvajalca; i fačttnabiika družbe CDC gospod Schmid, (Na sliki; gostje med včerajšnjo Slovesnostjo v RRC); FOTOKRONIKA 4 ! ; sl i Ä sl Zaradi izredne hitrosti pri obdelavi velikega števila podatkov, so se razvile nove metode pa tudi nove panoge, ki si jih prej sploh ni bilo mogoče zamišljati. Zaradi sijajnih uspehov z računalniki, ki so jih često tudi napačno imenovali elektronski možgani, se je razvil mit, da človeka prekašajo in da so sposobnejši od njega tako v načinu mišljenja in kot tudi v sposobnosti odločanja. V resnici pa je računalnik od človeka sposobnejši le v hitrosti opravljanja operacij, v zanesljivosti delovanja, v možnostih za shranjevanje in v hitrosti dostopa do podatkov. Sam zase računalnik ni sposoben samostojnega razmišljanja in ne more napraviti niti enega "koraka", ki mu ne bi bil v naprej predviden. De^ luje lahko le po navodilih, ki jih sestavlja človek in ki jih v obliki programa posreduje računalniku. Branko Korber dipl. ing. OlaislsaJLi so sas avsta?ijis&i goidai posesfssllsi V okviru širše zasnovane večdnevne strokovne ekskurzije po Sloveniji nas je v sredo, 21. junija obiskalo 44 avstrijskih kmetov iz okolice Lienza, Prišli so na ogled slovenskega gozdarstva na pobudo svoje deželne gozdarske strokovne službe. Prek Kopra, Kočevskega in Postojne je avstrijske kmete pot pripeljala tudi na naše območje. V svojem programu so imeli tudi ogled znamenitih pokljuških gozdov z rastišči resonančnega lesa. Skupino iz „Avstrije je na upravi podjetja sprejel v direktorjevem Imenu Jurij Hočevar, dipl. ing.. jim opisal našo gozdarsko organizacijo in predvsem razložil način in oblike gospodarjenja v zasebnem sektorju ter smisel samoupravne skupnosti kmetov pri podjetju. Na terenskem ogledu je skupino spremljal Branko Korber, dipl. ing. V program smo vključili tudi ogled novega delavskega bivališča na Mrzlem Studencu, v delavski restavraciji pa smo jim pripravili skromno zakusko. Priredili smo tudi krožno vožnjo po pokljuških gozdovih, v odseku 45 b pa se je razlaga o gospodarjenju s pokljuškimi gozdovi, ki sta jo vodila šef in pomočnik obrata, kmalu razširila na vsa vprašanja, ki zanimajo gozdne posestnike povsod po svetu. Beseda je stekla o kmečki samoupravi, cenah lesa, gozdarski zakonodaji, kreditiranju in končno prerasla v splošna kmečka vprašanja. Med samim pogovorom so gostje iz Avstrije zaželeli, da jim omogočimo še ogled kakšnega zasebnega kmečkega gospodarstva, da si ogledajo tudi večje družbeno posestvo. Čeprav nepripravljeni, smo jim omogočili ogled posestva Janka Slivnika iz Zg. Gorlj, žal ob odsotnosti gospodarja. Posebej so bili naši gostje kot dobri poznavalci presenečeni nad visoko proizvodnostjo krav v mlečni farmi, občudovali pa so tudi novo moderno molzišče na tej farmi v Polčah. Ob koncu obiska kmetov iz okolice Lienza smo ugotovili, da smo v celoti zadostili njihovi vsestranski radovednosti, njihove’ besede ob slovesu so nam potrdile, da je bil obisk zanje odkritje in prijetno presenečenje; posebej zadnji dan pri nas, saj so ga popestrili z delnim spoznanjem našega podeželja. PRESESI 30 Zbor delavcev sia Ro^rtabriei Na Rovtaricl je bil .10.' junija na pobudo sindikalne organizacije zbor delavcev gozdnega obrata Bohinjska Bistrica. Na dnevnem redu je bilo poročilo 0 izvajanju proizvodnih obveznosti obrata in razprava o uveljavljanju XXI., XII. in XXII. ustavnega dopolnila. V razpravi