Domžale, 21. XI. 1989, letnik XXVIII, št. 16 občin/Id , poročevalec Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale sredstev "je™ ^-JSSSh anojevke s "° PreC'^r" vrednosti Farme oviW ter z na--,20 rw>'Jard^tev central- ne čistilne naprav stl te_Kamnik v povedano na seji 15 novemberT989^ aktualno Ob dnevu republike II. zasedanje AVNOJ 29. novembra 1943 — koliko asociacij, spominov, razmišljanj nam vzbudi ta podatek. Da gre za pomemben in tudi usoden trenutek v naši zgodovini, nam kaže današnja aktualnost sklepov, ki so bili sprejeti takrat. Ni odveč, če obnovimo nekaj zgodovine: Na zasedanju v Jajcu 29. novembra 1943 je bilo potrjeno osnovno načelo bodoče federativne ureditve Jugoslavije: enakopravnost in bratstvo narodov Jugoslavije. Za razliko od begunske kraljevske vlade v Londonu, ki je še vedno proklamirala dogovor Srbov, Hrvatov in Slovencev, je revolucionarna oblast prihodnji dogovor označila kot svobodno in bratsko skupnost Srbije, Črne gore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Slovenije. Tudi prihodnji položaj avtonomnih pokrajin je bil opredeljen v dokumentih tega zasedanja. Taka opredelitev je predpostavljala spoštovanje do uresničitve pravice do samoodločbe naroda. Slovenska delegacija pa je na tem zasedanju takrat posebej izpostavila, da bo priznanje pravice do samoodločbe prispevek k trdnejši povezavi med narodi, tovariš Tito pa je v razgovoru s slovenskimi delegati takoj po zasedanju poudaril, da je bilo stališče slovenske delegacije bistveni prispevek k uspešnemu delu zasedanja in oblikovanja sklepov glede odnosov med narodi. Tudi z današnjimi merili merjeni so sklepi ll. zasedanja AVNOJ v celoti razrešili vsa temeljna vprašanja bodoče države in v njej vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Iz te perspektive gledano so bolj razvidni razlogi, zakaj nekateri v današnjem času osporavajo in napadajo »Av-nojsko Jugoslavijo«. Boleče in tudi tragično pa je, da se moramo ponovno učiti zgodovine. Trdno pa sem prepričan, da je taka povezava v federacijo ali v drugo združbo možna le v eni od naslednjih dveh oblik: Na osnovi samoodločbe temelječa svobodna povezava republik, ko je vsak član enakopraven; ali pa v obliki ostre centralizacije, ko so v moderni civilizaciji in kulturi ter skozi zgodovino dosežene pravice narodov, zanikane in onemogočene. V Sloveniji smo se z ustavnimi amandmaji opredelili za prvo možnost, vsakodnevna dogajanja pa vsem dokazujejo, da se zgodovina piše s stalnimi preizkušnjami, dokazovanji in bojem. Ob državnem prazniku Dnevu republike se zavedamo današnjega trenutka v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu. Gospodarske in politične razmere vsakega občana postavljajo v dnevno soočanje z neveselo realnostjo. Vendar pa je to tudi čas oblikovanja novih družbenih razmer, novih političnih obzorij, preverjanja in potrjevanja doseženega. Ob vsem tem pa sta pred nami v še bolj jasni in svetli luči pomen in vsebina ll. zasedanja AVNOJ — 29. novembra 1943. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitam ob Dnevu republike. predsednik Skupščine občine Domžale Peter PRIMOŽIČ Uresničena dolgoletna želja Letošnje praznovanje Dneva republike bo za vse dajane Krajevne skupnosti Zlato polje še posebej ^aznično, saj bo predan namenu zadnji odsek ceste, 1 smo jo v etapah gradili kar nekaj let. Seveda govorico o cesti Šentvid—Zlato polje—Tuhinjska dolina, rako je vzpostavljena tudi povezava z občino Kamnik, °benem pa je uresničena dolgoletna želja ne le krajanov tega območja, temveč vseh nas, da tudi ta del ^aše občine povežemo z asfaltirano cesto. In ne nazadnje je z zadnjim več kot dva kilometra ^°lgim odcepom poplačan tudi dolg družbene skupiti do območja, kjer je okupator med 2. svetovno °Jno do tal požgal 6 vasi, prebivalce pa izselil. Kar precej zavita in dolga je bila pot do v več kot jO kilometrov dolge asfaltne poti, ki je te kraje približa dolini, obenem pa tako otrokom kot odraslim j^ogočila bistveno lažjo pot v dolino. Najbrž pa bo Ki v prihodnosti prispevala, da bo marsikdo ostal na 6rn koščku naše občine. I V njej so se angažirali vsi, krajani, ki so v investici-0 namenili del samoprispevka, in z vztrajnostjo po-Peševali aktivnosti, občina, ki je ob republiških sred-Bh, namenila levji delež finančnih sredstev, obe-Jem s tem pa smo se potrudili vsi, in končno tudi ta aelček naše občine povezali z dolino. To je bil izredno velik finančni zalogaj, za katere-™ smo lahko prepričani, da ga bodo krajani .tega območja znali ceniti in da bodo tudi v prihodnje razvijali ^ojo krajevno skupnost. V. V. Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine Domžale in uredništvo Občinskega poročevalca iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku republike 29. novembru... SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE obvešča vse delovne ljudi in občane, da bodo ob letošnjem prazniku republike v naši občini naslednje slovesnosti: PETEK, 24.11.1989 Ob 10. URI V OBRTNO INDUSTRIJSKI CONI TRZIN odprtje diskonta pkb commerce tozd Marketing SOBOTA, 25.11.1989 OB 10. URI TOSAMA DOMŽALE odprtje novega proizvodnega objekta NEDELJA, 26.11. 1989 OB 11. URI ZLATO POLJE slovesnost ob dokončanju asfaltiranja ceste v KS Zlato polje PONEDELJEK, 27.11.1989 OB 18. URI SREDNJA KOVINARSKO USNJARSKA ŠOLA, DOMŽALE, UL. TALCEV občinska proslava ob Prazniku republike združena z odprtjem prizidka s 13 učilnicami pri SKUŠ Domžale TOREK, 28.11.1989 OB 11. URI CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA V STUDI obeležitev začetka del na rekonstrukciji Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik in začetka gradbenih del na lil. fazi sanacije odpadnih vod Agroemona TOZD Prašičereja Ihan Nagrajena celostna podoba domžalskih združenih moči V Portorožu je sredi novembra potekal 6. jugoslovanski festival tržnih komunikacij, ki predstavlja največje jugoslovansko srečanje propagandistov in tistih, ki se ukvarjajo s tržnimi komunikacijami in marketingom. Obenem se na tem srečanju udeleženci seznanijo tudi s svetovnimi tokovi na tem področju, lahko pa si je ogledajo tudi najboljša propagandna sporočila nagrajena na največjih svetovnih festivalih. Seveda pa vsako delo zahteva tudi priznanje, nagrade — in eno od pomembnih delov tega srečanja pomeni tudi vsakoletna podelitev priznanj — zlatih, srebrnih in bronastih idej Portoroža. Za ta priznanja se v različnih kategorijah potegujejo propagandni filmi, radijske reklame, oglasi in druga tiskana propagandna sporočila ter celovite propagandne akcije. Med tistimi, ki so se potegovali za letošnja priznanja, je bila tudi celovita propagandna akcija Domžalske združene moči, ki je bila narejena ob pripravah na zadnji občinski samoprispevek. Tako smo lahko na zahtevni preizkušnji med skupino 13 jugoslovanskih akcij, dobili potrdilo, da je bila to ena redkih akcij s področja političnega marketinga v preteklem letu, ki je za celovitost in kvaliteto prejela jugoslovansko priznanje. V tej kategoriji sta bili podeljeni dve priznanji: zlata (celovita propagandna akcija za Zavarovalnico Triglav) in bronasta, ki jo je prejela naša akcija. Brez priznanj so na primer ostale akcije, ki so razpolagale z bistveno boljšimi možnostmi in večjimi sredstvi (npr. za osebne avtomobile Renault 4, za talne obloge Sintelon, akcija za kreditiranje razvoja Srbije, Euro-basket 89, celovita podoba Ljubljanske banke in druge)- Pa za konec povejmo še avtorje te propagandne akcije. Nosilec je bila agencija D & D, v okviru katere so izdelali zasnovo Janez Damjan, Marjan Kocjan in Cveta Zalokar-Oražem. Oblikovanje je bilo v rokah Marjana Kocjana, raziskave so opravili Janez Damjan in Varianta, propagandni film pa je posnel Foto-kino klub Mavrica iz Radomelj — in sicer so avtorji filma Igor Lipovšek-Lenasi, Anton Muller in Cveta Zalokar-Oražem. Prenova Zveze komunistov Na volilni seji občinske konference ZK, ki bo predvidoma 7. decembra, se bodo delegati odločali tudi za predsednika organizacije. Predstavljamo vam kandidata, njuna življenjepisa in programa dela. STANE ORAŽEM: Življenjepisnl podatki: Rodil sem se leta 1958 kmečki družini v Trnovčah pri Zlatem polju. Rad sem se učil in zato so se starši odločili, da se bom šolal. Najprej sem hodil na Srednjo, strojno šolo v Ljubljani, kasneje pa še na Fakulteto za-strojništvo prav tako v Ljubljani. Leta 1982 sem diplomiral. Že nekoliko pred koncem študija sem bil izbran za sekretarja domžalskih mladincev. To delo sem poklicno opravljal dobro leto dni, potem pa sem šel v vojsko. Ko sem se vrnil, sem se zaposlil v delovni organizaciji Papirnica Količevo, saj sem bil njihov štipendist. Tu še vedno delam in sicer kot vodja tehnič-no-razvojnega sektorja. Ustvaril sem si tudi družino in živim v dvosobnem stanovanju v centru Domžal. V Zvezo komunistov sem vstopil leta 1978 in to kot eden redkih komunistov v svojem okolju. Zato jebila to moja zavestna in premišljena odločitev, saj sem po prepričanju socialist. Vedno pa mi je bila tuja stalinistična, realsocialistična in demokratičnemu centralizmu podrejena partija. Zato sem v svoji preteklosti imel že nekaj težav, povezanih z mojim delovanjem; vendar menim, da so mi ti spori in spopadi lahko samo v čast, saj so bili odraz železne politike preteklih let in se je kasneje dokazalo, da sem ravnal pošteno in pravilno. Program Sedanji trenutek je prelomen, potrebne so velike spremembe v družbi, gospodarstvu, še posebej pa v delu Zveze komunistov. V tem splošnem okviru se bom boril za naslednje cilje In usmeritve: — ZK naj se spremeni v sodobno politično stranko s spremenjenim načinom delovanja, tudi novim imenom in simboli, vanjo naj se vključijo vsi, ki se strinjajo z njenim programom; — državljani naj se svobodno politično združujejo, vlada naj konkurenca političnih organizacij in programov, ki naj se potrjujejo na svobodnih volitvah in delujejo v skupščini; — politična konkurenca je nujni pogoj za popolno svobodo gospodarstva, za katerega naj veljajo v svetu preizkušeni zakoni in metode tržnega gospodarstva; — vladavino skupščine, ki naj postane edino mesto za politični boj, boj programov in interesov. Preko skupščine vzpostaviti nadzor nad delom izvršnega sveta, uprave in javnih služb. Ti naj delujejo javno in odgovorno; — reorganizacija delovanja ZK s poudarkom na delovanju v krajevnih skupnostih. Vse politične stranke razen sindikata naj se umaknejo iz podjetij, šol, policije in vojske; — utrjevanje pravne in civilne države, ukinitev verbalnega delikta, smrtne kazni in dosledno spoštovanje mednarodnih aktov s področja spoštovanja človekovih pravic in svoboščin; — skrb za višjo kvaliteto življenja, ki jo predstavlja zdravo okolje, možnosti kulturnega in, športnega delovanja, več prostega časa ob učinkovitejšem delu; prav zaradi globoke krize nameniti več denarja za znanost, šolstvo in vzgojo ter kulturo; v sociali restrektivna solidarnost. Konkretnejše naloge vezane na ožje okolje: — priprave na skupščinske volitve spomladi 1992; tudi s Tudi letos novoletne prireditve v Domžalah: Prvi so se že odzvali... Na poziv obrtnikom-zasebnikom, da prispevajo sredstva za organizacijo novoletnih prireditev so se nekateri že odzvali. Za sedaj že tradicionalne novoletne prireditve v Domžalah so že prispevali: 1. Okršlar Marija, Cankarjeva 1, Domžale 4.000.000 din 2. Limovšek Boris, C. padlih borcev 19, Domžale 3.000.000 din 3. Grbec Venčeslav, Trdinova 3, Domžale 1.000.000 din 4. Lenček - slaščičarna Domžale 250.000 din V želji, da bi omogočili lepe prednovoletne doživljaje čimveč mladim, so v SZDL, Zvezi prijateljev mladine in Turističnem društvu že pričeli pripravljati te prireditve. Ker pa bo po sedanji oceni z njimi precej stroškov, vnovič pozivamo obrtnike-zasebnike, da nakažejo sredstva na račun 50120-678-55279 Zveza prijateljev mladine Domžale ter tako sledijo zgledu omenjenih zasebnikov. Vsak prispevek obrtnika za novoletne prireditve bo odštet od davčnih obveznosti. Za dokazilo o vplačilu bodo vsi darovalci prejeli posebno potrdilo, seznam darovalcev pa bomo objavili tudi v prihodnji številki. V_ Odprto pismo in jcivnfl zahteva: j Miji Kordež — predsednici hišnega sveta Čas je denar in zlato. In kako hitro je leto naokrog, kajne ? Ver- \ jetno ti je že znano, da smo stanovalci Dermastjeve 12 že sredi me- j seca julija sprejeli zahtevo, ki jo je podpisala večina stanovalcev in \ jo tokrat kar povzemamo v tem pismu. \ Računali smo namreč na tvojo vest in odgovornost ter pričako- j vali, da boš le storila to, kar je sklenjeno, tudi že prej, na zborih sta- : nova/cev. Ti pa nič! Kot, da se te problematika v zvezi s proraču- j nom stroškov ogrevanja v kurilni sezoni 88/89 sploh ne tiče. Kot, '. da bi mi živeli nekje drugje ali pa kot da sploh ne obstajamo. Zahte- • varno takojšnjo objavo in seznanitev stanovalcev z obračunom stroškov ogrevanja in obratovalnih stroškov za sezono 88/89, tako, da bomo vsi vedeli kdo in koliko dolguje, ali je plačal preveč. Upamo le, da tokrat potrebne izračune in podatke ne boste pre- \ /vali sem ter tja, kot ste ključe za kotlovnico in podpostaje, ki so la- strokovno pomočjo, s političnim marketingom, doseči čim ugodneši izid v prid ZK; oblikovati program, ki bo upošteval hotenja občana naše občine; — sodelovanje z drugimi organizacijami, zvezami, društvi, skupinami pri konkretnih projektih. V to je treba vključiti tudi čim več strokovnjakov. Skupen nastop z njimi, koalicije ob konkretnih primerih (npr. v skupščini); — zavzemanje za ponovno oživljanje gorskih kmetij (družinske kmetije) in skrb za zapostavljena nerazvita območja v občini (Črni graben, Moravska dolina). Preusmeritev porabe ogromnih sredstev zaekološko sporne melioracije v oživljanje kmetij. Zahtevati konkreten program pristojnih; — razvijanje inovacijske miselnosti v celotni družbi; — pri stanovanjski gradnji v občini naj se opusti gradnja velikih betonskih kompleksov; olajšave za adaptacije, prizidke, nadzidave, s tem bi pomagali mladim pri cenejši razrešitvi stanovanjskega problema; — zahteva po takojšnji gradnji avtoceste Celje—Ljubljana, saj njena neurejena pot preko naših krajev zahteva preveč mrtvih (nujnost nadvozov, podvozov, obvoznic); — boj za ekološko čistejšo občino, zlasti stalni nadzor nad onesnaženostjo zraka, potokov in reke Kamniške Bistrice. Lokacija novega smetišča ne bi smela kakorkoli ogrožati nobenega občana; — obdržati tradicijo občine, ki je odprta za obrtnike, podjetnike, pa tudi tuja vlaganja; — zagotoviti, da se bodo šolniki, zdravstveni delavci, vzgojitelji, kulturniki... lahko poglobili v svoje strokovno delo, ne pa borili za denar in »samoupravljali«. Takšne pogoje mora zagotavljati država. — samostojnost delovnih organizacij pri kadrovanju, s tem, da se skuša domžalskim izobražencem nuditi delo v domači občini. FRANC ZAVRŠNIK Življenjepisnl podatki Rojen 8. 3. 1947 v Kamniku. Šolal sem se v Litiji in Domžalah. V Domžalah sem diplomiral na srednji tehnični usnjarski in galanterijski šoli. Zaposlitve: Kombinat usnja in krzna Šmartno pri Litiji, Tovarna usnja Standard Kranj, Sava Kranj, Utok Kamnik, Lek Ljubljana. Trenutno opravljam dela in naloge vodje obrata ergot alkaloidov v DO Lek, enota Mengeš. V ZK sem bil sprejet leta 1970 v OOZK Sava Kranj. Med dosedanjim delom sem opravljal najrazličnejše samoupravne funkcije in funkcije v družbenopolitičnih organizacijah, bil predsednik raznih samoupravnih komisij, delavskega sveta itd. V OO ZK sem bil petkrat izvoljen za sekretarja v različnih DO in TOZD. Program Kot član ZK in ZKS se zavzemam za izvajanje programskih in statutarnih sklepov ter dokumentov sprejetih na naših konferencah in kongresih. Osebno se zavzemam za večje sodelovanje vseh ljudi pri sprejemanju političnih usmeritev ter večjo kontrolo nad izvajanji in odločitvami v institucijah sistema. Sem pristaš svobodnega političnega združevanja in konkurence idej ter programov. Zavzemam se za demokratično državo, ki naj bo strokovna, učinkovita in demokratično upravljana ter predvsem javno nadzorovana. ni in letos pozimi obratovale skrajno racionalno (beri: zunaj sije toplo sonce in mi se grejemo; zunaj je hladno in mi zmrzujemo). Skupnost stanovalcev je bila pred leti vzorno organizirana in vodena. Problemi niso bili nič manjši ali lažji, vendar smo skrbeli in zagotavljali javno delovanje hišnega sveta. Pod tvojim predsednikova-njem pa ste poskrbeli, da nas je v glavnem grela le jeza in tvoja anemičnost ter hladnost pri razreševanju skupnih problemov. Danes drago plačujemo neodgovornost neodgovornih, zato verjemi, da bomo z zahtevo vztrajali. Dokaz za to je tudi to pismo, čeprav nam je sicer žal, da moramo na ta način nadaljevati pot za čiste račune. Zavedaj se, da si bila ti, ob članih hišnega sveta in kurilnega odbora, t. i. odgovorna oseba in da smo vam in tebi, stanovalci zaupali v upravljanje Skupnost stanovalcev. Prepričani smo, da smo svoj del nalog in tudi dolžnosti že zdavnaj izpolnili, tudi tako, kot ste sklenili in ravnali v Hišnem svetu. Zdaj zahtevamo to, kar smo sklenili mi. Ne pričakujemo in tudi ne želimo brati opravičil in razlag o vzrokih in razlogih za sedanje razmere, saj so nam posledice odločitev in samovolje dobro znane. Zahtevamo le, kar nam gre. Stanovalci Dermastjeve 12 , Mengeš Miting, ki ne rešuje ničesar: Njeno veličanstvo - resnica... (pred 1. decembrom, ko nam obetajo miting) Kadar skušamo upodobiti pravico in z njeno podobo okrasiti pročelja ali notranjost naših sodnih hiš, tedaj jo narišejo s tehtnico v roki in z zavezanimi očmi. Pravica pa naj bi bila menda v nerazdružljivi navezi z resnico. Ker ima ta mnogo obrazov, je ne rešijo obveze preko oči. Preveč teh oči je ... Tudi v primeru Resnice, o kateri se te dni in mesece toliko prepiramo tisti, ki smo severneje in zahodneje in tisti, ki so južneje in vzhodneje. Tragična usoda narodov tam doli, po kilometrih sicer daleč, po žalostni mednacionalni do nepojmljivega sovraštva pripeljani averziji pa tako blizu, pljuska tudi do nas in med nas. Resnico, imenovano Kosovo, vidimo kot jo vidimo; z resničnim hotenjem, da bi dognali; s poimenovanjem pravih stvari s pravimi izrazi. Pa to naše videnje resnice ni tisto, ki bi ga morali imeti... Menda ... Zaradi tega smo prišli v položaj, da nam bodo Resnico — seveda svojo, s kričanjem, vpitjem, grožnjami, žalitvami sredi Ljubljane celo vsilili. Ce drugače ne, s puškami, bajoneti, — in morda s tanki na naših ulicah. Daleč od poštenosti je, kdor ne bi obsojal groženj nasilnih dejanj, požarov, posilstev in drugega, zaradi cesarje bila srbska manjšina na Kosovem dolga leta marsikdaj potiskana v eksodus — bežati s svoje, stoletja svoje zemlje, ki Srbom pomeni več, kot samo pokrajino z roba srbskega ozemlja. Z enako neprizanesljivostjo v imenu Resnice je vsak pošteno misleč človek pred sabo in pred ljudmi dolžan obsojati tako ravnale v imenu človečnosti in zaščite človeka, nad katerim se izvaja