smo slišali nekaj pripomb na račun razlike delovnih pogojev med obrati, zlasti glede organiziranega prevoza na delo in z dela iti glede izkoriščanja odsotnosti z dela z nadomestilom v zimskem času. Delavci so izrazili željo, naj se vsa taka vprašanja rešujejo enotno v celotnem podjetju. Glede temeljnih organizacij združenega dela pa naj po mnenju zbora že imenovana delovna skupina zadevo prouči in pripravi poročilo, ki naj vsebuje tudi možnosti za uveljavitev večje samostojnosti obratov v samoupravljanju, četudi ne bi ustanavljali temeljnih organizacij združenega dela. Vsekakor bo treba omogočiti vsem zaposlenim, da na podlagi dobre obveščenosti o dogajanjih v podjetju čim bolj neposredno odločajo. Za dobro samoupravljanje in za doseganje ustreznih delovnih rezultatov pa bo treba še bolj načrtno organizirati njihovo izobraževanje neglede na vrsto dela, ki ga opravljajo. Navzoči so podprli pbbudo tovarne "Plamen" Kropa, ki vabi vse kolektive, naj po svojih močeh pripomorejo k stabilizaciji gospodarstva. Glede dela v prostih sobotah pa so pojasnili, da veliko delavcev dela y gozdu vse sobote v letni sezoni, ker pozi. mi zaradi neugodnih vremenskih razmer mnogim ni omogočeno delati. Na zboru so govorili tudi o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, kar so navzoči s ploskanjem podprli. Po zboru, ki je trajal od 14, do 16. ure, so bili udeleženci vabljeni na piknik, ki ga je organizirala sindikalna organizacija rta travniku na Rovtaricl. tako da smo morali organizirati hkrati dva tečaja in sicer enega na Mrzlem Studencu in enega na Rovtaricl. Večina udeležencev je bila starih od 23 do 27 let in iz sosednih republik. Ti podatki jasno kažejo, da se pri nas Še vedno delavci močno izmenjuje-jo, čeprav bi že težko našli delavca brez izpita za motorko po tolikih tečajih. Zaradi stiske s časom - saj se je že začela proizvodnja - in zaradi prijavljanja novih delavcev še v maju je moralo biti usposabljanje zelo strnjeno. Nekaterim mlajšim neizkušenim delaycem je bil desetdnevni tečaj prekratek za solidno praktično znanje. Komisija je pri ocenjevanju to dejstvo upoštevala in v takih primerih potrdilo o usposobljenosti omejila s pripisom, da velja šele po enem mesecu praktičnega utrjevanja znanja oziroma po ponovnem Tako kot že v prejšnjih letih smo tudi letos organizirali Začetniški tečaj za uporabo motornih žag. V program usposabljanja smo vključili tudi tehniko strojnega obžagovapja vej na podrtih drevesih. Proti pričakovanju se je po enotah zbralo kar 40 kandidatov, Sestri Marija in Rezka Lepoša pripravljata topli obrok v menzi na Rovtaricl - foto GG Bled. 1111(11__________ preverjanju znanja. Dvema kandidatoma je tudi zdravnik za medicino dela odklonil delo z motorno žago. Vsem, ki so pripomogli k izvedbi tečaja se za prizadevanje zahvaljujemo; posebno še inštruktorjem za njihovo nesebič- 11 no delo, brez katerih tečaja ne bi mogli izvesti ! Janez Konc, dipl. ing. ’Akcija 80 ur” pri nas S predlogom tovarne "Plamen" iz Krope je naša javnost dobro seznanjena. Prvotna zamisel, da bi v počastitev Titove osemdesetletnice sleherni član katerega koli delovnega kolektiva v Jugoslaviji oj .-avli 80 delovnih ur in dohodek namenil za stabilizacijo gospodarstva, je dobila v razpravah nove razsežnosti: 80 ur brezplačnega dela je lahko le člen v dolgi verigi možnih ukrepov, ki v svoji celovitosti vodijo k stabilnejšemu gospodarskemu položaju. "Plamen" sprejeto obvezo že izpolnjuje. Kaj pa drugi? Občinskima organizacijama Zveze komunistov in sindikatov smo dali podporo, da sta sprejeli sklepe, ki nas moralno zavezujejo od besed preiti k dejanjem. Zdi pa se, da je v tem trenutku vse preveč čakanja in ogledovanja, kako se bodo akcije lotili drugi. V Gozdnem gospodarstvu Bled smo od vsega začetka poudarjali Izjemne razmere v gozdni proizvodnji. Vendar menimo, da bi bilo tudi pri nas možno organizirati dodatnih 80 ur dela, če se bo zanj ogrela večina članov kolektiva. Prav gotovo se bodo sezonski delavci teže solidarizirali z akcijo, saj že sedaj delajo v prostih sobotah. Težavo pa predstavlja nadalje tudi s planom omejeni obseg proizvodnje in podobno. Bolj utemeljeno in realno je zatorej pričakovati stabilizacijske rezultate, če bo akcija usmerjena na vsa pomembnejša pod- Med 12. in 16. junijem je bil pri nas na praksi gozdarski in- ročja poslovanja podjetja. Pri tem mislim na primer na smotrno investiranje, na učinkovito organizacijo dela, na zniževanje stroškov, na večjo zainteresiranost vseh in vsakega člana delovne skupnosti za dobro gospodarjenje itd. ! Seveda je to mnogo zahtevnejša akcija, ki brez strokovno zastavljenega programa ne bo dala zaželenih rezultatov. Spomnimo se samo, da smo že sestavljali podobne akcijske programe, ki pa so če-sto obležali založeni v kakšnem predalu. Pričakujemo od vodstva podjetja, samoupravnih organov in političnih organizacij, da bodo znali akcijo učinkovito zastaviti. ženir Niemitalo Juhanija iz Finske, ki je bil v naši deželi na specializaciji. Pri nas se je predvsem zanimal za urejanje gozdov in tehnološko proizvodnjo. Sredi maja nas je obiskal gozdarski strokovnjak iz Avstralije g. Ken Phillis. Seznanjal se je z našimi tehničnimi in ekonomskimi rezultati v proizvodnji. Izrazil je veliko zadovoljstvo zlasti za lepo urejene pokljuške gozdove, ker doslej kaj takega še ni videl. V soboto, 10. junija smo sprejeli 27 absolventov gozdarske fakultete iz Skopja, Ogledali so si pokljuške gozdove. Seznanili smo jih tudi s konceptom gospodarjenja z gozdovi. Izrekli so priznanje za kakovostno visoko vzdrževane gozdove, kakršnih v Jugoslaviji še niso videli. Razdejana cesta na Pokljuko po neurju - foto GG Bled. obiski Trije 12 PRESEK! Naši prispevki Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v Kranju je 30. maja letos sprejela med drugim tudi sklep o spremembah in dopolnitvah predpisovanja, izdajanja in zaračunavanja zdravil ter sanitetnega materiala. K stroškom za zdravstvene storitve sedaj prispevajo tudi delavci iz obvezne oblike zdravstvenega varstva. Izvzete plačila so le žene v zvezi z nosečnostjo, s porodom, z materinstvom, s kontracepcijo, z varstvom otrok in delavci v zvezi z nesrečo pri delu ali poklicno boleznijo. Za posamezne vrste zdravstvenih storitev plačujejo zavarovanci od 1. junija letos: - za vsak obisk na domu na zahtevo zavarovane osebe 10 dinarjev; - za vsak prvi pregled v specialistični ambulanti 10 dinarjev; - za medicinsko intervencijo ob prekinitvi nosečnosti in to ne glede na indikacije, razen v primeru, ko gre za spontano prekinitev, 100 dinarjev; - zaradi zastrupitve z alkoholom, 50 % vseh stroškov pre-dov in zdravljenje v prvih 5 dnevih; - 50 % stroškov cepljenja, ki ni predpisano kot obvezno; - za vsako izdano zdravilo, ki se predpiše v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja, razen