nasilje, pri tem je zanemarljivo ali je Slovan ali ne. Ker pa Slovenci tudi v našem sedanjem aktualnem, politično tako prenapetem trenutku, mislimo po svoje in ne tako kot bi morali, nas želijo prevzgojiti v naši Resnici. Če ne bo šlo zlepa, bo moralo morda tudi zgrda. Slovenci smo se v svoji zgodovini upirali vsakovrstnemu nasilju, zato bomo kljubovali tudi danes, prepričani smo, da imamo prav in da ne obstaja tista resnica, ki jo tako nasilno uveljavlja srbska politika v vsej Jugoslaviji. Dolgo časa, odkar uveljavljamo humanitarna sporočila naše nacionalne himne Zdravljice nisem mogel zaznati, zakaj naj bi — taka kot je — sploh komu dobro mislečih lahko bila sporna. Sedaj vem: ker vodi ljudi v mir, razumevanje, bratstvo, ker nasprotuje mržnji, podrejanju ... Pa vendar še enkrat, stotič in tisočič v imenu vseh, ki tole berete, prisegam vnovič na tele besede: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava vsi naj si v roke sežejo! M. Brojan Predsedstvo OK SZDL Domžale je na svoji seji 13.11. odločno zavrnilo zahteve po organiziranju takoimenovanega mitinga resnice v Ljubljani in podprlo stališča organov RK SZDL Slovenije. GLEDALIŠKI ABONMA V MENGŠU Knjižnica Domžale in dkd Svoboda Mengeš organizirata v Kulturnem domu v Mengšu gledališki abonma. Predvidoma bodo nastopili igralci iz Prešernovega gledališča Kranj, Mestnega gledališča Ljubljana in Šentjakobskega gledališča Ljubljana, v program pa bomo poskusili uvrstiti se gledališči iz Primorske in štajerske. Prva predstava bo 15. decembra. Vpis v abonma bo v Knjižnici Domžale in v trgovini Zarja. občinski komite ZKS Domžale Predsedstvo: Skupščini SFRJ, predsedstvu SFRJ, centralnemu komiteju ZKJ Že skoraj devet let smo priča krvavemu »razpletanju« kosovske krize; razpletanju, ki v tragični vrtinec golta nove in nove žrtve, ustvarja nove zaplete, podžiga nove strasti. Po osmih letih bi morali spoznati, da politika večnih idejno-političnih diferenciacij, izključevanj iz ZK, iskanja notranjih in zunanjih sovražnikov, obsednega stanja, izrednih razmer ter množičnih sodnih procesov ni razvijala, ne ustvarja in ne bo oblikovala sožitja na Kosovu. Poleg tega menimo, da ta politika ne izraža zahtev državljanov SFRJ. Zato je skrajni čas, da spremenimo izhodišča za oceno vzrokov kosovske krize. Tudi proces proti Azemu Vllasiju in ostalim sodi v kontekst napačne kosovske dramaturgije, ki na odprti sceni do- življa tako gromoglasne vzklike in aplavze kot tudi žvižge in srd. Če se še tako trudimo biti objektivni, hladni in načelni zagovorniki pravne države, ne moremo mimo dejstva, da je proces v Titovi Mitrovici politični proces; proces, na katerem se obtožencem sodi zaradi njihovega političnega prepričanja ter zaradi drugačnih metod in pristopov pri izvajanju v skupščinah in ZK sprejetih sklepov za urejanje razmer. Zato smo pričakovali, da bo Predsedstvo SFRJ zmoglo politično voljo, treznost in občutek za popuščanje napetosti; pričakovali smo abolicijo. Abolicije ne razumemo niti kot pomilostitev krivih niti kot nezaupnico in vmešavanje v sodstvo! Razumemo jo kot modro humano potezo državnega vladarja, ki poskuša opozoriti, da so človeška življenja, zaupanje, razmislek in umiritev več vredni od pospešenega, razbeljenega, strastnega in slepega iskanja pravice in popravljanja krivic. Zato predlagamo Predsedstvu SFRJ, da ponovno razpravlja o aboliciji (Dan republike je s svojimi izročili idealna inspiracija). Skupščino SFRJ, Predsedstvo SFRJ in CK ZKJ pozivamo, da ponovno ocenijo ustreznost kvalifikacije dogajanj (kontrarevolucija, iredentizem, separatizem, razbijanje av-nojske Jugoslavije,.. .) na Kosovu in nemudoma spremenijo politiko in ukrepe v tej avtonomni pokrajini. Aktualen pogovor: Smeti in odpadki -prekletstvo naše dobe r Pogovor z vodjo TOZD KOMUNALA v Komunalnem podjetju Domžale ing. Janezom Repnikom. V zadnjih letih se nam kaže kot eden največjih, če že ne največji komunalni problem vprašanje smeti. Zagate s tem, kam bi dali vse večje količine smeti in odpadkov, ki jih prinaša s sodobnimi tehnologijami obremenjena družba, so vse večje. Ker pravijo, da se stopnja civiliziranosti med drugim sodi tudi po količini smeti in odpadkov, gre soditi, da smo dosegli že zelo visoko stopnjo te civiliziranosti. Tako veliko, da se bomo v smeteh pravkar zadušili. V naši občini smo pred leti načrtovali, da bo smetišče na Močilniku z zmogljivostmi, ki jih bo moč tja odložiti, zadostovalo za več let. Pa smo se unesli v teh izračunih, tako da je smetišče na Močilniku že lep čas preobremenjeno in prenapolnjeno. Lokacije, kjer bi odprli novo centralno odlagališče odpadkov ne moremo in ne moremo določiti, saj se za vsako od možnih variant takoj pojavi obilo ugovorov in pomislekov. Smeti pa nastajajo naprej, nemeneč se za vse te objektivne in subjektivne težave. Če bi hoteli strniti naše stiske s smetiščem, tedaj moramo s pesnikom balad in romanc zatarnati: JOJ, KAM BI DELI? Tako se sprašuje tudi ing. Janez Repnik, vodja TOZD KOMUNALA v KP Domžale. Povabili smo ga na razgovor, da nam odgovori na domala vsa vprašanja, ki smo jih zbrali med občani treh domžalskih krajevnih skupnosti. Tule so vprašanja in takile so odgovori. •Ved katera pereča vprašaja vse ste v reševanju javne hijene postavljeni? Dejstvo je, da nam zapolnjenost ^stoječega odlagališča v Dobu ali J°lje »iskanje« novega odlagališča danih razmerah prav gotovo j!jsdstavlja ključni problem. Pouda-Pa moramo, da pri tej nalogi le i ^tivno sodelujemo, nismo pa nosi-'6c te obveze. Pred nami je naloga, da do kon-^a leta 1990 vsa odjemna mesta °Premimo z novimi tipskimi smet-wki, kajti v programu proizvajal-te opreme prvotnih smetnjakov 1 01 kant) ne bo več. telimo si, da bi naši občani-upo-*niki pristopili k nabavi večjih ^etnjakov (5001, 7001), kar bi \ *n pripomoglo k večji racionaliza-3 dela in nenazadnje tudi zmanj-5r>ju stroškov, i, Ravno tako naprošamo lastnike ^tejnerjev (hiše svete, krajevne ^Pnosti, tovarne, da se lotevajo ga izvajanja te dejavnosti (racionalizacija in humanizacija dela, boljša kakovost opravljenih del, ekološka osveščenost), vendar pa določene naloge na tem področju preraščajo naša pooblastila ali bolje možnosti. Predvsem velja poudariti, da bomo morali z upravnim organom občine Domžale čimprej posredovati nov odlok o pobiranju in deponiranju odpadkov. Ravno tako si želimo, da bi bila odjemna mesta pri praznjenju smetnjakov določena pri izgradnji infrastrukture, saj bi se na ta način izognili nepotrebnim prerekanjem o lokaciji smetnjaka z našimi uporabniki. Dejstvo je, da s smetarskim vozilom predvsem v zimskem periodu često ne moremo priti do praga posamezne stanovanjske hiše. Odvoz odpadkov je organiziran v 20 od skupno 27 krajevnih skupnosti. Menimo, da bi lahko v preostalih krajevnih skupnostih odvoz odpadkov organizirali preko določe- .*odobno mehanizacijo bodo komunalni delavci v prihodnje hitreje v boljših delovnih pogojih izpraznjevali posode Jetrni. !y ?a vzdrzevanJa in izboljšajo J)anji videz kontejnerjev. Prizade-si, da bi čimprej pristopili k 0 tehnologiji pobiranja odpadli Po sistemu RIKO-PRESS. To vDorneni, da bomo lahko v sme-1, sko vozilo sistema RIKO-PRESS deponirali odpadke iz 4 in <3 kontejnerjev. Ker vozilo pričajmo že v naslednjih mesecih, ta0 morali delno preurediti obsto-kontejnerje tako, da je z njimi j *en odvoz odpadkov preko si-C^a RIKO-PRESS kot z obstoje-;^načinom s kamioni samonakla- li^eniti velja, da zaključujemo ^na kanalizaciji v Dobu, kjer bolj 'Zcedne vode v sanitarni depo- 1 odvedli do čistilne naprave, s ®9r bo storjen velik korak h kon- 'Jreditvi odlagališča v Dobu. ]*'ČiI Občinski svet ZSS Domžale, v njegovem okviru so s^Hagale finačno in materialno (s svojimi izdelki) tudi povezne delovne organizacije, vsi zaposleni pa smo v skla-j| 2 republiškim zakonom prispevali za odpravljanje po-Wtc namenili povprečni enodnevni osebni dohodek do-"en v oktobru tega leta. m Zbrana sredstva so se (se bodo) porabili predvsem za s lovo stanovanjskih objektov, za obnovitev gospodarske Osobnosti prizadetih območij in za obnovo infrastruktur-11 objektov. > V akcijo pa se vključujejo tudi posamezniki, ki svoja fizična in materialna sredstva nakazujejo oz. namenjajo 'Zadetim Hni^inam nrf»lfn 71 rr» rti^nnr^v m ^pntrnu to cr. ^adetim družinam preko žiro računov oz. centrov za so (^•no delo v posameznih občinah. Tako omenimo odločijo bratov Brojan, ki so kompletno opremo za enoinpol-b^no stanovanje namenili eni izmed prizadetih družin v ^lozah. Ij Akcija še traja, prihaja pa mrzla zima, ki že trka na vra-°groženih domačij. POMAGATE LAHKO TUDI VI! ^PRISPEVKE LAHKO NAKAŽETE NA ŽIRO RA- Ali to pomeni tudi racionalizacijo oz. zmanjšanje števila zaposlenih? V prvi fazi zanesljivo ne, saj bodo delavci delovne skupnosti SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v sklopu upravnih organov dejansko nadaljevali svoje delo v prejšnjem odgovoru opisani organiziranosti, ki pa je vendarle začasna. Kot sem že omenil, se v letu 1990 pripravljajo korenite spremembe na področju državne uprave, ki naj bi postala tisti del širše zasnovane javne uprave, preko katere država na organiziran način zagotavlja oz. omogoča, razvija in pospešuje tiste dejavnosti, ki so nujen pogoj za razvoj družbe kot ce-iote in posameznika v njej ter s svojimi ukrepi uresničuje družbene cilje razvojne politike v gospodarstvu. To pa še ne pomeni, da ne bomo že v tem, prehodnem obdobju, izvedli nekaterih racionalizacij. O prostorskih pogojih uprave smo že doslej govorili kot o omejitvenem faktorju? Že več let se v upravnih organih srečujemo z izredno perečo problematiko reševanja prostorskih pogojev uprave. Prav prostori že predstavljajo omejitveni faktor pri prizadevanjih za povečanje učinkovitosti in racionalizacije dela upravnih organov, zlasti pri prizadevanjih za uporabo sodobnejših birotehni-čnih pripomočkov. Prepričan sem, da problematiko pomanjkanja ustreznih prostorov občutijo tudi občani. Realizacija določb ustavnega zakona z vključitvijo delavcev SIS v upravne organe pa ta problem še zaostruje. Povečuje namreč število lokacij, na katerih bo delala državna uprava. To pa ne bo le povečalo stroškov za njeno delovanje, temveč bo tudi povzročilo obilo težav pri usklajevanju dela med posameznimi organi in strokovnimi službami. Izvršni svet SO se z reševanjem te problematike intenzivno ukvarja in bo predvidoma do konca letošnjega leta pripravil predloge rešitev in jih posredoval zborom Skupščine občine. Se SlS-i ukinjajo in jih ne bo več? To je najpogostejše vprašanje ljudi v zvezi z izvedbo ustavnega zakona? Z dnem uveljavitve ustavnega zakona so prenehale veljati določbe zakonov (kar 23 jih je), ki so določale obveznost ustanovitve SIS in kmetijskih zemljiških skupnosti. Hkrati pa isti zakon določa, da se s 1.1. 1989 začasno do uveljavitve z ustavo usklajene zakonske ureditve prenese upravljanje nalog teh skupnosti na izvršne svete. To pa pomeni, da SIS s 1. 1. 1989 prenehajo z delom. Vendarle bodo Sis-i še vedno odločale o uresničevanju politike in sprejemale odločitve na svojih področjih? Samoupravne interesne skupnosti bodo do 31. 12. 1989 ustanovile organe za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter za dajanje mnenj in predlogov na posameznih področjih Skupščini občine in Izvršnemu svetu. V omenjene organe bodo imenovani stalni delegati izmed delegatov sedanjih SIS, ki se jim podaljša mandat do uveljavitve z ustavo usklajene zakonske ureditve. V občini pa že tečejo priprave za sprejetje odloka na podlagi zakona, s katerim se bodo na te organe prenesla določena opravila, ki jih sedaj opravljajo skupščine SIS in njeni organi ter kmetijska zemljiška skupnost. v okviru sedanje delovne skupnosti sis družbenih dejavnosti pa so zaposleni tudi delavci, ki so opravljali tudi naloge za potrebe nekaterih zvez in drugih uporabnikov. Kaj bo z njimi? Delovna skupnost SIS družbenih dejavnosti resnično opravlja razen nalog za SIS družbenih dejavnosti tudi vrsto opravil za druge uporabnike, za kar so zaposleni tudi ustrezni kadri. Po predlogu, ki je predložen IS, naj bi celotna delovna skupnost SIS družbenih dejavnosti s 1.1.1989 prešla v sestavo ustreznih upravnih organov občine Domžale — vključno z delavci, ki opravljajo naloge za druge uporabnike (upravljanje s športnimi objekti, različne zveze, Mladinski dom na Krku, Sklad za izobraževanje delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju, opravila za Knjižnico in Center za socialno delo). V letu 1990 pa bo potrebno oceniti in v okviru že omenjene preobrazbe državne uprave tudi realizirati prenos opravil, ki so popolnoma v pristojnosti izvajalcev na izvajalce. Tu mislim na vse v vprašanju naštete institucije in zveze, kakor tudi opravila vezana na finančno poslovanje KS. Do končne organiziranosti, ki bo , določena v letu 1990 pa je po mojem mnenju ustrezno, če te naloge opravljajo delavci, ki so jih opravljali tudi doslej. Pogovor pripravila glavna urednica. JNA. S0101-678-51579 RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - ZA ^ZADETE OB NEURJU V SEVEROVZHODNI SLO- 50120-678-55307 RDEČI KRIŽ OBČINE DOMŽALE. ti 40 let Kamniške gimnazije Odbor za praznovanje 40. obletnice Gimnazije v Kamniku obvešča, da bo osrednja prireditev ob tem jubileju v petek, 15. decembra 1989 ob 19. uri v Srednji ekonomski in naravoslovni šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Ob tej priložnosti bo tudi zanimiva razstava o delu šole v preteklem obdobju in sicer od 11. do 18. decembra v Veroniki v Kamniku in od 19. do 23. decembra v Likovnem razstavišču v Domžalah. VABLJENI — še posebej vsi maturanti! Semesadike Mengeš: Letos ne bomo prodajali novoletnih jelk... Cenjene stranke obveščamo, da v letošnjem letu ne bomo prodajali novoletnih jelk. Pri nas pa se lahko oskrbite s sadikami za živo mejo, ostalimi okrasnimi sadikami, vrtnicami in sadikami sadnega drevja. Vse informacije lahko dobite po telefonu: 737-311. ŽIV - ŽAV DOMŽALE Čestita vsem občanom ob prazniku in vabi k nakupu otroške konfekcije. Do konca leta imamo odprto tudi dopoldan ob sredah in petkih od 9. do 12. ure, sicer pa vsak dan popoldan od 15. do 19. ure. Se priporočamo! KUPON ZA 10 % POPUSTA Naša skupna ideja: Namesto za novoletne čestitke — darujmo za opremo centra za dializo Center za dializo UKC Ljubljana deluje že od leta 1970, v njem pa trikrat tedensko prejema neobhodno življenjsko pomoč, ki je za bolnikov obstoj nujna, 200 pacientov. Mnogi med njimi so tudi občani naše občine. Prostorski pogoji so nemogoči, izrabljenost aparatur je večja, kot bi smela biti, Center za dializo deluje tudi v hudih gmotnih stiskah. Vedeti je treba, da je večina potrebnega materiala iz uvoza. Najcenejša enkratna storitev — (dializa) stane eno staro milijardo, tedensko pa so potrebne tri za vsakega bolnika. Menimo, da bi bilo prav, če se občani v čim večjem številu letos odločimo, in namesto dragocenih novoletnih čestitk s poštnino namenimo del teh sredstev za Center za dializo v Ljubljani. NASLOV: DRUŠTVO LEDVIČNIH BOLNIKOV LJUBLJANA Zaloška 7 ŽIRO RAČUN: 50101-678-73223 pri SDK Ljubljana, Miklošičeva. OK SZDL Domžale in Uredništvo SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE OBVEŠČAMO, DA JE PETEK, 1. DECEMBER 1989 OBIČAJNI URADNI DAN IN SO URADNE URE OD 8. do 13. URE Spoštovana Slovenka in Slovenec! Sprašujemo vas, ali vas ne jezi: — dnevna podražitev živil, stanarin, elektrike in drugih, za življenje potrebnih reči, — nizka življenjska raven večine slovenskih ljudi, — težaven gmotni položaj mladih družin, — veliki izdatki za varstvo in šolanje otrok ter zdravstvene storitve, — vse večja brezposelnost, — umiranje slovenskih gozdov in izginjanje plodne zemlje, — da dihamo vedno slabši zrak, pijemo vedno bolj onesnaženo vodo in uživamo vedno bolj kemizirano hrano, — slab položaj slovenskega kmeta, — tehnološko zaostajanje slovenske industrije, — velikanska vsota denarja, ki ga dajemo za državno upravo in JLA, '— čezmerno odtekanje denarja iz Slovenije, — vmešavanje drugih v naše narodne zadeve, — da ima glas velike večine Slovencev tako majhno politično težo, **■ razkorak med besedami in dejanji tistih, ki so na oblasti? Nas vse to in še marsikaj zelo jezi. Če tudi vas, potem se nam pridružite. Skupaj bomo razmere lažje in hitreje spreminili. PRISTOPNA IZJAVA Podpisani ............................................................................................. Telefon doma:.........................v službi: ........................................... pristopam k Slovenski demokratični zvezi (SDZ) Datum:......................... Podpis: Pristopno izjavo pošljite na naslov: PO SDZ Domžale Ljubljanska 70/1 Uradne ure imamo vsako sredo od 17.