zdravil, za katera je potrebna neposredna intervencija strokovnega zdravstvenega delavca, po 5 dinarjev; tehnične storitve, razen za izdiranje zob; za vsak prevoz ž rešilnim vozilom ali s kakim drugim vozilom, 15 dinarjev. Tega prispevka pa ne plačajo vojaški vojni invalidi, borci -nosilci spominskega znaka 1941, upokojenci, ki sprejemajo varstveni dodatek, in socialni podpiranci. Delovna skupina O uveljavljanju ustavnih dopolnil v našem podjetju so bile razprave na zborih delavcev, na sejah odborov sindikalnih podružnic in v osnovni organizaciji Zveze .komunistov. Udeleženci so med drugim poudarili potrebo po uveljavljanju načel o neposrednem odločanju in drugih pravicah delavcev. Za sestavo programa, po katerem naj bi pri nas uresničevali ustavna dopolnila, je delavski svet podjetja imenoval posebno delovno skupino, v kateri so Boris Robič, Jože Podlogar, Jože Miklavčič, ing, Anton Deanko-vič, ing. Emil Golob, Ludvik Rekelj, ing. Cveto Čuk in Janez Konc, Naloga te skupine Je proučiti sedanjo organizacijo podjetja in samoupravljanja ter izdelati nov predlog'zanju. - 25 % vseh stroškov za zobozdravstvene storitve in zobo- Kompliciran lom drevesa, ki je povzročil težjo nezgodo pri delu .V revirju "Brezje". Upajmo, da brez posledic? - foto GG Bled, 13 P B E S G KI Obdarovaneem čestitamo ! Kakor se spominjate, je bila 26. aprila letos slavnostna seja delavskega sveta, posvečena prazniku delovnih ljudi - 1. maju. Zbrali so se člani samoupravnih organov, člani ZK in sindikata. Povabljeni in nagrajeni so bili ob tej priložnosti tudi jubilanti Za svoje desetletno delo v podjetju. Predsednik delavskega sveta Boris Robič je začel slavnostno sejo s kratkim pregledom razvoja podjetja in samoupravnih odnosov. Po govoru je razdelil 31 sodelavkam in sodelavcem darila za njihovo desetletno prizadevno delo v podjetju, s knjigami "Jeseniško bohinjski odred", "Tito" in "komunisti Jugoslavije" pa je bilo obdarjenih ge 33 sodelavcev. Po slavnostni seji in podelitvi daril pa je bil družabni del proslave z zakusko in to kar v sejni dvorani podjetja. Obdarovanci za desetletno delo v podjetju so bili: Uroš Vidmar, dipl. ing. Anica Korošec Ivanka Rozman Ciril Košir Pavel Razpet Karel Lanjšček Franc Taler Franc Čufer Silvo Mlakar Cvetka Pajnič Valerija Zalokar Zvonko Kavčič Ivan Krulič Janez Jan KoliJko obratnim s Delavski svet je sprejel predlog finančno-računovodskega sektorja o razdelitvi sredstev, s katerimi razpolagajo sveti ob- Nagrajetvanje sodelavcev za njihovo tvorno in neumorno delo v po djetju. foto GG Bled. Anton Cundrič Alojz Arh Rozalija Beznik Silvo Lazar Franc Rosič Karol Terlikar Franc Kavčič Štefan Ferjan Cilka Prem Kristina Beznik Marija Klatzer Marija Torkar Gabrijel Erlah Helena Rakuš Katarina Petelin Jožica Fabjan Tončka Kapus ratov. Ta predlog je tudi obravnaval sindikalni odbor našega podjetja, ki je predlog dopolnil s tem, naj se 50 % teh sredstev zadrži v osnovnih sindikalnih organizacijah za njihove potrebe. Sredstva po svetih obratov so odobrena takole: Dinarjev GO Boh, Bistrica 23.800 GO Pokljuka 23.300 GO Jesenice 13.800 GO Radovljica 5.700 Transportni obrat Gorje 8. 900 Gradbeni obrat 13.200 Splošna uprava 11.300 Skupaj 100.000 Koordinacijskemu odboru sindikalne organizacije GG Bled je bilo dodeljenih 5.000 dinarjev za potrebe raznih športnih udejstvovanj, podporo fotoklubu GG Bled, za financiranje seminarjev in drugih akcij, ki so skupne za celotno podjetje. 