—19. ure na Ljubljanski 70,1. nadstropje IN KAJ MENITE VI O PROGRAMU NEODVISNIH SINDIKATOV? smo vprašali sindikalne in druge delavce v občini. Odgovorili so takole: Franc GNIDOVEC, veterinarski tehnik, predsednik OS ZSS Domžale: v programu neodvisnega sindikata Slovenije vidim sindikat, ki bo samostojen, avtonomen in neodvisen od drugih subjektov sistema, od državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, zvez in gibanj ter vodstev delovnih organizacij oz. podjetij. Imeti moramo lasten program, ki ne bo ideološko obremenjen, tako kot so vsi dosedanji programi. Novi neodvisni sindikat mora postati močna STANOVSKA organizacija delavcev po meri članstva, pod geslom združeni smo močnejši. Ana medved, učiteljica razrednega pouka, predsednica občinskega odbora delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti: Zavzemam se za program, za vsa tri načela, napisana v naslovu, zlasti mi je všeč, da imamo končno zapisano pravo vlogo sindikata. Za nas delavce v vzgoji, izobraževanju in znanosti v naši občini nova organiziranost ne predstavlja nič novega, saj se tudi sedaj povezujemo v obliki sindikata dejavnosti. Lahko trdim, da je ta način delovanja že rodil nekaj uspehov. Vsakdo, ki bo program prebral, se bo lahko odločil za vključitev v nov sindikat, saj menim, da bo v programu našel vsaj kakšen svoj interes. Čaka pa nas še ogromno dela, da bomo ta program lahko uresničevali. Ena od prvih nalog je, da postavimo ekonomsko ceno dela in tako zagotovimo človeka vredno življenje. Vinko KEPEC, tekstilni tehnik, predsednik konference 00 ZSS induplati: Jutrišnji sindikat bo moral delovati neodvisno od politike. Če bo hotel biti učinkovit, ne bo smel biti transmisija dnevne politike. To pomeni, da se bo ukvarjal z interesi delavcev ter se zavzemal za boljše življenje in izboljšanje delovnih pogojev. v programskih usmeritvah neodvisnih sindikatov, piše, da se bo sindikat zavzemal za ekonomsko ceno dela. To je res! vendar je vprašanje, kakšno delo mislimo s tem. Ne smemo favorizirati dela nasploh, temveč le kvalitetno delo, utemeljeno na znanju. Upam, da ne bomo z opredelitvijo dela spet zaostali za rekordom. Dušan LEB, dipl. ing. tekstilne tehnologije, glavni direktor induplati: Trenutno je sploh nedefinirano, kaj hočemo z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, ne samo s sindikatom. Spreminjamo samo zunanjo obliko, kalup, temelja, to je oblike lastnine, pa se ne lotimo. Vendar je to osnova, na kateri bi morali graditi nadstavbo. V podjetju se delavci pojavljajo v dvojni vlogi. Po eni strani prek delavskega sveta vplivajo na upravljanje z lastnino podjetja, po drugi strani pa naj bi si prek istega podjetja zagotovili določene pravice. To je pravzaprav boj proti samemu sebi. Sindikat bi moral biti organizacija, ki postavlja zahteve proti lastnikom kapitala. Vloga lastnikov kapitala pa ni opredeljena. Ne ve se, ali je direktor zastopnik lastnikov kapitala ali prvi med enakimi (med vsemi zaposlenimi), zato je ob takih predpostavkah nemogoče razpravljati o kakršnikoli vlogi sindikata. Irena GRICAR, dipl. organizator dela, direktor Poslovne skupnosti osnovnih šol občine Domžale: Bodoči sindikat naj deluje svobodno, samostojno, v okviru dogovorjenih pravic in dolžnosti. Njegova glavna funkcija je varovanje človekovih pravic, ki izvirajo iz dela. Imeti mora izdelana konkretna merila v primeru vodenja stavk, ki so njegova pravica. Podpiram programske usmeritve neodvisnih sindikatov Slovenije. Potrebno pa bo nekaj časa, da bo sindikat našel mesto v prenovljeni družbi. Janez KRALJ, dipl. oec, vodja sektorja organizacije in nagrajevanja Tosama: Program neodvisnih sindikatov je pravilno zastavljen, ker se bo glede na novo razmerje sil sindikat moral usmeriti na glavne probleme zaposlenih, to je prvenstveno pravico do zaposlitve in pravico do materialno socialne varnosti. Doslej vloga zastopanja delavca ni bila poudarjena, ker so zato obstajale tudi druge institucije. S pojavom različnih lastninskih oblik se spreminja tudi način upravljanja podjetja, iz delavčevih rok prehaja v lastnikove. Zato je pričakovati zmanjšanje možnosti uveljavljanja pravic preko organov upravljanja v podjetju. Sindikat naj bi v bodoče bil praktično edini zastopnik delavčevih interesov. Kot tak bi moral v konkretnem primeru nastopati z neodvisnimi ljudmi, s pogojem, da je tudi sam neodvisen. Sindikat zato ne more biti političnu organizacija, zlasti ne, če sledimo razvoju političnega pluralizma, zaradi česar moramo pričakovati, da se bodo tudi zaposleni različno opredeljevali. Glede same organizacije sindikata menim, da so prava rešitev panožni sindikati, zadostno »opremljeni« s strokovnjaki — če naj bi sindikat uveljavljal varstvo pravic delavcev — zlasti s pravnega področja. Menim tudi, da se sindikatu ne bi bilo treba podrobno spuščati na ekonomsko področje. Če gledamo zahteve, kakršne je sindikat postavil za statute podjetij, mislim, da so pretirane. Kot zastopnik delavca in njegovih pravic sindikat ne potrebuje udeležbe pri upravljanju podjetja, ker s tem prevzema preveliko odgovornost. Kot stanovska organizacija naj bi se posvetil delavcu (spremljanje gospodarjenja je le okvirno) gospodarjenje pa je v domeni drugih institucij. Danica merlin, ekonomski tehnik, vodja računskega sektorja Tosama Program neodvisnih sindikatov je zelo smelo zastavljen. Morda celo presmelo! Dvomim namreč, da bo tak program z istimi ljudmi v kratkem času uresničljiv. Sicer pa je z njim ustvarjena slika sindikata, kakršnega si delavci želimo, zakon o delovnih razmerjih daje poslovodnim organom večja pooblastila, odvzema pa jih samoupravi. Sindikat bo postal sčasoma edina delavčeva zaščita. Danes sindikat ne odigrava niti 10 procentov vloge zaščitnika. Če bo hotel uspeti, mora postati neodvisen — tako od poslovodnih struktur v podjetju, kot politično navzven. Pozdravljam pravico svobodnega ustanavljanja in vključevanja v sindikate. Obstaja možnost, da kdo s svojim sindikatom ne bo zadovoljen. Zakaj bi mu torej kratili pravico stopiti v drug sindikat ali pa s skupino somišljenikov ustanoviti svojega? Peter PRIMOŽIČ, diplomirani pravnik, predsednik SO Domžale: Ne bi mogel presoditi ali je ta program res tisto, kar sindikati ali delavci čutijo, da bi moral biti. Vendar prenova sindikata je nujna. Osebno mislim, da bo možno ta program izvajati v novi vlogi sindikata. Ali pa je ta program dosti konkreten in revolucionaren, pa morajo delavci povedati sami. Dejstvo je, da sindikat teži k neodvisni vlogi in da si skuša tak položaj tudi ustvariti. Sedaj se sicer čuti ta dvojnost, to je, ali je sindikat stanovska organizacija ali politična stranka. Prepričan sem, da bo sindikat politična sila. Ali bo zveza, ali stranka — to je druga stvar. To je odvisno od tega, kako bo oblikovan skupščinski sistem. Sindikat bo zlasti na nivoju republike in federacije samostojen dejavnik pri urejanju določenih področij, ki zadevajo delovna razmerja, socialno varstvo in druge stvari, ki so vezane na zaposlovanje in pravico do dela. Res pa je, da bomo morali tudi v članstvu samem marsikaj spremeniti. Če bomo dejansko izvedli tržno gospodarstvo, potem bo treba nekatere stvari, ki so bile sedaj ta-korekoč samoumevne, preiti, odpisati. Anketo izvedle: Lada Orehek, Marjana Lubinič in Justi Arnuš Peter Primožič KAKŠEN BO SINDIKAT JUTRI? Program neodvisnih sindikatov Slovenije je, lahko bi rekli makropro-jekt, načrtovan za daljše obdobje. Cilj projekta je razvoj nove vloge in organiziranosti sindikata. V razpravi o programu, ki jo je organiziral občinski sindikalni svet oretekli mesec je sodelovalo več kot sto najodgovornejših nosilcev sindikalnega delovanja v občini. V vseh šestih skupinah, v okviru katerih je bila organizirana razprava, je bila potrjena smer delovanja sindikatov in njegova prenova. Občinski svet ZSS Domžale Nova bančna hiša v Mengšu: Kakovostnejši bančni servis za Mengšane.. vencijam delegatov v občinski skupščini, saj je bilo delegatsko vprašanje o potrebnosti boljših bančnih storitev v Mengšu postavljeno že večkrat. Potem, ko je predočil nekaj temeljnih podatkov o stroških gradnje, je opozoril na kakovostno delo izvajalcev SGP graditelj iz Kamnika ter mengeškega Tamiza, ki sta vsa dela Zahteve po kakovostnejših bančnih storitvah so v zadnjem času povsod vse bolj pogoste, zlasti pa zahteva, da povečamo tudi možnosti opravljanja teh storitev. Dosedanja ekspozitura Ljubljanske banke — Banke Domžale v Mengšu je z svojo neposrečeno lokacijo na Kolodvorski povzročala občanom iz prometnih razlogov mnogo težav, pa tudi sicer zmogljivosti in pogoji delovanja te banke niso zadoščali vse večjim potrebam. Mengeš stoji na dinamičnem in dokaj tranzitnem območju, kjer se stekajo prometni tokovi z Gorenjske, Brnika ter iz Kamnika in Tuhinjske doline proti Ljubljani. Tako je tudi zaradi tega, ne le zaradi svojih 6000 občanov, potreboval nove pogoje bančnega delovanja. Tako so v Mengšu zgradili novo bančno hišo in jo v ponedeljek, 6.11. 1989 tudi odprli. Kot je uvodoma poudaril direktor banke v Domžalah Viljem Držanič, želi banka v Domžalah samo slediti dinamičnemu industrijskemu in obrtnemu razvoju, ob tem pa je boljši bančni servis neobhodna potreba. S to potezo — graditvijo nove bančne hiše, je banka v Domžalah zadostila tudi inter- O varčevalcih ter o njihovi besedi, ki jo imajo v sklopu m » floZ banke je spregovoril predsednik Sveta varčevalcev Stane man. d je spregovori' p, iob Domžale r ie Ob otvoritvi banke v Mengšu. Podatke o gradnji je predočil direktor Ljubljanske banke - Banke Domžale Viljem Držanič. opravila kakovostno in v roku; po načrtih ing. arh. Mojce An-drič. Bančna hiša z nenavadnim, vendar izjemno lepim arhitekturnim videzom ter z lepo interierno opremo (galerija), je zagotovo pomembna olepšava kraja. V nadaljevanju je Stane Rozman opozoril na premajhno vlogo, ki jo imajo varčevalci v upravljanju banke, Peter Jane-žič pa je v imenu krajanov pozdravil novo mengeško pridobitev in izrekel dobrodošlico zaposlenim v Mengšu. *oncu predsednik Sob Domz»'rćanje Primožič in izrazil Pre.Pr gan: da bo Ljubljanski banki " m ki Domžale tudi v novih P J kušnjah, ki jih prinaša c jatu gre za ohranitev njenega ^ sa — tudi tokrat uspelo- v nć v Domžalah se po vseh ^ nih podatkih uvršča-me ^ boljše banke v Jugoslavif ^ zil je prepričanje, da bo"1 ko kot eno od hčera ban* ^ prj tere imeli v Domžalah tudi hodnje. Obisk v krajevni skupnosti Krtina: Želimo si še hitrejši razvoj Če za kakšno krajevno skupnost v občini lahko rečemo, da se je v zadnjem času »razcvetela«, potem to zanesljivo lahko rečemo za KS Krtino, saj se tako vodstvo KS, kot vodstva posameznih družbenopolitičnih organizacij in društev prizadevajo, da KS razvijajo kar na vseh področjih. In ugotovimo lahko, da jim to kar uspeva. Do včeraj — razvoj počasnejši Kot lahko razberemo iz referata Mira Kovača, predsednika Skupščine KS Krtina, ki ga je podal na letošnjem praznovanju krajevnega praznika, v tej KS sami ugotavljajo, da je bil njihov razvoj kar več desetletij relativno počasnejši v pri-, merjavi z drugimi kraji. Vzroke so" našli predvsem v premajhni aktivnosti, v slabši organiziranosti in premajhni vztrajnosti, pa tudi v dejstvu, da KS pravzaprav ne moremo uvrstiti niti med razvite, niti med nerazvite. V njej ni niti ene delovne organizacije, ni pa tudi načrtnega sodelovanja z DO, v katerih njihovi krajani delajo. Vendar lahko rečemo, da se premika . . . Vsi naši uspehi V zadnjem času je razvoj znatno hitrejši. Lahko ugotovimo, da se je KS poenotila, našla skupne probleme in jih uspešno rešuje. Za začetek je bilo doseženih nekaj uspešnih akcij, ki se zadnje čase kažejo v melioraciji, ki prinaša velike površine plodnih kmetijskih površin in odpravlja nekatere pomembne komu- nalne zavore (urejeni mostovi, poljske poti, meteorna kanalizacija ipd.), v potegnjenih novih telefonskih zvezah, ki se bodo, če bo načrtovana akcija 100 telefonov uspela, še pomnožile. Rekonstruirane in asfaltirane so bile nekatere krajevne ceste (v vasi Studenec, Brezje, Zg. Krtina), urejena javna razsvetljava, delno tudi pokopališče, postajališča in še kaj bi našli. Velik uspeh pomeni gradnja vodovodnega omrežja Žeje—Trojica, ki je bilo tudi zaradi prizadevanj vodstva KS realizirano prej, kot je bilo načrtovano. Še ojačitev omrežja na trasi Krtina—Zalog je potrebna in problem zagotovitve zdrave pitne vode vsem v KS bo odpravljen. Pomemben dejavnik v KS je tudi šola, ob kateri je bilo letos asfaltirano igrišče; ko pa bo urejena še okolica, bo za malčke resnično lepo poskrbljeno. Le kdo bi preštel vse ure prizadevanj, ki pa, kot jo videti, še niso zaključena. To so le nekatere aktivnosti; veliko je bilo majhnih, ki so prav tako zahtevale veliko prostovoljnega dela, pa tudi razumevanja krajanov, pa tudi širše družbenopolitične skupnosti, na katere pomoč Krtinci računajo tudi v prihodnje in so hvaležni zanjo. s samoprispevkom še hitreje S presenetljivo veliko podporo krajanov je bil spomladi izglasovan krajevni samoprispevek, katerega prvi rezultati so že tu. Tako samo glasovanje, kakor tudi aktivnosti, ki za uresničevanje programa potekajo, dokazujejo, da je med krajani veliko enotnosti, zaupanja v uresničitev načrtovanih akcij, pred vodstvom KS pa velika obveza in odgovornost. Tako je že asfaltiran del ceste Brezje—Rača—Račni vrh—Ulčar-jevo znamenje, ki ga brez prostovoljnega dela in dodatnih prispevkov krajanov ne bi bilo. Brez tega ne bo šlo tudi v prihodnjem letu, ko naj bi bila cesta v celoti asfaltirana. Veliko požrtvovalnosti in dela so pokazali tudi krajani ob cesti Studenec— Škocjan—meja s KS Pre-voje, ki so že pripravili vse potrebno, da spomladi tudi ta del ceste dobi asfalt. Prostori — njihova bolečina Nemogoči prostorski pogoji, v katerih delajo, so po njihovem mnenju edinstveni primer celo v Sloveniji. Kljub sklepom Skupščine občine, da bodo ta problem reševali prednostno, kljub argumentom in vztrajnosti, pravih rezultatov še ni in le upajo lahko, da bo tudi pri rešitvi tega problema zmagal razum. Težave imajo tudi s financiranjem redne dejavnosti KS, pri čemer menijo, da dosedanji način, v katerem je eden izmed pomembnih kriterijev tudi število prebivalcev KS, ni ustrezen, saj KS postavlja v neenakopraven položaj. Finančna sredstva ne zadoščajo niti za plačilo najnujnejših opravil, ki jih nalagajo predpisane obveznosti in naloge, težave pa imajo tudi pri izvajanju sprejetega programa dela. Vsi skupaj enotno in delovno Prizadevanja vseh so torej usmerjena v realizacijo sprejetega programa krajevnega samoprispevka (javna razsvetljava, kanalizacija, kulturna dvorana, prostori KS idr.) in v zagotovitev ustreznih prostorov za delo KS in njenih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Zato vselej poudarjajo, da bi morali vsi skupaj najti ustrezno in čimprejšnjo rešitev, kajti sicer problem ne bo rešen. Krajani pa si bodo tako kot oslej, prizadevali, da bodo ob samoprispevku, pomagali še z dodatnimi prispevki in delom (morda celo v večjem obsegu, kot krajani drugih območij), da bi tako čim-preje dosegli zaželjene cilje. O tem so govorili tudi ob krajevnem prazniku, ko so zapisali, da bi prihodnji praznik radi praznovali v novih prostorih. Ne bo lahko, vendar če bodo delali tako, kot doslej, potem lahko verjamemo, da jim bo uspelo. V. V. Predsednica IVANKA OGOREVC, KK SZDL Krtina Z reorganizacijo K K SZDL Krtina in ustanovitvijo vaških odborov, je dosežena znatno večja aktivnost in učinkovitost pri izvajanju akcij. Presežena je vrsta nasprotujočih stališč. V zadnjem času je bilo veliko narejenega. Rezultat vsega tega pa je tudi opredelitev krajanov za krajevni samoprispevek. Krajevna konferenca SZDL in njeno predsedstvo menimo, da sta trenutno med najbolj perečimi problemi vsekakor reševanje problema telefonije in rekonstrukcije cest: — Brezje —Rača —Ulčarje-vo znamenje — Skocjan-meja s KS Pre-voje Gre za medkrajevne ceste v dolžini skoraj 4 km. To je za krajane prevelika obremenitev, zato upravičeno pričakujemo večjo finančno pomoč širše družbene skupnosti. JANEZ LUKMAN, predsednik sveta KS: V svojem prispevku želim opozoriti na probleme finan- ciranja krajevnih skupnosti. Po mnenju sveta in mojem tudi ni zagotovljeno niti pokrivanje najnujnejših stroškov za redno dejavnost. Prav tako menim, da je veljavni sistem krivičen, ker postavlja posamezne krajevne skupnosti v neenakopraven položaj. Organi naše krajevne skupnosti so dali že vrsto pobud in predlogov. Še vedno smo optimisti in verjamemo, da bodo sedanje aktivnosti v občini pripeljale k obje-ktivnejši in ugodnejši rešitvi tega problema. ALOJZ SMOLNIKAR, predsednik KO ZZB NOV: Kot predsednik KO ZZB NOV lahko povem, da je bilo v zadnjem času v sodelovanju z občinskim odborom ZZB NOV Domžale veliko narejenega. Krajevna organizacija je pridobila nov prapor, udeleženci NOB, ki izpolnjujejo pogoje so uveljavi-ii priznavalnine, postavljeno je obeležje na grobu padlih partizanov, pripravili smo kot v drugih krajevnih skupnostih, vendar si upam trditi, da tako slabih prostorskih pogojev ne srečate nikjer v Sloveniji, kaj šele v občini. Kljub temu pa menim, da je na srečo ali na žalost v zadnjih letih sorazmerno veliko doseženega. Seveda pa, če želimo, da so dogovori organov in posameznikov kolikor toliko pravočasno izvršeni, je potrebno nenehno spodbujanje in preverjanje; to pač potegne za seboj veliko dodatnih obveznosti. BRANKO POVSE, namestnik predsednice KK SZDL: K temu so precej pripomogle melioracije in komasacije, ki od kmetovalcev zahtevajo drugačne posege na novo pridobljenih kmetijskih površinah. Tako se jih vse več srečanje ostarelih krajanov ob Dnevu republike in Novem letu in še bi lahko naštevali. Kot podpredsednik odbora za gradnjo večnamenskega objekta v KS Krtina in gradnjo igrišča — ureditev okolice šole pa naj povem, da ne razumem, zakaj se ne seznani javnost, kje so in kdo so nosilci blokad, ki v nasprotju s sklepi in usmeritvami občinske skupščine in drugih pristojnih organov zapletajo in onemogočajo njihovo realizacijo. PETER CERAR, tajnik KS: Obveznosti kiajevne skupnosti Krtina niso nič manjše. Oživaljnje dela KS poteka tudi preko dela vaških odborov, preko katerih vprašanja posameznega območja prenašamo v Svet KS oz. na Predsedstvo KK SZDL. Tako bi radi javno razsvetljavo ob cesti v Zg. Krtini, manjka pa tudi še na avtobusni postaji. Nujna je ureditev odvodnjavanja meteorne vode, marsikaj pe želimo storiti pri razvoju telefonije v KS. Naša SZDL si prizadeva za boljše in aktivnejše delovanje SZDL v krajevni skupnosti. Čeprav danes to ni lahko, menim, da bo razrešitev omenjenih problemov zanesljivo pomeniia ugoden odmev med krajani in okrepila njihovo zaupanje v krajevno skupnost in v delo SZDL. BOŽIDAR CERAR, predsednik strojne skupnosti: Strojna skupnost Rača -Krtina je zlasti v zadnjem letu uspešno napredovala, pokriva pa poleg KS Krtina tudi sosednje KS. usmerja v poljedeljstvo, upošteva kolobarjenje, vse to pa zahteva tudi boljšo strojno opremljenost. Tako je strojna skupnost že kupila sodobni kombajn za žetev žit in koruze, nova je tudi sušilnica za žito, ki bo prihranila precej truda in denarja. Pričeli smo tudi z gradnjo strojne lope, saj stroji nujno zahtevajo streho. Povsem nerazumljivi pa so zame zapleti v zvezi s pridobitvijo potrebne dokumentacije, saj gre izključno za »kmetijski« objekt. V načrtu imamo še nakup kombajna za izkop krompirja, radi bi še nekaj večjih sadiicev in sejalnic, tako da lahko rečem, da bo prostor »Pri vagi« kaj kmalu postal kmetijsko središče. MARJAN MERKUŽIČ, vodja delegacije za zbor KS so Domžale: Delegacija je posredovala veliko pripomb, pobud in predlogov in z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da je občinska skupščina vse tudi obravnavala. Velik del pobud in predlogov pa tudi podprla in sprejela. Moti in vznemirja pa prepogosto nedosledno izvajanje stališč in sklepov občinske skupščine v upravnih, strokovnih in drugih organih. Kot najbolj izrazite primere naj navedem: — sklep skupščine o dopolnitvi seznama krajevnih poti postopki vezani na dopolnitev vsebine odločbe o uvedbi komasacije — uporaba različnih kriterijev pri izvajanju odločbe o uvedbi komasacije Iz naših krajevnih skupnosti RADOMLJE Ob Prazniku republike naj bi odprli zbiralnico mleka, ob kateri pa so morali urediti tudi kanalizacijo. Radi bi, da bi bila tehnično prevzeta kanalizacija (morda je medtem že!) kanalizacija proti Hudem, saj bodo s tem dani pogoji za pričetek izgradnje hišnih priključkov. Najbrž krajani niso preveč zadovoljni z makadamsko ureditvijo ceste pd Šraja proti Hudemu, povemo jim lahko, da bo asfalt spomladi. Medtem je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale zagotovila sredstva za prekritje nekdanje radomeljske osnovne šole, omenimo pa naj še prizadevanja članov Športnega društva Radomlje — zlasti teniške sekcije — ki v okviru športnega parka na Škrjanče-vem gradi 2 novi teniški igrišči. Na voljo bosta vsem občanom, saj so v njih tudi sredstva samoprispevka. MENGEŠ Tudi tu se gradi marsikaj, povsod pa se kažejo prizadevanja občanov, da ob krajevnem