14 Brskamo po pismih •. ! Kot navadno pred izdajo nove številke našega glasila iščemo po hiši, če je Se kaj za objavo. Tokrat smo se iz uredništva oglasili tudi pri direktorju Pavlu Tolarju. Zamišljeno je pogledal in dejal, da je novosti sicer dovolj, le časa je vedno premalo, da bi jih človek primerno oblikoval. "Morda bo kaj več sreče za naslednjo številko ! " je še pristavil. Krivični bi bili do mladih S sodbo, češ da so nehvaležni. Tako se je na primer za izlet zahvalila skupina dijakov IV, letnika železarske šole na Jese-nie ah. Sposodimo si nekaj pisem in spregovorimo o njih! Dostikrat srečujemo v pritličju naše upravne zgradbe, v sejni dvorani ali na parkirnem prostoru skupine in skupinice neznanih ljudi. Nanje nismo niti več pozorni, saj že dolgo vemo, da si tudi tujci radi ogledujejo naše gozdove. Iz pisem povzemamo, kdo vse so zadnje Čase obiskali pokljuške in Jelovške gozdove in se seznanili z našimi gospodarskimi uspehi. Kdo bo danes našel čas in pisal o vseh, ki so prišli k nam..?! jet ja Šipad iz Sarajeva ter nas vabi na ogled njihovih podjetij, če el to le želimo. Perujska delegacija pred upravno zgradbo našega podjetja na Bledu/ ~ foto GG Bled, V imenu perujske delegacije se zahvaljuje Jolanda Kvasova, ki med drugim piše, da so bili gostje iz Južne Amerike navdu- Zato v kratkem spoznajmo le nekaj takih skupin, ki se še posebej pismeno zahvaljujejo direktorju, sodelaycem in Članom kolektiva za gostoljubje. Med njimi najdemo na primer predsednika inženirjev in tehnikov gozdarstva ter industrije za predelavo lesa Jugoslavije ing. Koste Tabakoviča. Naši nekdanji gostje se radi spominjajo pozornosti in prijetnega vzdušja, za katerega so poskrbeli naši spremljevalci. Podobno zahvalo pošilja tudi direktor sektorja za koordinacijo v gozdarstvu pod- predsednik delavskega sveta podjetja Boris Robič je na slavnostni seji delavskega svela ob praznovanju 1. maja spregovoril o raj. voju podjetja in samoupravljanju pri nas. - foto GG Bled, S tako pomirjeno radovednostjo smo se že hoteli posloviti, ko Je tovariš Tolar potegnil la srednjega miznega predala šop pisem različnih velikosti. Posedli smo za mizo in skupaj prebrali sicer kratko in jedrnato vsebino zdaj tiskanega zdaj lastnoročno napisanega pisma. "Morda pa bo le kaj za nas,, ?" smo sl rekli. FBESEKI 15 Seni nad sprejemom pri nas, nad nagim filmom "Triglavski gozdovi" in ge posebej nad strokovnostjo pogovorov o načinu gospodarjenja z gozdovi pri nas. Naj sklenemo pregled pisem z zahvalami in omenimo le ge pis- mo častnega konzula Centralne afrigke republike Antona Petkovška, ki je dobil pooblastilo predsednika CAR generala ar-mije Jeana - Bedela Bokassa, naj se v njegovem imenu zahvali za obisk in direktorjevo sodelovanje na sestanku gospo- darstvenikov v vili Bled. Konzul Petkovšek izraža prepričanje, da taka izmenjava mnenj in odkriti razgovori postavljajo solidne temelje ter odpirajo vrata za nadaljnje koristno sodelovanje obeh zainteresiranih strani. Ali bi študirali organizacijo d.ela? Od višje šole za organizacijo dela v Kranju smo prejeli razpis za vpis v študijsko leto 1972/73 s prošnjo, naj ga objavimo v našem glasilu. Morda bomo s tem spodbudili koga izmed članov delovne skupnosti, da se bo odločil za študij te smeri ter s pridobljenim znanjem pomagal tudi svojemu