samoprispevku prispevajo še dodatna sredstva, material in delo in čimpreje zgradijo v programu krajevnega samoprispevka predvidene investicije. Tako se pospešeno gradi bodoči gasil-sko-godbeni dom, ki naj bi bil še letos pod streho, strašno pridni so tudi v Topolah, kjer predvsem s prostovljnim delom (pa ne le gasilcev!) obnavljajo gasilski dom. Razvija pa se tudi Loka, kjer se gradi MT kanal kanalizacije, za sekundarne vode in hišne priključke pa bo potrebnih še nekaj aktivnosti. Gradi se kabelsko omrežje za telefonijo, ki naj bi prišla tudi v objekte na Dobenem, ki se bo kmalu še bolj približalo dolini. KS je namreč že naročila izdelavo projektov za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste. Tako se je tudi v tej KS pokazalo, kako lahko samoprispevek aktivnosti poživi in obenem dokaže, da so ljudje kljub precej težki situaciji še vedno pripravljeni s sredstvi, materialom in delom prispevati k razvoju okolja, v katerem živjo. IHAN Najbrž že lahko zapišemo, da je ena izmed načrtovanih investicij v tej KS zaključena, to je rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Mala loka—Bišče, kjer so bili zlasti aktivni člani gradbenega odbora, KS pa je uspelo, da je rekonstruirala in asfaltirala tudi pot ob pokopališču v Ihanu. Sicer so pa vse sile namenjene pripravi realnih programov za leto 1990, ko bodo sadovi krajevnega samoprispevka in pripravljenosti krajanov še obilnejši kot letos. TRZIN Gradnja kanalizacije se nadaljuje in naj bi bila skladno s podpisanimi pogodbami dokončana v letu 1992. Pred KS je pomembna naloga ureditev pločnikov ob Mengeški cesti, kar naj bi bila še obveza viškov iz preteklega samoprispevka. Problemov je še precej, zato so še vedno aktualna razmišljanja o ponovni razpravi o uvedbi krajevnega samoprispevka. Pobude o ponovnem glasovanju so bile dane že ob oceni glasovanja za spomladanski samoprispevek, potrebe krajevne skupnosti pa kažejo, da so bo potrebno o njem izreči čimpreje. TOMO BREJC VIR V skladu s programom bodo v letošnjem letu predvidoma do 30. novembra rekonstruirali in asfaltirali 600 m cest — cesta skozi staro naselje Količevo, Žnidaršičeva ul. in del Robbove ulice, delno pa poskrbeli tudi za javno razsvetljavo. Istočasno si vodstvo KS prizadeva, da bi zaprlo finančno konstrukcijo za ureditev dela Valvazorjeve, Osojne in Parmo-ve ulice, ki so na vrsti v bližnji prihodnosti. Kot pri vseh naložbah tudi tu četrtino potrebnih sredstev ob krajevnem samoprispevku zberejo občani, ki primaknejo četrtino tudi k potrebnim sredstvom za ureditev javne razsvetljave. Treba bi bilo nadaljevati z ureditvijo ceste B ob Kamniški bistrici, razmišljajo o ureditvi povezovalne ceste Vir—Količevo (proti Heliosu), največji problem pa so seveda finančna sredstva, ki jih je vedno premalo. Pa še zagotovilo za leto 1990: vsi, ki ste v programu za to leto, pridete na vrsto! PREVOJE—ŠENTVID Letošnji spomladanski krajevni samoprispevek za to KS ne pomeni nič novega, saj že kar vrsto let rešujejo svoje probleme z lastnimi prispevki in delom. Zaključuje se kanalizacija v Šentvidu — na vrsti so sekundarni vodi in hišni priključki, vodstvo KS pa je v skladu s plani že opredelilo najpomembnejše naloge v letu 1990: asfaltiranje avtobusnih postaj, in ceste Šentvid vzhod—meja Lukovica, dokončno bo urejena že omenjena kanalizacija, na vrsto pa prideta tudi cesti Prevoje zahod ter Vrba—Škocjan (so že začeli!), tečejo pa tudi dogovori v zvezi z kulturnim domom. PRESERJE To krajevno skupnost prema-lokrat omenjamo, pa se v njej tudi odvija marsikaj, čeprav je neizglasovani samoprispevek zanesljivo zavrl nekatere potrebne investicije. Že kar nekaj let pa se vodstvo KS trudi, da bi dokončno uredilo kanalizacijo in zapišemo lahko, da jim gre kar po načrtu. Najbolj zadovoljni so trenutno krajani Staretove ulice, katere zadnji del prav v tem času zaključujejo. DOB Zadnji zbor delovnih ljudi in občanov je bil zelo dobro obiskan, kar niti ni čudno, če vemo, da se je razpravljalo o magistralni cesti, o bodoči industrijski coni in o odlagališču (občinskem) komunalnih odpadkov, ki že kar nekaj let predstavlja precejšen problem. Krajani so dali vrsto koristnih predlogov in pobud v zvezi z zagotovitvijo večje prometne varnosti na M-10, predlagali so, da se ponovno preveri potrebnost industrijske cone, katere vsebino je potrebno glede na spremenjene pogoje gospodarjenja proučiti in jo ponovno opredeliti (morda kot obrtna cona v bistveno manjšem obsegu — o tem se bodo še pogovarjali), precej besed pa je bilo izrečenih tudi v zvezi z odlagališčem komunalnih odpadkov. Kljub večkratnim zagotovilom odlagališče v KS obstaja, postavljen je nov rok (31.12.1989) in krajani močno upajo, da ta drži. Podana je bila tudi informacija o uresničevanju programa krajevnega samoprispevka, ki poteka v skladu s sprejetimi roki. CESNJICE Krajani so celotni samoprispevek, ki ga pa zaradi majhnega števila prebivalcev te najmanjše KS, ne bo prav veliko namenili za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Češnjice—Zla-tenek. Zavedajo se, da 1 % zbranih sredstev ne pomeni prav veliko, zato njihova odločitev, da bodo pomagali tudi z dodatnimi sredstvi in prostovoljnim delom. Njihova velika želja je, da ob pomoči širše družbene skupnosti začno z deli v letu 1990, zato so projekti za to cesto že v delu. V. V. Telefon: 713-648, Bojana na sejmu V začetku novembra je bil v zahodnonemškem mestu Nurnberg sejem inovacij, na katerem so inovatorji vsega sveta prikazali svoje dosežke, izboljšave in predloge. Domžalsko društvo DIATI (v njem se združujejo izumitelji in inovatorji naše občine) je za svoje člane pripravilo ogled te prireditve in svojim članom tudi pokrilo del stroškov. Za trodnevno ekskurzijo je vladalo veliko zanimanje in vse večje delovne organizacije v občini so na ta sejem poslale svoje inovatorje, ki so res imeli kaj videti. Med razstavljala so prevladovali tisti iz najbolj razvitih držav sveta, še posebno ZDA, Japonske in Južne Koreje. Te države tudi vedo, kako zelo pomembno je razvijanje inovativnosti v družbi in še posebej industriji in obrti, kar se vidi tudi po velikega števila prijavljenih patentov in izumov iz teh okolij. Jugoslavija in tudi Slovenija so na samem repu med temi državami, kar pa niti ne preseneča tako zelo. Dokaze o naši zaostalosti in zadrtosti smo lahko dobili kar iz pripovedi samih udeležencev. . Tako so nam udeleženci — inovatorji iz Papirnice Koli-čevo — povedali, da v njihovi delovni organizaciji, ki ji še zdaleč ne gre ravno bleščeče, ni bilo pravega razumevanja za udeležbo na tej ekskurziji in jim kot redkim izjemam niso hoteli pokriti druge polovice stroškov. Pa so zatrdili, da njihov prispevek le ni tako majhen, da ne bi zaslužili drobne pozornosti in spodbude za naprej. Tako pa so bili kar malce razočarani, a so se kljub vsemu trmasti inovatorji (in trma je inovatorjem zares potrebna) odločili, da gredo na sejem v »lastni režiji«. V pogovorih smo ugotovili, da v mnogih okoljih še ni pravega razumevanja za inovacijsko dejavnost, da zlepa ne znamo tega dela ustrezno spodbujati in kar tudi ni tako nepomembno — nagraditi. Prevečkrat se pojavi zavist in zagnanega inovatorja je kaj lahko postaviti v kot, ga »umiriti« in še naprej živeti v sivem povprečju. Na koncu nikomur ni bilo žal naporne poti, saj smo resnično videli veliko novega. Poleg inovacij smo si na sejmišču lahko ogledali tudi množico izdelkov in dosežkov zahod-nonemške industrije in obrti. Drugi dan pa smo imeli priložnost, da si ogledamo še mesto, ki je včasih veljalo za evropsko središče in za svojim starim obzidjem skriva vrsto zanimivosti: na primer rojstno hišo slikarja Alfreda Diirerja in palačo Pravice, v kateri se je po drugi svetovni vojni odvijal znani proces proti nacističnim zločincem. Ogledali pa smo tudi nurnberški stadion, s katerega je hrumel Hitler. Naj kot zanimivost povem, da nas je Kompasov šofer na koncu prijetno presenetil s pohvalo, da v vsej svoji dolgi šoferski karieri še ni vozil tako discipliniranih in vzornih potnikov, kar mu je samo še potrdilo visoko mnenje o Domžalča-nih, naših dosežkih in uspehih. Da se le ne bi preveč zmotil! Aktualni trenutek: Iz seje odbora sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Sedanja metodologija za izračun osebnih dohodkov ne ustreza več Odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti je na seji v začetku tega meseca na pobudo stavkovnega odbora razpravljal o gibanju osebnih dohodkov v osnovnem šolstvu. Na osnovi podatkov o gibanju osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji in Domžalah ter glede na izplačilo OD za mesec oktober je ugotovil, da se je materialni položaj delavcev v tej dejavnosti zopet poslabšal. S to ugotovitvijo se predsednica Komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj občine Janja ZUPAN ni strinjala. Članom odbora je pojasnila sistem usklajevanja osebnih dohodkov v negospodarstvu in navedla primerjalne podatke o izplačanih osebnih dohodkih na zaposlenega v gospodarstvu in osnovnem izobraževanju za posamezna obdobja. Iz navedenih podatkov izhaja, da se položaj osnovnega šolstva v občini v letošnjem letu v primerjavi z repu-blio ni poslabšal. Nasprotno, podatki kažejo, daje položaj v občini dosti bolj stabilen, kot v republiki, kjer so zapažena večja nihanja. Člani odbora se kljub podrobni obrazložitvi metodologije za izračun osebnih dohodov niso znebili občutka, da ljub prikazanim podatkom, osebni dohodki v osnovnem šolstvu v naši občini zaostajajo. Menili so, da je izračun osebnih dohodov na podlagi metodologije, ki je bila sprejeta decembra 1986 laho točen, ni pa nujno, da še vedno ustreza sedanjim razmeram na področju politike osebnih dohodkov. Zato zahtevajo, da komite za družbeno planiranje in družbeno c*.unon>»ki razvoj izdela informacijo o dvigovanju osebnih dohodkov v gospodarstvu. Zanima jih, ali se osebni dohodi dvigajo na osnovi mesečnih bilanc, ali na osnovi rasti življenjskih stroškov. Ob tem želijo tudi odgovor, na osnovi katerih podatov se ugotavlja rast osebnih dohodkov za negospodarstvo. Zanima jih tudi metodologija izračunavanja povprečja rasti OD v gospodarstvu in ali se upoštevajo podatki za pričakovanja vnaprejšnja izplačila ali podatki o že izplačanih OD. Pričakujejo tudi odgovor na vprašanje, ali se izvede primerjava med podatki o pričakovani in dejanski realizirani rasti in v kolikšnem časovnem roku so ti podati posredovani. Poleg teh in-foracij zahtevajo dejanske podatke o dvigu OD v gospodarstvu od 1.1. dalje ločeno po mesecih in da se ponovno preverijo posamezni profili v gospodarstvu z enako zahtevnimi v negospodarstvu. Ker je od ugotovitev na podlagi zahtevanih podatkov, o politiki OD v gospodarstvu odvisna ocena materialnega položaja delavca v osnovnem šolstvu, zahtevajo, da se izplačilo OD za mesec oktober obravnava kot začasno. J. Arnui Nedeljska reportaža: Kjer nimajo niti pljunka asfalta Nedelja je Gospodov dan, ko naj bi ljudje počivali. Toda nedelja je tudi edini dan v tednu, ko so vsi fantje in možje doma, da lahko uredijo poti do svoje vasi. Letošnje poletno neurje ni prizaneslo cestam v krajevni skupnosti Češnjice. Hudourniki so odnašali pesek z vozišča, ki je pokazalo visoka rebra in globoke jame na katerih se ti zasmili, če sploh prepleza cestne ovire, celo izposojen avto. Zato so preteklo nedeljo krajani Selc in Poljane udarniško posuli in popravili svojih 1800 m belega, prašnega cestnega traku. Ob sedmih zjutraj je zaropotal kopač v kamnolomu in začel nakladati pesek v prvo od traktorskih prikolic, ki sta potem do štirih neutrudno vozili »gradivo« na cesto. Potem, ko je povedal, kako naj bi potekalo delo, je na traktor sedel tudi predsednik sveta KS. Z močno jekleno poravnalno desko, ki jo je imel zadaj, je najprej odstranil in poravnal oba robova ceste, ki ju je prerasla trava. Nato so traktorji začeli voziti pesek in začelo se je delo tudi za našo desetino, ki je poprej stala ob strani in ugotavljala, da je kar škoda jasne in tople nedelje za takšno garanje. »Si pa mislimo, da delamo v dolini; tam bo megla do enajstih!« je nekdo zaključil pogovor. Niti do prvega ovinka še nismo prišli, ko se je nekdo spomnil: »Tole grmovje in vejevje moramo pa dobro oklestiti. Pozimi ga bosta sneg in led pritisnila na cesto, da bo neprevozna.« »Pa ne samo to. Ledene veje tako opraskajo avto, da je zrel za ličarja!« »Meni so se v tovarni smejali, ker sem hodil s sekiro pozimi v službo, češ: ali pri vas v hribih medvedje lazijo?! Pa niso bili medvedi. Grmovje se je zaradi snega obesilo na cesto in sem imel pred šihtom za ogrevanje še kake pol ure drvarskega dela!« In že je eden skočil domov po motorno žago ter se zapodil v vejevje nad cesto. Lahna sapa od cerkve prinese zahmašno zvonenje in kmalu izbeza iz hiš vaščane v »ta lepih gvantih«. Nekateri nosijo sveče in rože, ki jih bodo položili na grobove. Vsakdo spregovori kakšno vzpodbudno »cestar- jem«, le eden nas resno pogleda in strogo reče: »Vi pa ne boste videli nebeškega kraljestva, ker ne posvečujete Božjega dne!« Iz oči mi razbere, da heca ne razumem. Zato stopi do mene in pravi: »Je kar prav, da cesto uredite! Bom pa jaz v cerkvi zmolil kak Očenaš še za vas, ki delate. Če bi mogel, bi tudi jaz prišel: Bolezen in starost ne dovolita.« Fantje, carina. Odložite lopate!« Ukaz je bil odločen, roke pa so ponujale »ta domačega«. In nato se je dvanajstkrat ponovila slika: prislon k ustom, nagel dvig glave, prijetno žge-čkanje od ust do želodca, hiter huškajoč izdih, toplota v trebuhu in ocena: »Pa je res dober!« »Ja, je ta pravi! Dolenjski! Naraven! Še enega? Takegale lahko spiješ tri štamperle, pa ti ne bo nič! Saj ga boš predelal, ko boš do večera guncal lopato! Ne boj se! Se pa daš prosit! A ga boš?« »No, prav. Ampak samo polovico! Uf, preveč si natočil! A ga bo kdo pol? Jaz ga ne bom mogel sam!« »Kar daj ga! Poglej ga, kako je majhen, ti si pa tak dec!« Od daleč se zasliši avtomobilski motor. Približuje se. Sluh nas ne vara. Proti nam gre. »Tegale bomo pa ustavili in pomerili. Cestnino bo plačal!« Razporedimo se po vsej cesti, da nas približajoči se avto ne bi mogel obvoziti. Pridno delamo, obrnjeni stran od prihajajočega vozila, ki se že počasi ustavlja. »Metra ne bomo rabili! Se je že sam izmeril!« pravi prvi, ki je pogledal proti avtomobilu. Obrnemo se tudi ostali in Očistili so zasvinjano sosesko, vendar.. Vse skupaj je bilo bolj Blažev žegen, bi lahko nadaljevali misel iz naslova, seveda bodo dobro poučeni bralci kaj hitro ugotovili, da govorimo o soseski SPB-2 v Domžalah, o soseski, za katero je bilo prelitega že kar nekaj črnila in tiskarske barve (nazadnje v Slamicab od zgoraj in iz kleti v 12. številki Občinskega poročevalca). Posuta cesta skozi vas Poljana v eni najmanjših krajevnih skupnosti naše občine - v KS Češnjice. Foto: 03-08. opazimo, da se v roki, ki gleda skozi odprto okno, prijazno smehljata in zibljeta dve zelenki rizlinga. Začudeno gledam v znamenje, saj je na veiikem križu komaj opazni plastični Kristus. »Takole je pa od zime. Eno noč so pokradli vse iz lesa izrezljane Bohke. Menda se ta reč dobro prodaja. Smo javili na milico. Nikogar niso našli. Verjetno so že v Avstriji. Naj jih hudič roke do ramen posuši, baraba-ni! Zdaj so nekateri postavili plastične ali kovinske. Meni se ne dopadejo!« »Predsednik! Po mojem zadnjič posipamo cesto, saj bo prihodnje leto asfalt« »Potem se boš pa zbudil!« mu odgovarja izzvani, ki je za trenutek stopil s traktorja. »Saj so februarja že količke zabijali!« se naredi naivnega drugi. »To je bila samo finta, da smo potem najbolje glasovali za občinski in tudi za krajevni samoprispevek!« poznavalsko zaključi tretji izzivalec. »Tule bom pa jaz zidal,« mi z rovnico pokaže na travnik pravkar poročeni mladenič. »Boš lahko dobil dovoljenje?« »Seveda. V naših krajih takoj dobiš gradbeno dovoljenje. Saj sem najprej mislil zidati v dolini... pa se račun ni izšel. Tukaj bom imel bajto pod streho, v dolini bi pa za ta denar komaj parcelo kupil! In če bo enkrat asfalt, bo tukaj bolje. Poglej Domžale in Ljubljano! Ne moreš ju videt! Ves dan sta že v megli. Mi pa v soncu!« Sonce je že rdelo in se nabadalo na zvonik cerkve v Češnji-cah, ko smo razsipali zadnje kubike peska. »Včasih je bila cerkev polna vsako nedeljo, sedaj pa le še na škaplirsko nedeljo in če kdo umre. Imeli smo osemletno šolo, zdaj je zaprta, za prevoz otrok je še kombi prevelik, če bi imeli na občini pamet, bi nam pred dvajsetimi leti naredili dobro cesto in bi nas ostalo več v teh krajih!