podjetju. .Kandidati se lahko vpišejo v organizacijsko smer z organizacijsko - proizvodno usmeritvijo ali z organizacijsko -poslovno usmeritvijo, in v računalniško smer. Unit* - Dignité -Travail CÓNSULAT de la RÉPUBLIQUE CENTRAFRICAINE t LJUBLJANA YUGOSLAVIE X 028/72 Con.. RCA Ljb Ljubljana» le 10.0.1072 SpoStovani tovarll TOLAR ! Dovoljujem al Vas obvestiti, da sem ob zaključku ubpečno opravljenega uradnega obiska v SFRJ ln 8R Sloveniji dobil nalogo in pooblastilo dosmrtnega predsednika Centralno-afrlftke republike Njegove Exelenoe Generala Armtje Jean - Bedel BOKA88A-e, da Vam v njegovem Imenu, v Imenu njegove soproge, njegovih naj ožjih sodelavcev ter v tvojem Imenu Izrečem najiakreneJAo zahvalo za VaSe osebno sodelovanje na sestanku gospodar* stvenlkov v V1U Bled. Prepričan sem, da sta obojestranska Izmenjava mnenj In odkrit razgovor postavila solidne temelje In odprla pot ta nadaljne koristno sodelovanje obeh zainteresiranih strani. Sprejmite Izraz spoAtovtnja. Cantal konzul CAR ^ — Anton PZTKOVŠeS ----* V šole se lahko vpišejo: 1. brez preizkusnega izpita kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo; 2. s preizkusnim izpitom: a) kandidati, ki so uspešno končali triletno srednjo šolo industrijskega ali drugega gospodarskega značaja oziroma upravno administrativnega značaja in ki imajo najmanj 3 leta prakse na delovnih mestih, ki so povezana z organizacijo dela, se lahko vpišejo na šolo, če opravijo preizkusni izpit iz matematike, iz nacionalnega jezika in iz družbene ureditve SFRJ; in b) kandidati; ki niso končali šol pod 1. in 2. a), le-ti se lahko vpišejo, če so najmanj 8 let opravljali delo, ki je povezano z organizacijo dela, in opravijo preizkusni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbene ureditve SFRJ, fizike, kemije in zgodovine. Predavanja za redne študente bodo v Kranju, za izredne študente pa bo šola predvidoma organizirala predavanja v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Velenju, Sevnici, Novi Gorici in Kopru, Podrobnejše informacije dobite v tajništvu šole v Kranju, Prešernova c. 11/II ali po telefonu če pokličete številki 22-834 ali 22-846. 16 rumi Na, radijskih. valovih o, » Od poslovnega združenja gozdno gospodarskih organizacij iz Ljubljane smo zvedeli za razpored radijskih predavanj s področja gozdnega in lesnega gospodarstva za mesece julij, avgust in september. Radio Ljubljana jih bo posredoval - vselej ob 12.30 uri - po razporedu, ki bo sproti in pravočasno objavljen v dnevnem časopisju. Predvidena pa so naslednja predavanja: Sečnja bukve na suš - stare ljudske izkušnje - ing. Vladislav Beltram Kako naj kmet opremi traktor za spravilo lesa - dr. Amer Krivec Uvajanje računalnikov v gozdarstvu - ing. Ciril Remic Melioracija izčrpanih gozdov na območju občine Lenart - ing. Franc Cafnik Centralno skladišče ? Kako izkoristiti zemljišča na gozdnih posekah pod daljnovodi -ing. Danilo Fajdiga Naše lesno gospodarstvo - ing. Lojze Žumer Mladina na pogozdovanju - ing. Franjo Jurhar. Nova tovarna ivernih plošč Otiš-ki vrh in koristi, ki jih od nje pričakuje gozdni posestnik - ing. Tone Potočnik Centralno lesno skladišče na slovenjegraškem gozdnem območju ter njegove prednosti in težave - ing. Franc Pečnik Vzroki in posledice snegolomov v gozdovih - ing. Metod Sekirnik Uspešno gojenje topolov ob Dravi - Robert Koren Enostavna vendar uspešna zaščita drevja pred