« 03-08 Nekaj resnice je tudi v tem. Če odmislimo tistih nekaj packonov, ki prebivajo v tej soseski in jim je za okolje kaj malo mar, pa večina stanovalcev le ni takega mnenja. Za-svinjana soseska ni plod malomarnosti prebivalcev, pač pa dejstva, da jo oblegajo številni gostje, ki tja zahajajo po opravkih v številne lokale in trgovinice, ki jim je za odvrženo embalažo ali cigaretni ogorek kaj malo mar — saj ni odvržen na njihovem dvorišču. Posebna zgodba je tudi domžalska komunala in njeni smetarji, ki bolj ali manj (predvsem slednje) redno praznijo smetnjake, tako da se okoli prepolnih zabojnikov nabirajo kupi ostankov človeške civilizacije. Skrajni čas bi že bil, da se zmi- gajo tudi gospodje na občinske"1 komiteju za urbanizem ... in Pre idejo od obljub in besed k del* njem, se resno lotijo prometne Lif ditve soseske in poskrbijo za to,'^ bodo obiskovalci mesta imeli KJ^ parkirati svoje jeklene konjičke da bodo tam lahko tudi odmetav tisto, kar jim je odveč, da bi °"E0 Ijali domov. Za začetek bi D' najbrž koristno že to, da bi okoli postavili smetnjake. Tisto »*. gamano« dvorišče SPB-2 in zeg. ce okoli blokov pa je končno P trebno prepustiti mladeži, ki prebiva. Sicer jih bo kaj kmalu la volja čistiti »Trg svetega p1 na«. V njihovem in v svojem Sašo tod min'' ,ack°-rnen"- NovaK Je že res, da smo pospravili dvorišče pred SPB-2. P* Kal pomaga, če pa je že danes tako, kot je bilo pred akcijo. Zafl jemo vam: svinjajo nam drugi! Tokrat so se za ekološko osve-ščanje ponovno zavzeli tamkajšnji hišni sveti in se dogovorili, da poskušajo organizirati skupno čistilno akcijo. Povedati je treba, da je pobuda padla na sestanku odbora za gradnjo skupinske antenske satelitske naprave, ki je v zadnjem času nekoliko bolj povezal stanovalce soseske. Rečeno, storjeno. Lični plakati so v tednu pred 16. septembrom vabili stanovalce, naj store nekaj več za svoje okolje. Tistega sobotnega popoldneva so z dvorišč in zelenic »izginile« vse smeti in papirji, da o drugi nesnagi ne govorimo. Šestintrideset mladih nadobudnežev in ducat njihovih očkov in mamic je z vso resnostjo opravilo svojo »državljansko« dolžnost. Toda, glej ga šmenta, kakšen teden po tem, je okolica soseske spet zacvetela in trud je bil očitno zaman. Tako je pb vsaki čistilni akciji v soseski. Pa se stanovalci hudujejo in pravijo, da pač temu niso krivi. ^366 r Po končanem 13. kongresu ZSMS, smo zaprosili mag. Ceneta Matičiča, ki se je kongresa udeležil kot gost, da nam zaupa svoje kongresne vtise. Tako je nastal tale zapis: J Kot častni gost občinske konference ZSMS Domžale ste sodelovali na XIII. kongresu ZSMS v Portorožu. Kakšni razlogi so vas pri tem vodili? V resnici dva. Najprej neke vrste simpatiziranje in tudi zahvala organizaciji, ki se je zelo intenzivno zavzemala za rehabilitacijo akcije 25 poslancev. Tu seveda ne mislim samo občinske konference ZSMS Domžale, ki je s svojimi pobudami in zahtevami uspela spraviti celotno problematiko akcije 25 poslancev v občinske in republiške forume, pač pa tudi na mladinske medije kot so Časopis za kritiko znanosti, Radio Študent in Mladina, ki so v svojih stolpcih in oddajah seznanjali mlajše generacije še pred tem. Kot drugo želim omeniti programske dokumente. Šele potem, ko sem jih skrbno prebral, sem se dokončno odločil. Tudi v govoru v ekonomski komisiji sem jasno po- vedal, da so mi zelo blizu in da z njimi simpatiziram. Ampak predlagali ste tudi dodatni amandma, ki je bil na skupnem zasedanju sprejet. Kako to, da ste se omejili le na predložene davčne spremembe? Govorcev je bilo veliko, in marsikaj pametnega so predlagali in zahtevali. Kot gost sem se omejil le na pet minut. Amandma, ki je bil sprejet, govori o drugačnem finansira-nju države. Ta ideja ni niti nova. Z njo sem se ukvarjal, jo proučeval in javno zagovarjal še kot poslanec v začetku sedemdesetih let. in kakšni so sedaj vaši vtisi o poteku kongresa? Zelo pozitivni. Potekal je v vzdušju, za katerega lahko trdim, da je bilo delovno, in to v vseh treh komisijah. Preloženi so bili številni novi amandmaji, pobude k predloženim kongresnim dokumentom. Vsi seveda niso bili sprejeti, a predlagate- lji so se vztrajno in uporno borili in dokazovali. Tudi delegati Domžal, za katere bi veljalo zapisati, da so se nasploh zelo aktivno in tudi uspešno pojavljali na govorniškem odru. Sicer pa je bil dnevni red zelo zgoščen, zbit in natrpan, tako da si vsega sploh ni bilo moč ogledati, niti povsod prisostvovati. Kaj menite o sprejetih dokumentih? ZSMS se je končno le prelevila v politično stranko in to v stranko z naprednim, v bodočnost usmerjenim programom. To je pametno, in to je bilo pričakovati. Tudi ankete so takšno spremembo nakazovale, čeprav pa je potrebno le upoštevati, da se je nemajhen del anketirancev vedno zavzemal tudi za to, da naj ZSMS še naprej ostane DPO mladih. No, neka oblika mirovne organizacije, v okviru katere so nastajale alternativne skupine in zveze, ki so se kasneje osamosvojile, naj bi se zadržala tudi v bodoče. Sicer pa menim, da je takšna oblika preživeta, pa čeprav bi brez nje sedanjih alternativnih skupin in zvez sploh ne bilo. In s tem seveda tudi vseh tistih pozitivnih premikov, ki jih je alternativa zahtevala, večkrat trmasto izsilila. Saj se v ničemer ne sprenevedam, če trdim, da tudi tistih šest od osem spornih amand- majev k slovenski ustavi nikoli ne bi zagledalo luči sveta brez trmastih zahtev alternative. V okviru dosedanje ZSMS je delovala tudi dokaj ostra in dosledna opozicija; pametno bo, da deluje tudi v okviru ZSMS kot stranke. In takšne tendence so bile na kongresu vidno opazne in tudi pozdravljene. Torej sprejeti programski dokumenti so nedvomno konsistentni, se dotikajo vseh oblik in domen družbenega življenja in načrtujemo tudi zelo pomembne spremembe. V tem pogledu nedvomno nadaljujejo tradicijo iz Brežic, ki je bila v tistih letih tudi v Sloveniji močno kritizirana in napadana ... Na splošno sem prepričan, da so opcije programskih dokumentov ZSMS v primerjavi z programskimi dokumenti drugih zvez, večkrat bolj smele in bolj dosledne. In zakaj bi tudi ne bile, saj je nazadnje tudi več kot evidentno, da prinaša ZSMS in stare — dosedanje oblike velik politični kapital. V Portorožu so ga dobro reinvestirali, in volitve bodo pokazale kolikšna bo njegova rendi-ta. .. Naj za konec še omenimo, da se je Cene Matičič po končanem kongresu včlanil v ZSMS .. . Martin Grošelj OK ZSMS Domžale Predstavljamo mednarodne prvake iz naše občine: Pes je tudi ogledalo gospodarja Mnogo ljudi meni, da imeti psa ni težko. Enkrat na dan mu pač daš tisto, kar ostane od kosila, morda mu vmes zamenjaš še pitno vodo, sicer pa tvoj najzvestejši prijatelj mirno leži v koči, ki si mu jo zgradil. Glavno je, da se lahko postaviš pred ljudmi, kako razdajaš svojo ljubezen tudi štiri-nožnemu prijatelju. Da pa to ne drži, sem se prepričala v pogovoru s SABINO MAJCEN iz Mengša, lastnico labradorke Ire, ki si je na različnih tekmovanjih pridobila vrsto zasluženih nagrad. J Začelo se je povsem naključno. Sabinin stric — kriminalist — je svojega labradorca večkrat pripeljal k Majcnovim, da bi ga popazili v času njegove odsotnosti. Labrador Retrieuer (tako je njegovo strokovno ime) je idealen hišni prijatelj in °dličen lovski pes. Specializiran je *a iskanje mamil, zato je med kriminalisti tudi najpriljubljenejši in najbolj iskan pes. Retrieuer je tudi najbolj cenjen pes kot vodnik za sle-Pe. Nasploh je izredno dobrodušen, ljubezniv, zvest in za majhne otroke popolnoma nenevaren. Iz- | redno dober plavalec je, kar ima v rodu. Tako ni nič čudnega, da se je vsej družini hitro priljubil in tako so se Majcnovi navdušili, da so tudi sami kupili svojo psičko — labra-forko. Le-ta je morala imeti kasne- . le za paritev primerno oceno zuna- ! Ijosti in vzrejni pregled, kar so osnovni pogoji parjenja. Od psičkine- - 9a zadnjega legla so potem pustili i eno psičko — Iro, ki je zdaj stara N s* > s P OJ Q p x ■P ■,- c ■S a-iš Prednovoletni čas je poln pričakovanj, ponavadi si ga olepšamo še z obiskom raznih kulturnih prireditev. Kanček tega vam ponujamo tudi v knjižnici. Program bo potekal skozi cel december predvidoma takole: 5.12.1989 ob 17. uri: B. Žužek: O RIBI VELIKANKI (ura pravljic) 6.12.1989 ob 17. uri B. Žužek: O RIBI VELIKANKI (ura pravljic) 7.12.1989 ob 17. uri LEGENDA O TARZANU, GOSPODARJU OPIC (videoprojekcija) 12.12.1989 ob 17. uri MIZA V GOZDU (ura pravljic) 13.12.1989 ob 17. uri MIZA V GOZDU (ura pravljic) 14.12.1989 ob 17. uri IGRAMO SE Z VAMI 19.12.1989 ob 17. uri F. Bevk: PACEK IN PACKA (ura pravljic) 20.12.1989 ob 17. uri F. Bevk: PACEK IN PACKA (ura pravljic) 21.12.1989 ob 17. uri PLUTONO-VI POPKORNI (videoprojekcija risank) 26.12.1989 ob 17. uri M. Cerkovnik: PRAZNIČNA PRAVLJICA (ura pravljic z obiskom dedka Mraza) 27.12.1989 ob 17. uri M. Cerkovnik: PRAZNIČNA PRAVLJICA (ura pravljic z obiskom dedka Mraza) Kot je razvidno iz programa, boste lahko pravljicam prisluhnili kar dva dneva v tednu in sicer vsak torek in sredo ob 17. uri. Oba dneva bo na vrsti ista pravljica. Da pa bi bili skupini približno enako veliki, morate po novem priti v knjižnico po brezplačne vstopnice. Za vsako uro pravljic jih bo na voljo petindvajset, dobite pa jih na pionirskem oddelku naše knjižnice. V decembru si boste lahko na pionirskem oddelku naše knjižnice ogledali tudi obsežnejšo Novoletno darilo — dobra knjiga in manjšo razstavo »Darilo lahko izdelamo tudi sami«, ki vam bo mogoče porodila kakšno novo idejo o novoletnem darilu. Čakala vas bo nova knjižna uganka, ki se bo dotikala odhoda starega in prihoda novega leta. Knjižna darila bodo tokrat prejeli kar trije izžrebanci. Dedek Mraz vas bo obiskal tudi v naših enotah v Mengšu in Moravčah. V Mengšu vas bo razveselil pri uri pravljic 25.12.1989, v Moravčah pa pri uri pravljic 20.12.1989. Slovenska demokratična zveza področni odbor Domžale Ljubljanska 70/1 »Miting resnice«... Odbor Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo kljub protestom Slovenskega naroda namerava organizirati 1. decembra v Ljubljani »miting resnice«. Pustimo ob strani pravico do zbiranja in javnega nastopanja (med drugim se sklicujejo tudi na to), pač pa si oglejmo nekatere njihove spornejše zahteve. Že samo ime odbora je tako, da vsak, ki logično razmišlja in sklepa, pričakuje, da se bodo vrnili na Kosovo, ne pa v Slovenijo. Ker se torej vračajo na Kosovo, bi si morali prizadevati, da se tam odpravijo izredne razmere, ki prepovedujejo tudi zbiranje in pripravijo mitinge v tistih krajih, kamor se nameravajo vrniti (če mislijo, da je mi-tingaštvo edina pot za doseganje ciljev). Naslednja sporna zadeva je datum. Slovenci vemo, kaj za nas pomeni 1. december. Tega se očitno zaveda tudi odbor Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo. Drugače ne bi tako trmasto vztrajal pri tem datumu. Ponovno hoče manifestirati svojo nadoblast nad slovenskim narodom, za katero misli, da so si jo pridobili z ustanovitvijo Kraljevine SHS, sedaj pa jim počasi polzi iz rok. Še vedno se sklicuje na socializem in komunizem, pri tem pa si oči zakriva pred resnico, da socializem kot družbeni red propada (dogajanja v Vzhodni Evropi nam o tem dovolj jasno govorijo). »Miting resnice« je tudi vsebinsko prava lažna farsa, kajti propagira politiko, ki na Kosovu krši človekove pravice in s tem državo spravlja na rob državljanske vojne (mogoče si jo celo želijo?!). Tega se drugače ne da razlagati, kajti njihov prihod v Slovenijo avtomatično pomeni grobo vsiljevanje srbske politike slovenskemu narodu. Slovenci smo si sami sposobni ustvariti lastno mnenje o Kosovu, na voljo'imamo dovolj informacij in novic (od domačin in tujih medijev), tako, da nam »resnice« ni potrebno vsiljevati z mitingi. Zato zahtevamo od vseh pristojnih organov Slovenije, da preprečijo prihod »mitingašev« in s tem zavarujejo našo suverenost. Domžalski odbor SDZ Domžale, 15. 11. 1989 Pri belgijskih jamarjih (Nadaljevanje iz prejšnje številke) j V četrtek, 13. julija nas je Bernard presenetil najprej z ogledom za turistični obisk skrbno urejene jame z 35.000 let starimi arheološkimi izkopaninami. Tu obiskovalcem kar v jami pripravijo predavanje, spremljano z diapozitivi. Spet smo bili priče, kako znajo po svetu ceniti svoje zanimivosti in jih pokazati tujcem. Nato smo si ogledali še jamo Neptun. To je prav tako za turizem urejena jama. Po okrog dvesto metrov v živo skalo izklesanem hodniku smo prišli do podzemskega jezera. Tu nas je prikupna vodička povabila v čoln. Tako smo skupaj odrinili v povsem neznani jamski svet. Čeprav smo se naši spremljevalki povsem zaupali, sem kdaj pa kdaj vendarle pomislil, kako bi potekalo reševanje, če bi se kaj neprijetnega pripetilo. Plovba po podzemlju ob glasbi in tu in tam kar malce preveč razkošni razsvetljavi je bilo posebno doživetje. Potem smo bili od četrtka do sobote v gosteh pri jamarjih v Tournai. V petek smo si ogledali mesto Brugges. ki je še najbolj podobno bližnjim Benetkam. Soboto smo si namenili za ogled mesta Tournai zvečer pa smo se vrnili Huppaye. Za nedeljo smo že bili zmenjeni za ogled še ene zanimive jame. Pri tem je našo pozornost pritegnil ozek vhodni rov skozi katerega se da splaziti smo po kolenih. V tem rovu so bila kar tri vrata in vsaka posebej zaklenjena. Jama je razmeroma nizka z belim in bogatim kapniškim nakitom. Zato so nas že vnaprej opozorili, da vanjo ne smemo z odprtimi plameni aceti-lenk, ampak z električno razsvetljavo. Popoldanski čas pa smo koristno porabili za vaje reševanja ponesrečenca iz jame, pri čemer je imel Bernard glavno besedo. Če smo v ponedeljek res malce počivali, je bilo to samo zatišje pred nevihto, saj nas je v torek zjutraj čakala precej naporna in globoka jama. Bila pa^je precej mokra, da nam je ves čas med plezanjem pošteno curljalo za rokave, dokler ni v škornje priteklo. Franci, Marko in Aleš pa so se v sredo zjutraj skupaj z Bernardom odpravili še v zadnjo in najbolj zahtevno jamo s številnimi ozkimi rovi in špranjami med skalami. Zvečer smo si ogledali več filmov o reševanju ponesrečencev iz jam in tudi tistega o reševanju našega državljana iz jame na Poljskem. Nesreča se je pripetila pred nt ij leti. V četrtek smo odpotovali pf ti Franciji, ki je pa ne bi omenjali, e ne bi tu nekaj več kot slo kiloi -trov severno od Pariza do/i\ l\ manjše težavice z našo »Zastave . V drugi polovici novembru v» i mo domžalski jamarji na ogl razstave plakatov jam in kra • i ogled bo okrog sto najSoljših j, i skih plakatov z vseh .strani svc.i To je še ena prireditev s katero ■■: domžalski jamarju vključujem« v stoletni jamarski jubilej v Slovenijo. Ob otvoritvi razstave bo tudi kulturni program. Stiažai Nagelj in priznanje: Mengeš dvakrat najlepši... Posebna komisija, ki deluje v okviru Turistične zveze Slovenija in oddaje Naše akcije IV Ljubljana ter posebna komisija, sestavljena pri TZS iz članov slovenskih turističnih društev sta Mengšu podelili dvoje visokih turističnih priznanj — Obrtni zadrugi Zora Domžale, s poslovnimi prostori v Mengšu: Turistični nagelj, Mengšu kot celoti pa TZS v kategoriji manjših lepo urejenih krajev kar drugo mesto v Sloveniji. K temu naj dodamo, da je tretjo dobilo Radomlje, ki je bilo visoko uvrščeno tudi lani. Pred mesecem dni je k meni prišel Anton Ipavec, eden od prizadevnih članov mengeškega Turističnega društva ter predlagal, da bi napisal podrobnejšo razlago, da Zora zasluži Turistični nagelj. To sem tudi storil, predlog RTV komisiji pa smo skupaj z direktorjem Zore Jožetom Tomeljem tudi natančno opremili z vsemi potrebnimi podatki ter s slikami prejšnjega stanja Sašetove graščine in zdajšnje. RTV komisija je soglasno potrdila, da Obrtna zadruga Zora prejme Turistični nagelj zaradi izredno smiselne obnove Sašetove graščine in pripadajočega gospodarskega objekta, izredno pohvalno pa se je izrazila tudi o novem objektu, ki so ga zgradili v istem slogu, s pravo mero okusa in vgrajenosti v okolje. Zora tako ni samo rešila propadajoče graščine, ampak je lepo uredila tudi ta konec naselja, vključno s parkom, stilno razsvetljavo in ograjo. Turistični nagelj je torej še ena potrditev ob Zorini dvajsetletnici, da je na pravi poti. V kategoriji »slovenski kraj«, ki ne spadajo pod turistične kraje, je letos Mengšu pripadlo kar drugo mesto. Predvsem zaradi omenjene Sašove graščine in okolice, pa tudi zaradi enega najlepših sortnih parkov v Sloveniji, skupaj s stavbo Fittopa (ki je pri nekaterih starejših ob gradnji vzbudila negodovanje, se pa lepo vklaplja v okolje, kar je komisija posebej poudarila) — ter zaradi lepo urejene okolice cerkve. Torej troje lepih ob- močij, ki so Mengeš dvignile izredno visoko. Obe priznanji pa hkrati tudi močno zavezujeta. Medtem ko bo Zora z dobrim vodjem na čelu zagotovo znala obdržati svoj nagelj, bo moralo tako Turistično društvo Mengeš kot krajevna skupnost in morda še kdo še veliko storiti, da bo kraj ostal med najlepšimi v Sloveniji. Pošteno povedano, glavna cesta in stare hiše ob njej ne dajejo prav nič lepega videza, prej naredijo na prehodnega gosta klavrn vtis, tako da se ponavlja mnenje, da je Mengeš tam, »kjer so bo cesti tiste stare podirajoče se bajte«. Razen redkih svetlih izjem seveda. Tako je Turistično društvo prav ob tem dalo pobudo, da se z roki določijo datumi saniranja starih hiš, da se z vsemi razpoložljivimi finančnimi in tudi umskimi močmi v kraju urediti tudi ta sramota Mengša. Ustanova-Ijena bo posebna delovna komisija, ki bo zadolžena za to, da se bodo nekatere stare hiše podrle in se bo dokončno uredilo lastništvo, druge pa se bodo vsaj zasilno obnovile. Zani-krnost je pač tako očitna in tako velika, da kar kriči v nebo. Šele potem bo imelo tudi priznanje Turistične zveze Slovenije pravi lesk. Ivan Sivec Upokojenci na petem letošnjem izletu ... Društvo upokojencev Domžale vsako leto organizira več izletov za svoje člane in nečlane. Letos je bilo organiziranih pet izletov po domovini in tujini z udeležbo 250 izletnikov obeh spolov. Domžalskim upokojencem se priključijo upokojenci iz Moravč in Lukovice — zaradi zasedenosti avtobusa. V prvi polovici septembra je v ju- Ustanovni tabor taborniške organizacije v Moravčah: r\ Organizacija tabornikov združuje vse ljudi, ne glede na starost, spol in raso, da se družijo med seboj in postanejo dobri varuhi narave, sposobni in iznajdljivi tovariši in prijatelji. Že pred več kot 20 leti so v Moravski dolini delovali prvi taborniki. Njihov vodja in najzaslužnejši človek pri vseh teh aktivnostih je bil tov. Franc Novak. Taborniki so delovali v okviru osnovne šole, kjer so se tudi zbirali. Sodelovali so na proslavi na Kozjanskem, na taboru na Izlakah, na samostojnem taborjenju pri Uštarju na Sv. Miklavžu in na Limbarski gori. Njihovo delovanje je doslej že nekajkrat zamrlo, iskro ponovnega delovanja pa je vsakokrat zanetil spet France Novak. Zadnjemu delovanju tabornikov smo bili priča leta 1974, nato pa je popolnoma zamrlo. Pobudo za ponovno ustanovitev taborniške organizacije v Moravčah je dalo nekaj posameznikov, ki sc sodelovali v Skalnih taborih v Domžalah. V kraju naj bi ustanovili četo odreda domžalskih Skalnih taborov. Po nekajkratnih posvetovanjih in zbiranju so sklenili, da bodo v dneh 6. 10., 7. 10. in 8. 10. organizirali ustanovni tabor taborniške organizacije v Moravčah. Natisnili so vabila, z njimi pa so povabili vse učence šole in njihove starše, naj se pridružijo. K sodelovanju so povabili tudi nekatere člane Skalnih taborov iz Domžal. Prišli so vsi povabljeni in aktivno vse tri dni sodelovali. Prvi dan so sodelujoči za šolo postavili pravi tabor, s šotori, tabornim ognjem in z drogom za zastavo. V šolski avli so pripravili razstavo fotografij in propagandnega gradiva iz taborniškega življenja. Proti večeru se je vreme poslabšalo in vse je kazalo, da ustanovnega tabora ne bo mogoče v celoti izpeljati. Mengeš: Dva M: mengeški in moravski upokojenci z roko v roki Društvo upokojencev Mengeš ima sedež na Trdinovem trgu št. 14. Uradne ure imajo vsak četrtek od 9. do 12. ure. V društvo je včlanjenih 650 članov, ki živijo v dveh krajevnih skupnostih Mengeš in Trzin. Društvo ima svoj bife zaprtega tipa. Odprt je vsako popoldne od 13. do 19. ure, ob nedeljah od 7. do 12. ure, razen ob torkih, koje zaprt. Mengeški upokojenci so tudi športniki, saj imajo na razpolago primerne športne objekte. Vsako leto se udeležujejo športnih tekmovanj, ki jih organizira Zveza DU občine Domžale ob tednu upokojencev. Organizirajo kolesarjenje, pohode in planinske ture. Tudi na izlete ne pozabijo, ki jih organizirajo preko vsega leta v Avstrijo in po Sloveniji. V Izoli imajo svojo počitniško prikolico, katero uporab-ijajo upokojenci in njihovi svojci. Tudi kolesarske izlete organizirajo. Tako so letos že obiskali svoje prijatelje upokojence v Mengšu moravski upokojenci. Srečanje je bilo na novem balinišču v Mengšu, nato pa so sledili pogovori v trim kabinetu, da naj bi postala tradicionalna. V začetku septembra so mengeški upokojenci — kolesarji obiskali društvene prostore v Moravčah. Tu so potekali razgovori o nadaljnjem sodelovanju upokojencev na športnem in rekreativnem področju. Omenim naj, da so mengeški kolesarji obiskali tudi sedež krajevne skupnosti Vrhpolje—Zalog in 400 let star tustanjški grad. Večina med njimi ga je videla prvič. Imeli so to možnost, da so si ogledali vse notranje prostore, kjer so razstavljeni stari predmeti bivših graščakov. Jože Novak V soboto so se vsi člani organizacijskega odbora, bodoči mladi vodniki, člani Skalnih taborov in bodoči taborniki zbrali v velikem šotoru. Zapeli so taborniško himno. Janez Cerar je pozdravil vse navzoče, predstavil taborniško življenje in program dela. Mladi vodniki so imeli v prostorih šole že prvi mini tečaj. Vpisalo se je čez 60 novih tabornikov. Poskrbeli so tudi za hrano. Manjkal ni čaj, niti taborniški golaž, še posebno pa so bile dobrodošle dobrote, ki so jih napekle članice organizacijskega odbora. Dan so zaključili z gledanjem vi-deokaset in diapozitivov iz življenja tabornikov. Še posebno so bili veseli posnetkov, ki jih je pred davnimi leti posnel tov. Franc Novak. V nedeljo je bilo vreme bolj naklonjeno. Ob 9. uri so se zbrali pod zastavo in zapeli taborniško himno. Začelo se je pravo taborniško življenje. Mladi vodniki so imeli tečaj, vsi ostali pa so se preizkušali v različnih spretnostih. Streljali so z lokom, hodili z A lestvijo, zakurili so taborni ogenj in za vajo postavljali šotore. Okrog 12. ure se je ustanovni tabor končal. Kljub slabemu vremenu je bil namen izpolnjen. Pridobili so nove člane, mladi vodniki so dobili prva znanja in organizacija svoj odbor. Za izvedbo tega tabora so člani porabili mnogo časa in truda, vendar, če ne bi bilo pomoči tabornikov Skalnih taborov iz Domžal, potem takšnih rezultatov ne bi bilo. Organizacijski odbor tabornikov iz Moravč si bo v prihodnje prizadeval, da bo z organiziranimi aktivnostmi in razumevanjem občanov zadržal vse mlade tabornike in jih navduševal za taborniški način življenja. Bojana Dorič tranjih urah avtobus odpeljal iz Domžal v Staro Gorico 51 upokojencev, predvsem žensk. Na mejnem prehodu je bilo malo čakanja, pa vendar brez posebnosti. Vožnjo smo nadaljevali v notranjost Stare Gorice. Tam smo si kupili kavo in dežnike, ki smo jih zaradi slabega vremena potrebovali. Zadovoljni smo se s svojo prtljago vračali na mejni prehod in nadaljevali v Šem-pas pri Novi Gorici, kjer smo na turistični kmetiji kosili. Pripravili so nam srečanje s predstavniki društva slovenskih upokojencev za Goriško. Seveda gre zahvala organizatorjem DU Domžale, Nadi Gostič in Stanki Vidmar, vozniku avtobusa Tonetu Pircu, ki nas je varno vozil in vsem ostalim. Vsi izletniki smo bili zadovoljni z izletom; takih si še želimo, predvsem pa tistih po Sloveniji. Jože Novak MLADI IZ »OAZE« Posebnost skupine »OAZA« je mladost njenih članov, saj so stari od 15. do 18. let, česar pri njihovem glasbenem izvajanju ni opaziti. Vsak od njih se že več let ukvarja z igranjem na različne instrumente (tudi v glasbenih šolah), tako da je sposobnost igranja na različne instrumente v skupini dovolj široka, da lahko interpretirajo še tako zahtevne in nove skladbe. Blaž, Uroš, Primož in Fre-do je ime tem mladim fantom, ki s trdim delom in rednimi vajami poskušajo doseči vedno več in vedno bolje, pri čemer naletijo na cel kup težav, ki jih rešujejo predvsem v sodelovanju s starši, ki so jim v veliko oporo. Doslej imajo zelo dobro uigranega od 5 do 6 ur glasbenega gradiva, s katerim bo zagotovo zadovoljivo še tako zahtevno glasbeno uho (igrajo predvsem pop in ročk glasbo). Edina težava s katero se vsi, ki poznajo skupino »OAZA« srečujemo, je premalo nastopov, ici bi si jih fantje še kako želeli. Če vas je teh nekaj vrstih o skupini »OAZA« pritegnilo k sodelovanju z njimi, naj veljajo kot povabilo, na katerega se čimprej odzovite in zadovoljstvo bo obojestransko. Simon MAVSAR .in danes, ko so dela na obnovi gradu v glavnem končana. Dvoriščni objekt, ki so mu namenili namembnost prostora *fl skladiščenje se imenitno vklaplja v celoten negovan kompleks obrtne zadruge Zora Domžale v Mengšu. Skupinski posnetek moravskih tabornikov na dan vnovične ustanovitve - ob tabornem ognju, kot se za tabornike spodobi. Ivana Končar - 90 let V letu, ki se izteka, je v Gaberjah pod Limbarsko goro praznovala devetdesetletnico rojstva »partizanska mati« Iva' na Končar — Bajtarjeva mama. Še vedno čila in družabna ženica se je zelo razveselila obiska predstavnikov odbora KO ZB NOV Moravče. V prijetnem klepetu je razgrnila svojo življenjsko pot, kl ni bila lahka; pa je vendarle ohranila vedrino in zanimanje za življenje okoli sebe. Iz okolice Šentjakoba se je Ivana Končar poročila v Gaber-je pod Limbarsko goro. Mož je tesaril in s tem preživljal 1* otrok, ki se jima je rodilo v zakonu, toda že v letu 1938 je umrl. Končarjeva mama je z dnino preživljala svoje otroke-Pričela se je vojna in majhna hišica v hribu pod Limbarsk goro je nudila zatočišče mnogim partizanom. V partizane sta odšla tudi sinova Ivan in Jakob, ter hči Marija. Že v letu 19?. je izgubila sina Ivana, ki je padel na Dolenjskem. Danes je z' vih še pet otrok. Končarjevi mami želimo še veliko zdravja in dobre volJe' ki jo tako rada prenaša na ljudi s katerimi se rada srečuje- & • Uni Zlatoporočenca: Ata in mama Zanoškarjeva s Količevega /* Pravzaprav smo z objavo njunega jubileja že nekoliko v zamudi. Zlati jubilej — 50-letnico zakona sta praznovala že poleti, vendar je tako naneslo, da o njunem jubileju pišemo šele tokrat. Pa veljajo naše želje tudi v tem primera, saj za čestitke in izrekanje želja za zdravje ni nikoli prepozno. Ni miru med Krašnjani J Mamo Francko, rojeno Osolnik sva s fotografom našla v kuhinji, ata Jaka pa je menda počival spodaj na kmečki peči. »Takoj ga pokličem,« pove mama, vzame metlo in potrka dvakrat po podu. »Takoj pride, pravkar sem mu sporočila, da ima obiske.« V kuhinji sedemo za mizo in iz njunega življenja zvemo marsikaj. Večkrat smo že pisali o tem, da je ata Jaka Zanoškar nemara najbolj znan živeči papirničar, ki se živo spominja tudi papirniške stavke na Količevem leta 1935. Rodil se je leta 1917, življenje pa ga ni nikoli nosilo po rokah. Že zmlada se je zapisal papirništvu in v Papirnici je preživel ves svoj delovni rok. Od čuvaja strojev do šefa proizvodnje. Vse, prav vse je bil. Po upokojitvi je ostal aktiven, želel je delati predvsem tam, kjer se tudi sicer govori, vendar najbolj konkretno dela: pri komunalnih zadevah. »Se vsaj nekaj vidi, če si že delal od tega nekaj je,« pravi Jaka in z roko pritrdi svoji ugotovitvi, »od takega dela ostanejo ceste, mostovi in še kaj«. Tudi v krajevni skupnosti na Viru je bil aktiven in je še. Sicer pa je zdrav, še zlepa ne bo bolan, da ne bi mo- gel oditi na lov. Vsak ima svoj hobi in lovstvo je Jaku Zanoškarju najbolj veselo opravilo upokojenskih let. Mama Francka je doma iz Radomelj, nekaj časa je bila zaposlena v tovarni Induplati. Pa so jo med vojno Nemci zaprli, v Kamniku in Begunjah je bila, po vojni pa se ni zaposlila, tako da je brez svoje pokojnine. Ata Jaka ni želel, da bi z njenimi leti čaral ali jih dokupoval... Kot vsaka stara starša sta najbolj ponosna na vnuke in najbolj z veseljem govorita prav o njih. Sama sta imela tri otroke — sina in dve hčeri, sedaj pa imata že šest vnukov in dva pravnuka. To je veselja, ko se zgrnejo vsi domov na Količe-vo: otroci, zeta in snahinja ter vnuki in pravnuki. To je veselja! Saj ga je tudi pri delu, na kmetiji, ki pravzaprav niti kmetija ni. Delo pa je vendarle: njiva, travnik, gozd in domači vrt. Za zdravje, za veselje in za sproti. »Kaj pa delata?« ju vprašam. »Na peči sedi,« pove mama, »pa časa ima dosti, pa kakšno neumnost mi pride povedat. Tako sva lahko cba dobre volje.« V zdravju bodita še naprej! Brojan Zlatoporočenca ata in mama Zanoškarjeva. Nova kaseta in plošča »Agropopa« Glasbena skupina »AGROPOP« se v naši občini očitno dobro počuti. Potem, ko je pred letom dni tudi v Domžalah predstavila tedanji izid kasete »V IMENU LJUDSTVA«, se je odločila, da tudi tokrat prične promocijsko turnejo z novo kaseto v Domžalah. Glede na čase, ki se spreminjajo, da je nastal en sam ljubi cirkus, so se fantje zbrani okrog našega Poldeta (Poljanska) odločili da to aktualno ime — »CIRKUS« — dobi tudi kaseta in plošča, ki sta izšli pred dnevi. Posneli so 10 popevk, med njimi tudi »Bog te obvaruj« —- to je »komad«, ki je prav tako zelo aktualen. Prošnja bo posebno primerna 1. decembra. Promocijski koncert bo 28. novembra v Hali Komunalnega centra ob 20. uri. Naši godci seveda vabijo, vabi pa tudi znani dobski Božo, ki drži »roko čez« tiste stvari, ki so za telo... Omenjeni možakar bo poskrbel tudi za posebno presenečenje. .. r (njihova dejavnost je brez meja) Športno društvo Krašnja, ki ga že kar blizu 20 let vodi Marjan Štrukelj, se vsako leto domisli kaj novega, kar pritegne ne le člane, temveč vse krajane, ki se radi vključujejo v rekreativne in družabne prireditve in teh je vsako leto več in pestrejše so. Društvo, katerega vitrine krasi cela vrsta tako zveznih, kot republiških, občinskih in krajevnih priznanj je tudi sicer tesno vpeto v delo in življenje Krajevne skupnosti Krašnja, trdno povezano z osnovno šolo in bližnjimi delovnimi organizacijami, ki mu rade priskočijo na pomoč. Iz tako tesnega sodelovanja pa prihaja vrsta izvirnih akcij, ki so koordinirane tudi v okviru akcije RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE — SONCE, VODA, ZRAK, SVOBODA, ki jo sicer vodi TVD Partizan Slovenije, in povezane tudi z Zvezo te-lesnokulturnih organizacij In Telesnokulturno skupnostjo občine Domžale. Pa si oglejmo nekatere akcije, ki so jih organizirali v zadnjih 3 mesecih, za katere lahko rečemo, da so bili čas izjemne aktivnosti in velikih prizadevanj vseh, ki so v njih sodelovali. IGRE BREZ MEJA Ker smo o njihovih akcijah v okviru praznovanja KS Krašnja (iščemo geos KS, agiliti, streljanje z zračno puško) že pisali, se zaustavimo ob IGRAH BREZ MEJA, ki so pritegnile blizu 250 udeležencev, ki so ob glasbeni spremljavi lihko preverjali svoje sposobnosti in spretnosti. In teh je bilo kar nekaj: iščemo Krpana večera, prevoz vode s samokolnico in vedri (letos glavna atrakcija), prenos žogice na žlici v ustih, tek otrok s klubskimi zastavicami, rdeča nit pa je bilo ugibanje teže košarice za družine. Za vsakogar nekaj, pa prijeten večer za vse, ki so sodelovali, tako da je bil cilj: v igre pritegniti slehernega obiskovalca, stoodstotno uresničen. VARPIST1 NA OBISKU Preden podrobneje opišemo obisk švedskih varpistov iz Stoc-holma in Gotlanda, omenimo še, da je kar 15 otrok v organizaciji društva obiskovalo plavalno kolonijo v Domžalah, kar je zelo lep prispevek društva k odpravljanju plavalne nepismenosti. Po 4 letih pa so lahko v svojih vrstah pozdravili svoje švedske prijatelje, med katerimi je bil tudi gospod Eskil Eriksson, častni predsednik Varpa zveze .Švedske. Mednarodni dvoboj v varpi je sicer pokazal premoč gostov, vendar je tudi ugotovitev, da varpa v Sloveniji napreduje, velika spodbuda za naprej. Brez zasebnika Živka Burja, brez Skupščine občine ter njenega predsednika Petra Primožiča, ki je za goste iz .Švedske pripravil sprejem, ter brez SLOVENI-JALESA iz Radomelj, ki je ljubeznivo pokazal svojo proizvodnjo in pripravil kosilo, srečanja verjetno ne bi bilo, zato ob tej priliki vsem prisrčna hvala. Gostje in domačini pa se bodo še dolgo spominjali prijetnega druženja, ki je bilo povezano z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo odličij in je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. TEK ZA KROF Je bil letos že četrtič in več o njem lahko izveste iz izjav organizatorjev in udeležencev. Mi pa le zapišimo, da je to postala tradicionalna množična prireditev, znan v Sloveniji in da organizatorji že kličejo: Nasvidenje na 5. TEKU ZA KROF. RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE V VINOGRADU Izvirna in prijetna ideja seje rodila že v lanskem letu, kljub slabemu vremenu pa je njena uresničitev dokazala, da se da razgibati življenje tudi v vinogradu in na tak način združiti prijetno s koristnim. Za kaj gre! V sodelovanju z SO SLOVIN BREŽICE BIZELJSKO sta avtobusa z več kot 100 člani društva in drugimi simpatizerji, z oktetom bratov Pirnat ter harmonikarjem Milanom Resnikom odpeljala v vinograd, kjer so pridne roke kljub slabemu vremenu natrgale 12 ton grozdja. Prav slabo vreme pa je bilo krivo, da je ostalo več časa za obisk vinske kleti, pa pripravo prijetnega sporočila, ki ga je RTV Ljubljana pokazala v oddaji ZDRAVO in za izredno gostoljubje domačinov, katerim so Krašnjani obljubili: »Drugo leto pa spet pridemo in poravnamo tudi dolg za nazaj!« in kdor pozna .Športno društvo Krašnja, ve, da to niso le besede! VSI SKUPAJ Med njimi pa so tudi uspešni mladi namiznoteniški igralci, ki ob prizadevnem sodelovanju trenerke Monike Rellak, razumevanju obeh osnovnih šol in staršev dosegajo lepe uspehe. Omeniti velja tudi sodelovanje NTK Olimpija in pa medregijske namiznoteniške zveze, v okviru katere tekmujejo. In v takem in podobnem-skupnem sodelovanju je skrivnost velikih uspehov malega društva, ki z jedrom društvenih funkcionarjev in veliko pripravljenostjo vseh članov živi in, kot zatrjuje Marjan Pisma bralcev: V duhu »tržnega« obnašanja! V petek, 3. nov. 89 sva z ženo obiskala prodajalno »MIK« v SPB-1 v Domžalah z namenom, da kupiva usnjeni jopič. V prodajalni so imeli nekaj jopičev, med njimi tudi enega, kateri bi verjetno ustrezal tistemu, kar sva iskala. Vsak jopič je bil pripet z verigo potegnjeno skozi rokav in skupaj z ostalimi zaklenjen s ključavnico. Prodajalko sva prosila, da naj sname jopič, da bi ga lahko žena pomerila. Naletela sva na odgovor, kateri naju je zelo začudil. Prodajalka nama je odvrnila, da naj jopič pomeri kar skupaj z verigo, saj je dovolj dolga. Ker nisva mogla verjeti, da je takšen odgovor sploh mogoč, sva prodajalko ponovno prosila, da naj jopič sname, saj se ga z verigo ne da pomerjati. Prodajalka se ni dala omehčati in tako sva razočarana nad takšno neposlovnostjo in prizadeta, saj sva se počutila kot tatova, odložila jopič in se napotila proti izhodu. Ko je prodajalka videla da odhajava, je od nekod potegnila ključ in hotela popraviti neprijeten vtis, toda, takšno poni-žajoče dejanje se ne da več popraviti. Na popolnoma drugačno obna- šanje pa sva naletela pri obisku butika »MAXIM«, kjer naju je postregel prodajalec, kateri je lahko prodajalki iz »MIK« vzor dobrega poslovanja in tržnega obnašanja — posebno še v tem času, ko je pridobitev kupca čedalje težja. Ni potrebno poudarjati, katero prodajalno bova priporočala prijateljem in znancem in v katero ne bova več šla. Razočarana kupca (naslov v uredništvu časopisa) Dodajmo življenje letom V mesecu oktobru smo imeli teden doma. Ob tej priliki smo pripravili različne dejavnosti. Radi bi se še enkrat zahvalili vsem, ki so nam pri tem pomagali. Pri otvoritvi razstave ročnih del so kulturni program izvedli v veliko zadovoljstvo nas vseh člani skupine, ki jo sestavljajo Mojca Zaje, Rok Lap, Janez Majcenovič, Tomaž Plahutnik in Peter Kovač. Drugo prijetno popoldne so nam popravili člani ansambla Stuido iz Domžal, ki ga sestavljajo Frenk Centa, Marjan Koderman, Jože Vidmar, Matija Verčnik in Fredi Pichler. V prijetni urici domače glasbe je marsikdo med poslušalci pritegnil njihovim pesmim. Mnogo prijetnega branja pa sta nam omogočili Lidija Zdovc in Marjana Lederer, ki sta domski knjižnici podarili preko 100 knjig. Vsem najlepša hvala. Stanovalci in delavci Doma upokojencev Domžale Štrukelj, bo živelo in aktivno delovalo tudi v prihodnje. Zato to pravzaprav niso le uspehi društva, temveč so to uspehi vseh, ki jih je kar preveč, da bi jih našteli, pa vendar poizkusimo: to so DO TOSAMA, KEMIS PRE-SERJE, INDUPLATI, PLANIKA, NAPREDEK, AVTOSERVIS, SLOVENIJALES in drugi, to so družbenopolitične organizacije, druga društva in organi KS Krašnja, pa tudi brez sodelovanja vaških odborov ne bi šlo in ne nazadnje sta to obe šoli in vsak izmed obrtnikov, ki vedno najdejo razumevanje in pomoč za potrebe društva. Skrivnost uspeha je torej tesna povezanost vseh dejavnikov, njihova pripravljenost in prepričanje, da so tudi rekreacija in športne aktivnosti del našega vsakdana, del naših prizadevanj za zdravo in bogato življenje vseh. V. V. Krašnjanske športnike so spet obiskali varpisti s Švedske. Sprejel jih je tudi predsednik Sob Domžale Peter Primožič. Foto: Vili Majhenič. Hoja v gore je lepa ... r ~~~-x Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije že več kot 20 let izobražuje za vodenje mladine po gorah mladinske planinske vodnike. Le-ti poskušajo prek krožkov in izletov vzgajati in izobraževati otroke tako, da bi hoja po gorah postala tudkvarna. Mladinski vodniki (MV) navadno svojo vodniško pot pričnejo z udeležbo na tečaju, ki ga prireja M K PZS. Vendar pa se z udeležbo na tečaju in z uspešno opravljenim tečajem začne šele pravo izobraževanje vodnikov. MV smo včasih resda vodili v gore (predvsem v sredogorje) le osnovnošolsko mladino. Danes pa je naš program bistveno bogatejši, zanimivejši in za izvedbo precej zahtevnejši. Naše delo je predvsem delo z najmlajšimi, zato se morajo vodniki pri izobraževanju spopasti tudi s psihologijo in pedagogiko, metodami dela z najmlajšimi, ter biti venomer na tekočem z dosežki v naši stroki — planinstvu. Obvladati mora prvo pomoč, osnove reševanja z gora, se ukvarjati z orientacijo in poznati teorijo dvanajstih predmetov Planinske šole (zgodovina planinstva, varstvo narave, vremenoslovje ...) Otroci so vedno najzahtevnejša publika in tako tudi najzahtevnejši obiskovalci gora. Vodnik mora poznati odgovor na številna vprašanja, predvsem pa mora poznati svet, v katerem se giblje. Ta svet pa spoznava tudi na »zasebnih« izletih, ko hodi sam, neobremenjen s skrbjo za svoje varovance. Vsi vodniki svoje delo radi in resno opravljamo, saj smo moralno in kazensko odgovorni za svoja dejanja. Izkušnje in znanje pa si nabiramo tudi na izobraževalnih akcijah, ki jih organiziramo sami v okviru odseka. Tako smo se letos s tem namenom tri dni potepali po Kamniških Alpah. Povzpeli smo se na Tursko goro, se spustili v Logarsko dolino o/.. wMcselj, ter se prek Mrzle gore in Jezerskega sedla spustili na je-zerjansko stran. S Češke koče pa smo se povzpeli na Kočno in se prek Grintavca spustili nazaj v do-iino Kamniške Bistrice. Na izpopolnjevanju smo predelali program, ki je vseboval: hojo po zavarovanih planinskih poteh in varovanje (dodatno-vrvno) na teh poteh, hojo po brezpotju in meliščih, orientacijo, spuščanje ob vrvi, izdelovanje nosil in prvo pomoč, ter seveda pridobivanje kondicije in vzdržljivosti, saj je bilo hoje od 8—10 ur dnevno. Hrano smo na bavili v dolini in jo tovorih s seboj, da pa bi izpopolnjevanje izvenelo še bolj resno, nam je ves čas nagajalo slabo vreme. Drugo podobno izpopolnjevanje je potekalo v avgustu, ko smo svoje šotore postavili v Črni gori, na Durmitorju. Bivanje v Narodnem parku Durmitor smo izkoristili za ogled Žebljaka in gora v dur-mitorskem masivu, saj nameravamo prihodnje leto organizirati za svoje člane prav tu letno taborjenje. Tako smo se povzpeli na Sa-vin Kuk in na Meded ter opravili še nekaj manjših izletov v okolico Černega jezera. Da pa smo se MV letos poleti sploh lahko izobraževali, so nam finančno priskočili na pomoč IS Sob Domžale, UO PD Domžale in Color-photo Senica, ki nam je kakovostno razvil filmske utrinke z izpopolnjevanj. Vsem se prisrčno zahvaljujemo. Borut Peršolja mm BRIGITA MARKET BRIGITA ROGOVIC V naši trgovini na Partizanski 38, telefon: 737-005 dobite veliko izbiro vsakovrstnega blaga, ki ga rabite za gospodinjstvo. Svojim strankam skušamo ustreči! Za obisk se priporočamo, hkrati pa vsem strankam, ki so nas že obiskale ter vsem drugim občanom iz Mengša, Domžal in okolice čestitamo za dan republike - 29. november! Bolezen kuncev V SR Sloveniji je v 7 občinah ugotovljena hemora-gična bolezen kuncev. Zaradi preprečevanja širjenja bolezni morajo vsi rejci prijaviti rejo kuncev z natančnim popisom števila in kategorije živali. Reje kuncev morajo rejci prijaviti do 15. 