poškodbami pri spravilu - foto Čufar, Ideja o gradnji centralnih lesnih skladišč, ki smo jo 2e obravnavali na samoupravnih organih, se bo kmalu razvila do stopnje, ko bomo morali predvideti in zagotoviti vse možne vire sredstev za gradnjo. S tem se sedaj intenzivno ukvarjajo v proizvodnem sektorju. Z ogledi tovrstnih skladišč v tujini že lani in letos, so si in si bodo naši sodelavci pridobili dragocene izkušnje, ki so jim potrebne za pripravo načrtov in za smotrno gradnjo takih skla-digC< Motoristu za tako delo ... nezadostno! - foto Čufar. X7 riditi_________________ Vabilo telesnim invalidom Drugtvo telesnih invalidov Gorenjsko s sedežem na Jesenicah vabi vse telesne invalide, ki še niso člani društva, naj pristopijo. Reden član društva telesnih invalidov je lahko vsaka invalidna oseba zaradi telesne invalidnosti ne glede na njen praven položaj. Redni člani so zato lahko delovni invalidi in druge telesno invalidne osebe ter kategorizirani telesno invalidni otroci in mladina. Namen društva je spremljati izvajanje poklicne rehabilitacije in zaposlovanje invalidov, sodelovati z organi, organizacijami in zavodi, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo invalidov, zavzemati se za ustrezno varstvo pri delu ter posredno ali neposredno reševati socialne in druge težave svojih članov. Član društva je lahko vsaka invalidna oseba, ki prizna statut društva in pravila ter redno plačuje članarino. Letna članarina je 20 dinarjev. Interesenti, ki želijo postati člani društva, naj na kakršen koli način sporočijo željo splošno kadrovski službi GG Bled, ta pa bo obvestila poverjenika društva, da bo opravil pristopni postopek. Podrobne informacije o vlogi društva in načinu pristopa vam lahko dajo krajevni poverjeniki. Na nagradno križanko v 3. številki smo dobili samo tri rešitve. Mogoče je vzrok v tehnični napaki pri tisku, ki je izbrisal temna polja v zadnji spodnji vrstici. Kljub temu smo med temi tremi reševalci, ki so vsi križanko pravilno rešili z žrebom razdelili 3 nagrade: 1 nagrada 50 dinarjev Anton Kovač 2 nagrada 30 dinarjev Ivanka Pristov 3 nagrada 20 dinarjev Marjana Pančur Vsem trem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali z Interno pošto. Anketa Na naša anketna vprašanja iz prejšnje številke Presekov smo na žalost dobili le tri odgovore, tako da nam le slabo predstavljajo splošno mnenje čitalcev! Vendar so vsi trije v glavnem zadovoljni z našim glasilom. Uredništvo se bo potrudilo, da izboljša vsebino glasila, vendar mu bo to brez sodelovanja Širšega kroga dopisnikov le težko uspelo, zato naslavljamo našo prošnjo na vse člane kolektiva, ki imajo smisel in veselje do pisanja, da se nam javijo s svojimi prispevki. Veteran, ki še ni dobil "pokojnine" - foto Čufar. Selitev... na nova delovišča - foto Čufar. Rešitev pošljite obenem s anketnim Ustom po poèti bä naslov: uredništvo "Presekov", ali pa jo oddajte svojemu delovodji ali revirnemu vodji do t5. aept. 1?72. Med pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada - 50,00 dinarjev, 2. nagrada - 30,00 dinarjev in 3. nagrada - 20,00 dinarjev. NAGBAjONA križanka 1 PRESEKE" izdaja delavski svet Gozdnega gospodarstva Bled, ureja pa jih uredniški odbor - odgovorni urednik Franc Lakota, tehnični urednik Peter Lakota ter člani Zdravko Hafnar, Andrej Klinar in Peter Zorec - tiska delavska univerza "Tomo Brejc" v Kranju - naklada 35o izvodov.