12. 1989 na Veterinarsko inšpekcijo Občine Domžale. Po končanem popisu bo organizirano cepljenje kuncev. VETERINARSKA INŠPEKCIJA Uspehi se vrstijo: Republiški rekord in štiri kolajne mladini domžalskim strelcem... Veliki teniški dogodek v Domžalah v prihodnjem letu: Portoroška strelska družina je priredila prvi mednarodni turnir v streljanju s standardno zračno puško za mladince in mladinke v počastitev praznika občine Piran. Tekmovanje je potekalo v soboto in nedeljo 14. in 15. oktobra na montažnem strelišču v starem hotelu Palače Portorož. Povabilu so se odzvale tri države: ZRN, Italija in Jugoslavija. Nastopalo je šest ekip in 66 posameznikov v štirih kategorijah. Mladinci in mladinke do 16 let in mladinci in mladinke do 21 let. Prvič je bilo v Sloveniji tovrstno tekmovanje na nove tarče z elektronskim ocenjevanjem. Seštevek prvega in drugega dne je dal zmagovalca med ekipami. Prijetno je resenetila mlada ekipa SD Domžale v postavi Simon Kovic, Robi Galle in Aleš Sinko z osvojitvijo tretjega mesta med ekipami in postavitvijo novega klubskega rekorda SRS za mladince s 1652 krogi od 1800 možnih. Izvrsten rezultat je dosegel tudi I5-Ie-tni Simon Kovic, ki je osvojil kolajne v obeh kategorijah. Presenetil je tudi Robi Galle z osvojitvijo tretjega mesta pri mladincih do 16 let. Najmlajši udeleženec tekmovanja je bil 11 letni Gregor Kovic, učenec 6. razreda OŠ Šlandro-ve brigade, Domžale. Strelska družina Domžale in udeleženci mednarodnega strelskega turnirja v Portorožu 1989 se zahvaljujemo Inženiring biroju Ljubljana, katejj nam je omogočil prevoz na tekmovanje. Rezultati: 1 dan MLADINCI STAREJŠI EKIPNO: 1. Kempten, ZRN, 1679, 2. Partizan, Yu, 1676, 3. Domžale, Yu, 1652, 4. Trzin, Yu, 1578. MLADINCI STAREJŠI POSAMEZNO: l.Schlegel, Kempten, 579, 2. Mitev, Partizan, 576, 3. Kovic, Domžale, 569, 5. Galle, Domžale, 558, 8. Habjan, Trzin, 542, 12. Sinko, Domžale, 525, 13. Kralj, Trzin, 521, 14. Gradišar, Trzin, 515, 15. Kovic G., Domžale, 485. MLADINCI MLAJŠI POSAMEZNO: L Kovic, Domžale, 569, 2. Schneider, Kempten, 561, 3. Galle, Domžale, 558, 7. Sinko, Domžale, 525, 8. Gradišar, Trzin, 515, 9. Kovic G., Domžale, 485. 2 dan MLADINCI STAREJŠI EKIPNO: 1. Partizan, Yu, 1692, 2. Kempten, ZRN, 1679, 3. Domžale, Yu, 1649, 4. Trzin, Yu, 1608, 5. Civida-le, I, 1563. MLADINCI STAREJŠI POSAMEZNO: 5. Kovic S., Domžale, 564, 6. Habjan, Trzin, 559, 9. Galle, Domžale, 546, 11. Sinko, Domžale, 539, 13. Kralj, Trzin, 532, 15. Gradišar, Trzin, 517, 18. Kovic G., Domžale, 486. MLADINCI MLAJŠI POSAMEZNO: 2. Kovic S., Domžale, 564, 4. Galle, Domžale, 546, 6. Sinko, Domžale, 539, 8. Gradišar, Trzin, 517, 10. Kovic G., Domžale, 486. KONČNI REZULTATI OBEH DNI TEKMOVANJA MLADINCI STAREJŠI EKIPNO: 1. Partizan, Yu, 3371, 2. Kempten, ZRN, 3355, 3. Domžale, Yu, 3301, 4. Trzin, Yu, 3186, 5. Civida-le, I, 1563 (ena tekma). MLADINCI STAREJŠI POSAMEZNO: l.Schlegel, Kempten, 1248,4, 2. Mitev, Partizan, 1247,8, 3. Kovic, Domžale, 1230,6, 6. Galle, Domžale, 1199,6, 8. Habjan, Trzin, 1189,9. MLADINCI MLAJŠI POSAMEZNO: 1. Kovic, Domžale, 1133, 2. Schneider, Kempten, 1127, 3. Galle, Domžale, 1104. Marjan Kovic V domžalskem športnem parku že nekaj časa poteka gradnja velikega teniškega stadiona, ki jo gradi Gradberno podjetje Grosuplje. Veliki teniški stadion je le del v izgradnji slovenskega teniškega središča, ki bo, kot so se odločili v teniškem poolu Slovenije, stal v Domžalah. Vzgon gradnji je v posebno veliki meri dala odločitev pristojnih teniških evropskih institucij, ki so Domžalam zagotovile organizacijo velikega mednarodnega teniškega turnirja Slovenija open 7. maja prihodnjega leta. V preteklem tednu so se v Domžalah sešli predstavniki zainteresiranih delovnih organizacij, slovenskih teniških klubov in zvez ter predstavniki občine Domžale z namero, da bi se dogovorili o pripravah na ta pomemben športni dogodek. Ker gre za kvaliteten teniški turnir, na katerem bodo nastopili tudi vrhunski igralci, je seveda znaten tudi gospodarski interes mnogih podjetij, ki se bodo v organizacijo tega dogodka vključila. Prav tako gre za interes TV Ljubljana, ki bo Slovenija open v Domžalah približala televizijskemu avditoriju. Trenutno na gradbišču v domžalskem športnem parku pospešeno gradijo. Objekt je zgrajen do štirih petin grobe gradbene faze. Še v tem mese- Zmaga Papirnice V nedeljo 15. 10. 1989 je bil odigran v ZSMS Blagovica turnir v košarki, na katerem so nastopile ekipe iz Rafolč, Krašnje, Papirnice Količevo in domača ekipa Blagovica. Turnir se je pričel ob 10. uri na šolskem igrišču. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi Rafolč in Blagovice, v drugi pa ekipi Krašnje in Papirnice. Poraženca obeh dveh tekem Krašnja in Blagovica sta se pomerili za tretje mesto. Cilka Kozarič v svoji trgovini s perilom INTIMA. Specializirana trgovina s perilom: Intima v SPB-1 V objektu SPB-1 na Ljubljanski cesti 88 je na koncu pasaže, v kateri sta tudi delikatesa HAM HAM in trgovina ŠPILA, Cilka Kozarič odprla specializirano trgovino s perilom INTIMA. Gre za sicer majhno prodajno površino, na kateri pa je moč najti vse, za kar lastnica pravi, da oblečemo »spodaj«. Na policah je moč najti različne vrste moškega in ženskega spodnjega perila, nogavice za oba spola, modne dodatke, parfume, pižame, spalne srajce, rokavice, modrčke, trenirke, različne kose garderobe za telovadbo, aerobiko — skratka vse, kar naj trgovina s perilom ponudi. V pogovoru z lastnico Cilko Kozarič smo izvedeli, da lahko preko svojih poslovnih sodelavcev uresniči tudi posebne želje strank in izvrši druga naročila po dogovoru. Stranka pride po take izdelke kasneje. V mesecu decembru bo za svoje stranke poskrbela tudi za dekoriranje in aranžiranje kupljenega blaga, tako, da ga bodo odnesle že kot darilo. Še o delovnem času: Trgovina je odprta vsak dan med 9. in 11. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah imajo odprto od 9. do 13. ure, lahko pa pokličete tudi na telefon 722-512. B. zmagovalca ekipi Rafolče in Papirnica pa za prvo mesto. V tekmi za tretje mesto je ekipa Krašnje premagala Blagovico z rezultatom 50:23. Za prvo mesto pa Papirnica z borbeno igro ekipo Rafolče z rezultatom 33:30 in osvojila prvo mesto. Tekme so pravilno in korektno sodila Janez Savnik iz Domžal in Marko Capuder iz Lukovice. Ob koncu turnirja smo se domenili, da tudi naslednje leto organiziramo take prijateljske tekme. Marjan Cerar ZSMS Blagovica cu bodo objekt pokrili, če bo le vreme dovoljevalo. Tačas potekajo tudi dela na zunanji ureditvi, zunanjih igriščih, urejajo tudi parkirišče. Vse to je potrebno, saj želijo, da bi teniški center pomenil igrišča višjega kakovostnega razreda. Kot so poudarili prisotni predstavniki TV Ljubljana, je zanje zelo pomembno, da so jih vključili že v načrtovanje in začetek gradnje. Tako bodo lahko tudi ob njihovih zahtevah zagotovili ustrezne pogoje za televizijske in radijske prenose. Kaže se, da je ob vse večjem zanimanju za tenis v Sloveniji perspektiva za kar najboljši gospodarski izplen zelo dobra. Gre za zahteven in velik skupni projekt, ki ga bo moč uresničiti le, če bodo vsi dejavniki uresničili svoje načrte v predvidenem roku. Kot so povedali na predstavitvi, je bil projekt DOMŽALE — Challenger turnir že predstavljen na kongresu mednarodne teniške konfederacije — ITF, ki se ga je udeležilo 200 udeležencev iz 60 držav. Načrti, ki jih uresničujemo v Domžalah so za nekatere pomenili pravi šok, saj gre za nepoznano teniško okolje. V mnogih teniško razvitih državah so že obljubili udeležbo svojih vrhunskih tekmovalcev. Kot so povedali, moramo biti kljub vsemu zmerni ter svoje tekmovalne, programske in gospodarske načrte usmerjati predvsem v prostor Alpe-Ja-dran, kjer je interesa precej in kjer je tudi dovolj možnosti za trženje. Prepričani smo, da bo teniški turnir v Domžalah pripravljen tako, da bodo lahko dokazali svojo upravičenost tudi turistični, gostinski, športni in drugi programi ter da bomo to veliko prireditev, ki bo potekala od 7. do 13. maja 1990, uspeli »nadgraditi« tudi v drugih, za vse nas pomembnih smislih. Skupinska slika mladih športnikov - košarkarjev na turnirju v Blagovici. Zmagala je ekipa Papirnice Količevo, ki je v finalu premagala mlade iz Rafolč s 33:30. fl/: Hmeiad SOZD HMEZAD DO JATA Agrokombinatska 84 Ljubljana Polje Komisija za delovna razmerja TOZD Reja objavlja za določen čas 6 mesecev prosta dela in naloge OSKRBA PERUTNINE V TALNI REJI NA PERUTNINSKI FARMI IHAN PRI DOMŽALAH Kandidati morajo imetit končano osnovno šolo in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 4 mesece. Vloge sprejema kadrovska služba DO JATA, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. Mladi domžalski strelci Simon Kovic, Robi Galle in Aleš Sinko s trenerjem Marjanom Kovičem. Dve ekipi strelcev v republiški ligi Strelci domžalske občine imamo v tekmovalni sezoni 1989/1990, kar dve ekipi v republiški ligi v streljanju s serijsko zračno puško. Poleg ekipe SD Tine Kmetic Trzin, ki že vrsto let nastopa v prvi republiški ligi zahod se je v letošnjem letu tudi mladi ekipi SD Domžale uspelo uvrstiti v drugo ligo SRS jug. Ekipa SD Domžale v postavi (Jerman, Barle, Urbanija in Kovic Simon) je na kvalifikaciji v Hrastniku zasedla drugo mesto in si s tem priborila nastop v republiški ligi. Kot zanimivost povejmo, da je v posamezni razvrstitvi pionir Kovic Simon zasedel prvo mesto s 370 krogi od 400 možnih med 56 sodelujočimi. Obem ekipam želimo v tekmovalni sezoni 1989/1990 čimboljšo uvrstitev in veliko tekmovalnih uspehov. O rezultatih posameznih kol bomo redno obveščali. M. K. Borbeni trenutek z ene od tekem domžalskih karateistov. Domžalski karateisti s tremi novimi pokali Na prvem tekmovanju letošnje tekmovalne sezone so Domžalčani zopet poželi velik uspeh. Na prijateljskem turnirju v Kočevju so v vseh treh kategorijah osvojili prva mesta. Tako lahko v novi sezoni pričakujemo še več uspešnih rezultatov kot prejšnja leta. Dolgoletno vztrajno in strokovno delo se je obrestovalo, saj ima klub sedaj v prav vseh starostnih kategorijah vrsto kakovostnih tekmovalcev, ki še mnogo obetajo. Trenerja Šorotar Slavko in Kotar Darko, ki imata veliko zaslug pri mlajših generacijah pa sta s tem nekako le prejela priznanje za svoje terensko in organizacijsko delo. In kdo so šampioni s pokali iz Kočevja: KOTAR DARKO v kategoriji višjih pasov, JERKIČ MATJAŽ v kategoriji srednjih pasov ter PIKA VRANKAR v absolutni kategoriji v borbah za ženske. Matjaž Drenik KOLfSARJl ZMCOPRtOflLJeMiai J M POKVARI wion meso« seje ncvarno mtežKcvozm! ZATO VACQ V SVOJ l KOL6SARSKO SERVISNI DELAVNICI nudict2 /—■-' ---' brezplačno zicosko konzerviranje. ---čišćenje in scrvisiranje ----■ vsa. popravila. na vseh vrstah in tipih koles. -barvanje in obnavljanje že ISTROŠENIH KOieS. PO ŽEL31 STRANKE, KOLO TUDI ODpeuecr/ in vRNecn popRAvueweoA \ MLAVMICA. J€ ODPRTA VSAK. D6LAVMIK MZ€M PGTKA OD 15.50 -19b TR. 737101 seRvis kolcs crdanl CANKARJEVA Ul. 3 D0O)ŽAL£. (POD DOMŽALSKO CERKVIJO) 4Mo TOZD INŽENIRING TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM MENGEŠ Ropretova 16, Telefon: 737-913, 737-520 Poslovnim partnerjem, strankam ter vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike ter priporočamo obisk v naši trgovini v Mengšu, kjer vam nudimo gradbeni material po ugodnih cenah. FAM Fabrika maziva Kruševac PREDSTAVNIŠTVO Domžale, Želodnik 1 MEPA TRGOVINA Svetovanje ekonomskega propagandnega marketinga Tel.: 721-120 Obveščamo vas, da smo ponovno odprli trgovino z naftnimi derivati. Se priporočamo za nakup in čestitamo ob dnevu republike! 2q let i^KraHt^ Obrtna zadruga V-r drfcii ZOR4, DOMŽALE P 0 61234 MENGEŠ. Prešernova 33 ZADRUŽNIKOM, POSLOVNIM PARTNERJEM TER DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! papirnica količevo PREMAZNI, TRIPl£X in DUPLEX RAZNI TEHNIČNI PAPIRJI in KARTONI SPECIALNE LEPENKE Telefon: (061) 721011. 721209. 721409 Tele«: 31215 YU KARTON Proizvajamo : KARTONE: premazne, nepremazne, dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije. ČESTITAMO OB PRAZNOVANJU IN ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM! *drometa KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE hidrometal Mengeš, Gorenjska cesta 9 nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata. IN ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE! PRECIZNA MEHANIKA FRANC MUŠIČ Ljubljanska 76, Domžale Tel.: 721-778 V našem lokalu, ki ga imamo v SPB-1 za pizzerijo Pipca popravljamo vse vrste klasičnih pisarniških in elektronskih strojev, registrskih blagajn in druge pisarniške opreme. V garancijskem roku odpravimo napake številnih uglednih proizvajalcev strojev v najkrajšem času. Svojim strankam in vsem občanom ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! TEKSTI L TOZD filc mengeš o.80i.0. Blejčeva 4, Mengeš Izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. DELOVNI KOLEKTIV ŽELI VELIKO DELOVNIH USPEHOV VSEM OBČANOM IN ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE! Ejjb TOSAMA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n.sol.o. S TOZD KEMIJA v Mengšu Proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM OBČANOM DOMŽALSKE OBČINE! Vir, Šaranovičeva 21 a ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. november! ktduplati Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI p. o., Jarše 61230 Domžale Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike! Obiščite nas in se prepričajte o modnem in kvalitetnem izboru naših izdelkov! (O KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE 61230 Domžale, Ljube Šercerja4 VSEM PORABNIKOM NAŠIH STORITEV, POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! G) UNI VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4 ZA PROSTI ČAS PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA IZDELKI UNIVERZALE DOMŽALE. SLOVE NI JALES DELOVNA ORGANIZACIJA LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA RADOMLJE Priporočamo vam nakup naših izdelkov: — visoko kvalitetnega sedežnega pohištva -- usnjenih počivalnikov in sedežnih garnitur — žaganega lesa — visečih stropov — stebelnih rezkarjev za numerično vodene rezkalne stroje VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU IN ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV! razvojni zavod domžale, po. 61230 domžale, ljubljanska 76 vam ob uspešnem poslovnem sodelovanju pri — izdelavi strokovnih podlag za pripravo prostorskih izveden aktov in opravljanjem tehnično-strokovnih nalog v zvezi z urbanističnim načrtovanjem in drugimi posegi v prostor, — svetovalnem inženiringu na področju stanovanjskega, komunalnega, cestnega, energetskega gospodarstva in stanovanjskega zadružništva ter družbenih dejavnosti in za potrebe organizacij združenega dela in občanov regije ter drobnega gospodarstva in — ekonomskih, organizacijskih in tehnoloških storitev s področja konzultanskih dejavnosti ter ostalih študij analiz in razvojno raziskovalnih nalog. ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! INDUSTRIJSKI KOMBINAT »PLANIKA« KRANJ OBRAT TOVARNA OBUTVE »MOJCA« LUKOVICA ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! IZDELOVANJE ^>-*-*_ NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA f40 TAMIZ ^let Mengeš, Blejčeva cesta SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! »dtojcjonidt« cLox jl x?2lX o Ljubljanska cesta 18 61230 DOMŽALE RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n sol o ČESTITAMO ZA PRAZNIK IN ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV! TOZD MLINI DE DOMŽALE Vsem svojim poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike! Priporočamo svoje izdelke in storitve! $1 N ( t\ \ppr. Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: — izvajanje vseh vrst visokih gradenj — gradnja hidrogradbenih objektov — gradnja prometnih objektov — proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska — proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov — projektiranje gradbenih objektov in zvedba inženiring poslov. kmetijska zadruga emona 61230 DOMŽALE ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE VSEM SVOJIM KOOPERANTOM IN OSTALIM OBČANO VI IN PRIPOROČA ŠIROKO PALETO KMETIJSKEGA IN GR aDBENEGA REPROMATERIALA V TRGOVINAH IN Z ^DRUŽNIH ENOTAH: trgovina nasproti Kuriva Domžale, Jarše, Lukov za, Moravče, Kamnik, Komenda, Jezica in Dol. Obenem vas tudi vabimo na otvoritev nove trg^/ine VRTIČKAR v SPB-1 v Domžalah, ki bo v začetku decembra. izvozno-uvozno podjetje NUDI POCENI KVALITETNO SEME, SADIKE ZA POGOZDOVANJE, PARKE IN DREVOREDE. ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! IVlali oglasi Ženske čevlje št. 38, 39 usnjene nove prodam za polovično ceno in žensko konfekcijo Jt- 46 zamenjam za domača jabolka. Naslov pod šifro: »PO- I« v uredništvu, j. V Domžalah ali okolici '^em dvosobno stanovanje. Naslov v uredništvu._ Prodam hrastov, parafinima, 3001 sod. Lipovšek, Radomlje, Prešernova 14, telefon: 722-941._ Najamem sobo lahko pri s'arejši osebi, ki potrebuje del-I10 pomoč. Možnost kuhanja 1,1 pranja v okolici Domžal, ^aslov v uredništvu. Šifra: ■toEČI CVET._ Polaganje, brušenje in laki-ranje parketa, polaganje P'astike, tapisona in plute ter zlaganje lesenih stenskih in kopnih oblog. Stražar, tele- ■gn: 712-176._ , Instruiram matematiko, fizi-i° in osnove elektrotehnike, r^efon: 738-662._ V Domžalah najamem gar-s0njero ali enosobno stanova-je po možnosti brez predpla-m. Šifra: »MAMICA Z ^TRPKOM«._ I Pomagam ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko ?ngleščino. Informacije po te-'^onu: 713-648. Išem varuško na svojem do-za triletnega otroka. Infor-,acije: Juhant, Ljubljanska ^Domžale._ i Pomagam ti pri težavah z os-P0vnošolsko in srednješolsko peščino. Telefon: 722-266. r Reklamnik napisi na izdelke iz tekstila, usnja, Plastike, papirja. Telefon: 737-966. Deklici Podpisani MARJAN STRA-HR se opravičujem za žalltve-"6 besede, ki sem Jih Izrekel v ^Mobru 1988 Izrečene zoper "[anko PETERKA Iz Koko-6|U ker zato nimam dokazov. Pošteni najditeljici moje zlate ^Pestnice, katero sem izgubila ped slaščičarno Lenček v Domža-'"K se iskreno zahvaljujem za nje-"o polnost. Tfltjana CUNJA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega EDIJA ROJCA vrtnarja in upokojenca induplati Jarše i iskreno zahvaljujemo sose-sovaščanom, sorodni-WS, sodelavcem, prijateljem I znancem za izraze soču-i^ovanja, za darovano cvetje I Prispevke v dobre namene .?r za spremstvo na njegovi fldnji poti. Posebna zahvala jp zdravnikom in zdravstvenu osebju, ki so se trudili, 3 bi mu povrnili zdravje. Mena hvala gospodu župni-1 za lepo opravljeni obred, jf-vcem moškega pevskega s?°ra Lek ter cerkvenega pev--ie9a zbora iz Radomelj za !'°boko doživeto petje, nada-| 9ovorniku za tople besede (.0vesa, zastavonošem in or-jNzacijam ZZB NOV, Društvu .Pokojencev in Gasilskemu J^Štvu Radomlje ter sindikal-, Organizaciji induplati Jarše ? cvetje in za spremstvo ter gostitev z društvenimi pra- J Vsi njegovi. Ljubila si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ti vaški je zvon. ZAHVALA Skromno in tiho kot je živela, je v 81. letu odšla od nas naša dobra teta LOJZKA HROVAT iz Velikega Jelnika pri Blagovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena so-žalja, podarjeno cvetje ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene ali nam na drug način pomagali v težkih dnevih slovesa od naše drage tete. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Vrtovšku za lepe poslovilne besede in opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala Tonetu Florjančiču za poslovilni govor ob odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in teto pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi sestre, tete MARIJE ŠMON se iskreno zahvaljujemo Domu upokojencev za skrb in nego, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru za zapete pesmi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za vse še enkrat! Vsi njeni. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in če prav pokojno spiš z nami kakor prej živiš. V SPOMIN 22. novembra je minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš FRANC ZAJC iz Količevega Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete PAVLE SMERKOLJ roj. Bistan se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam-nudili nesebično pomoč, darovali cvetje, izrekali sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, tov. Cirilu Smer-kolju za poslovilne besede, pevcem iz Vranskega in KS Trojane. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. usoda ni hotela, da bi z nami še živel, a živel boš v nas ves ta preostali čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in dobrega moža, očeta, starega ata in strica VALENTINA ROVŠKA Sp. Dobrava pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in finančno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ganljivo je bilo petje Loškega glasu, ki se mu prav tako zahvaljujemo, zagorski godbi, tovarišici za poslovilni govor, praporščakom REK Zagorje. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Še enkrat vsem in vsakomur posebej prisrčna hvala za vse. Vsi njegovi. Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. (a. Gradnik) Ob boleči izgubi sina KARLIJA VELEPCA najlepša hvala za izrečeno sožalje, tolažilne besede in pomoč vsem dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem, sošolcem, razredničarki tov. Novakovi, mladincem, fantom in dekletom iz KS Dragomelj-Pša-ta, sodelavcem v »TOKO« Domžale in »autocommer-ce« Ljubljana, sestram Sv. Križa iz Male Loke, mladinskemu pevskemu zboru iz Šentjakoba, gospodu župniku dr. Stanetu Gerjolju za lepo opravljen obred ter vsem govornikom za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste se od Karlija zadnjič poslovili in ga s cvetjem pospremili v prerani grob in mu prižigate lučke v slovo in spomin! Hvala! Družina Velepec. Dragomelj, 3.11.1989. lil Usoda ni hotela, da bi z nami še živel, a živel boš v nas ves ta preostali čas. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA MOČNIKA upokojenca iz Doba se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na poti k večnemu počitku. Iskreno zahvalo izrekamo dr. Farkežu, patronažnim sestram, pevskemu zboru, trobentaču in gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, starega ata, brata in strica PETRA SEVERJA Kolarski mojster iz Sr. Jarš iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in za darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevcem bratov Pirnat za odpete žalostinke, gasilcem iz Jarš in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvala velja zdravnikom Zdravstvenega doma Domžale in osebju Doma upokojencev Domžale. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sin Jože z družino. Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah. (J. N. Shedd) ZAHVALA Ob boleči in prerani smrti naše ljube ROZKE VIDMAR-HROVAT iz Domžal, Ljubljanska 103 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ali kakršnokoli drugo pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene. Iz srca se zahvaljujemo g. župniku Vrtovšku iz Blagovice za lep poslovilni govor in opravljen pogrebni, obred. Iskrena hvala Tonetu Florjančiču za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala sosedom iz Velikega Jelnika za vsestransko pomoč. Posebna zahvala velja vsem delavcem Heliosa in tozdu Kemična tovarna Domžale za pomoč, tov. Marjanu Bolharju za besede slovesa in godbi za izvajane žalostinke ob spremstvu na zadnji poti. še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in v tako velikem številu našo drago Rozko pospremili v prerani grob. Za njo globoko žalujemo vsi njeni KOMUNALNO PODJETJE OBVEŠČA: Komunalno podjetje Domžale, Enota javna higiena obvešča uporabnike komunalnih storitev na območju občine Domžale, da bo odvoz odpadkov med praznikom - dan republike organiziran po naslednjem razporedu: - namesto srede, 29. 11. bo odvoz organiziran že v torek, 28. 11. - namesto četrtka, 30. 1.1. pa bo odvoz organiziran v petek, 1. 12. Uporabnike prosimo, da postavijo na naveden dan odvoza smetnjake na odjemna mesta do 6. ure zjutraj. Komunalno podjetje Domžale se uporabnikom zahvaljuje za razumevanje in obenem čestita ob dnevu republike. K. NE PREBERITE, ČE NISTE IZ MENGŠA Časi niso rožnati. Vsak dodaten zaslužek je še kako dobrodošel. Posebej dijakom, študentom, gospodinjam in upokojencem. Prav zanje je kot nalašč honorarna ali stalna zaposlitev za nekaj ur na dan. In to dobro plačana zaposlitev. ČGP Delo, tozd Prodaja-dostava išče več raznašalcev. Razmislite?! Prijave sprejema ČGP Delo, TOZD Prodaja Ljubljana Titova 35, tel. 318-880 Pokličite in pogovorili se bomo. Postanite pomemben člen v verigi potovanja Informacije od dogodka do bralca. RAZMISLITE IN POKLIČITE! boutioue »JURČEK« Mire Kolar v Depali vasi vabi: Miklavž, pridi po pecivo! V Boutique jurček bomo v dneh pred praznikom najmlajših napekli veliko prazničnih dobrot! Starši in dragi Miklavž: Kupili boste lahko tudi že običajnega parkeljna, predvsem pa veliko vsakovrstnega kakovostnega peciva. Že pakiranega, za darila! Kaj bi pekel sam, Miklavž, pridi in si oglej, kaj vse ponujam! Pecivo lahko naročiš tudi po telefonu 724-131. Boutigue Jurček, Depala vas PECI CENTRALNEGA OGREVANJA Kvalitetne — z velikim izkoristkom. Različni tipi. Dostopna cena, ugodni plačilni pogoji. Nakup, ki se vam bo obrestoval vsako ogrevalno sezono V mesecu novembru boste deležni dodatnih ugodnosti. Zastopnik: Franc Prešeren, Srednjeveška ulica 90, Lavrica, 61291 Škofljica, telefon: (061) 667-241. O PLhSTCMKp. PREDELAVA PLASTIČNIH MAS 61235 radomlje C. Radomeljske čete 55 objavlja prosta dela in naloge čistilke za določen čas. Delovni čas po dogovoru 6 do 8 ur dnevno v popoldanskem času. Pismene prijave sprejemamo 8 dni od dneva objave na zgoraj navedeni naslov. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE DOMŽALE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE DOMŽALE objavlja dela in naloge tajnika Zveze kulturnih organizacij občine Domžale za nedoločen čas s polnim delovnim časom POGOJI: VI. ali V. stopnja usmerjenega izobraževanja družboslovne usmeritve, 3. oz. 5 let delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost SSS SIS družbenih dejavnosti občine Domžale, Ljubljanska cesta 36. Kandidati se z opisom del in nalog lahko predhodno seznanijo v tajništvu službe. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dneh po opravljeni izbiri. Hotelirji, čakamo vas... Če bi Jože Hudeček, znani televizijski komentator v spomeniškem varstvu, živel v Domžalah, ali bi bil kako drugače seznanjen z razmerami pri nas, bi v eni sapi, v eni svojih oddaj zdrdral v minuti dvestopetdeset besed, približno takole: V Domžalah so se končno odločili, da zgradijo hotel. Če jih imajo dosti manj razvita središča kot so Domžale, je pravi čudež in skoraj sramota, da so toliko časa živeli brez njega. Pa so se zbali. Vsi, ki pri pomembnih odločitvah kaj pomenijo. Razumneži in tudi politiki. Lokacijo so izbrali v samem središču Domžal, tam, kjer je stal zloglasen »Alko«. Porušiti, zravnati z zemljo!!, je bil enoglasni sklep, še posebno, ker je imela zgradba zadah po buržuaziji in kapitalizmu, saj sojo delali tiralci, neki »Kurzthallerji« čisto drugih idej od našega socializma, so dali piko na i, politiki. Podrli, zbrisali z zemlje, pa so tudi kleti, te nesocialistične zgradbe. Pa kako se jim je mudilo! Kleti, mogočne, »velbane« kleti, ki bi jih bil vsak količkaj razumen arhitekt neznansko vesel, če bi jih lahko vkomponiral v še tako moderno hotelsko hišo. Zdaj bi Hudeček zajel sapo in z nezadržanim tempom »šibak naprej, »stavim glavo in še kaj, da tako grobega posega v arhitekturo, ki izumira, v ljudsko umetnost, v kulturno dediščino, ne bi storil nihče, ki vsaj malo upošteva zakonitost, estetsko in funkcionalno vrednost starih zgradb, pa naj še tako smrdijo po tistih časih, ki pravimo, da so za vedno zbrisani. V Domžalah so kleti podrli. Kdor je bil v teh kleteh, pod spoštljivimi oboki med ste-brarjem in umetelno izrezljanimi velikanskimi sodi, ter drugo kle-tarsko opremo, ki jo je mojstersko izdelal, zbral in z veliko ljubeznijo do kulture, uredil iz nje pravi mali muzej, Jože Rojr, se mu para srce. v Domžalah so kruto porušili »cukerček«, ne da bi kdo tistih, ki so to ukazali, trenil z očmi. Spoštljiva in gradbeno tako bogata klet, da jo stoletja nihče ne bo naredil take, se ideološko ni uje- mala s socialistično miselnostjo. Morala je »pasti« v eni najbolj razvitih občin na Slovenskem. Pa So se dogovarjali, o ja, so se, potem, ko so ugotovili, da sami nimajo denarja za gradnjo hotela, s tujimi partnerji, ki so bili pripravljeni vložiti precej denarja, pod pogoji, ki so bili v nasprotju s politično ideologijo Domžalčanov. in akcija je šla k vragu, kar prizadetih ne moti kdo ve kako, saj je zravnana z zemljo, ki zdaj že dolgo služi za največji parkirni prostor v Domžalah. Ogradili so ga z gradbenimi »plankami«, da ja ne bi opozarjal tujce na namenski prostor. Ker se to ni obneslo, so planke podrli, saj podirati ni težko in so okoli in okoli napravili peščeni nasip, kot v najbolj poplavnih področjih. Pa tudi ta, precej visok nasip so kamioni in osebni avtomobili kmalu zravnali in zdaj je vsem vse ravno. in tu bi Hudeček z globokim vzdihom zaključil: Tako se zgodi, če ljudje s posebnimi pooblastili, ki se jim reče tudi »politiki« preglasujejo vse, ki imajo željo po ohranitvi starih ljudskih izročil, mojstrovin in takih kleti, ki jih nikoli več ne bo. Hotela pa ni in ni, noče ga biti... Tudi za prenočevanje tistih gostov ne, ki bodo že prihodnjo pomlad prihiteli na veliki teniški turnir v Domžale. So pa strici, pa ne Ameriški, kar tu so, ki so sposobni in tudi pripravljeni moralno in materialno odkorakati v gradnjo hotela, ker verjamejo reformatorjem in prerokom, da posebna pooblastila izgubljajo veljavo, medtem, ko jo pridobiva podjetništvo in pošteno gospodarstvo. Toda ideološka zakoreninjenost je žal še tako prisotna, da strici izgubljajo potrpljenje in čakajo na zeleno luč. In prav nič čudnega ne bo, če bodo zdaj, zdaj Domžalam obrnili hrbet in svoj denar in organizacijsko sposobnost vložili drugam. Optimist sem. Iz kože ne morem. Verjamem. Preveč rad verjamem. Tudi to verjamem, da številne konference, resolucije, deklaracije o reformacijah in prenovah naših sistemov, ki jih danes poveličujemo, jutri pa jih že zavržemo, ne bodo samo že skoraj ogabne fraze, kot že toliko let. Ampak da KONČNO že jutri, z vsemi močmi podpremo pridne, varčne, sposobne podjetnike, pa naj še tako smrdijo po kapitalizmu. Ves razviti svet že to dela. Posebna pooblastila pa v koš. Verjamem in kaže, da bodo Mengšani Domžalčane prehiteli tudi kar se hotelov tiče. Pa naj! Andrej Zaje ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Nova storitvenica v Loki pri Mengšu: Frizerka, ki pride na dom ..._ Dragica Kuzmič je izučena frizerka, živi pa v Loki pri Mengšu. Več let je bila zaposlena pri zasebnici — frizerki v Ljubljani, kjer si je pridobila za samostojno delo tudi vse potrebne izkušnje. Z izkušnjami se je izostril tudi okus, smisel samostojnega oblikovanja pričesk, Dragica pa si je pridobila tudi potrebno samozavest. »Zakaj ne bi odšla delat na svoje!?« Odločila se je in s 1. oktobrom imajo naši občani, predvsem pa občanke priložnost, da frizerko Dragico Kuzmič po telefonu pokličejo na dom. Zavrteti je treba številko 737-384 in zasebnica vam bo že v zelo kratkem času — zagotovo pa v teku 24 ur opravila na vašem domu frizerske in tudi brivske storitve za moške. Vso potrebno opremo pripelje s sabo, tako da lahko na vašem domu opravi vse tiste storitve, kakršne dobite v frizerskem salonu. Poudarja, da je pripravljena ponuditi tudi znaten popust za tiste primere, ko bi se vsa družina odločila, da poišče pri njej frizerske in brivske storitve. Posebej priporoča striženje otrok na domu, saj bodo otroci v domačem okolju raje dopustili, da jih frizerka ostriže, kot bi bilo to nekje v tujem prostoru. Pa cene? Dragica pove, da so njene cene za frizerske in brivske storitve na vašem domu CELO NIŽJE od tistih v frizerskih salonih. Kaj vam ostane drugega!? Naročite frizerko na dom in zavrtite telefon 737-384: »je tam Dragica Kuzmič?...« B. I . občin/Ki i poročevalec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Verja Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. Glasilo je bilo dne 25.7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Vse se ruši, podira, še Domžale so za plotom. Da ne boste pozabili... V pripravah na raznorazne volitve in podvolitve koristen nasvet, ki prihaja malo bolj od daleč: VIŠEK DEMOKRACIJE so volitve Z JAVNIM GLASOVANJEM ... so rekli... Kdo bi si mislil... Pa smo menili, da že poznamo novi obraz demokracije ... Oblast, kakšen občutek... Vsi, ki smo (ali pa vsaj mislimo, da smo) na oblasti, izražamo gnus: Saj tovariši te oblasti sploh ne občutimo ... Ravno, ko smo se lepo navadili nanjo, zdaj ga pa s... in hočejo, da gremo »dol«... Tajnost zagotovljena ... Iz domačih izkušenj pa še en (kuharski) nasvet: K tajnosti glasovanja lahko pripomore tudi 40 vatna žarnica, po možnosti modre barve. Tajnost je še zlasti zagotovljena, če gre za večji prostor... (npr. domžalski slamnik)... Mi se distanciramo... Še pred izidom te številke je Uredniški odbor sprejel naslednji sklep (da ga ne bo treba po njenem izidu!): uredništvo se strogo in dosledno distancira od kateregakoli članka, za katerega bi nas lahko »držali«. Najmanj toliko kot mladinci od svojega, objavljenega v 14. številki! Kaj je znano... Zaenkrat je znano, da za prihodnje ni nič znano ... Pluralizem tudi na cesti... Uredništvo še ni pogruntalo in sprejelo odločitve, kaj je vzrok za pluralizem črt pred najuglednejšo stavbo v centru na cesti narisanih. Domnevamo pa, da se je oseba, ki jih je risala, dalj časa zadrževala v enem izmed bližnjih lokalov in je izmed dveh črt, ki jih je imela ob svojem odhodu iz lokala pred očmi, skušala narisati srednjo... Fešta non stop... Po zaupnih podatkih in iz še bolj zaupnih virov prihaja razveseljiva novica za vse, ki se radi udejstvujejo v kulturnem, zabavnem, športnem in ne vem kakšnem veseljačenju še. Obstaja namreč rea\na možnost, da glede na program, ki se bo odvijal v naši veliki hali in je že zasedel vse termine tja do konca letošnjega leta, iz hale sploh ne odidejo. Poizkusite — za hrano in pijačo je poskrbljeno, za »odvoz« menda tudi... Še ena demokratična ... v pomoč naglorazvijajoči se demokraciji še ena že preizkušena metadOj ki se bo zanesljivo obnesla. Če ne veste, kaj je tudi eden izmed viškov demokracije, poizkusite ob glasovanju s klicanjem po imenih ... Ce že rezultat morda ne bo ugoden, boste vsaj vedeli, kdo vas še posluša ... O, ti vreme, ti... Ne vemo, če smo pravi naslov, vendar izražamo gnus nad vremenom, ki jo je letos pošteno zagodlo. Najprej cvetličarjem, ker ni poslalo slane, ki bi zmanjšala količine rož na domačih vrtovih, potem pa še vsem tistim, ki so si že nabavili ustrezne »cunje«, da bi na grobovih prikazali najnovejše modele ... Pa je odpadel biznis, pa še modne revije ni bilo... Mi že vemo... Mi že vemo, kaj bo letos prinesel Miklavž, vsaj nekaterim, vi pa še ne... Da ne bomo preveč skrivnostni: naši občinski partiji bo prinesel... predsednika ... Da ne bo zadrege... Vsem kandidatom za bodoče funkcije priporočamo obisk pri našem uredniškem fotografu. In to čimpreje. Da se jim ne bo zgodilo, da bodo morali, kot je v navadi, za predstavitev v našem glasilu in drugih javnih občilih, dostavljati birmanske ali celo obhajilne slike. Specialni gost... Organizatorjem letošnjih novoletnih rajanj priporočamo, da kot specialnega gosta »spešl gest« povabijo tudi Božička. Svoj predlog utemeljujemo s tem, da je darilo že poslal: 25. december je namreč dela prost dan. Za drugo leto pa animiramo še Miklavža, pa bomo lahko cel december doma ... veliko dela za vse, zlasti na... uresničevanje sprejetih ustavnih dopolnil pomeni za vse nas veliko dela, še zlasti pa za graverje: narediti bomo morali na taVžente novih štampiljk, tabel, napisov, vizitk ... Le brez skrbi... Novim zavezam, gibanjem in združenjem: Le brez skrbi za prostore. Na voljo so vam obstoječi prostori organizacij zaen^at samo v popoldanskem času ,".. Še za p, M, ni časa ... Iz nekaterih krogov smo dobili zanimivo novico. Glede na vsakodnevno spreminjanje cen (medtem morda že vsakourno ali vsaj dvakratdnevno) trgovcem zmanjkuje časa za opravljanje drugih storitev. Lepijo nove cene. Potrošniki upamo, da jim bo počasi zmanjkalo časa ... za zaračunavanje nakupljenih artiklov... Nič ne bo s čevapčiči... Če želite mleto meso, ne hodite ponj proti večeru oz. točneje po 18. uri, čeprav so namreč trgovine odprte tja do pol osmih ali še dlje, mesa za čevapčiče ne bo, ker je »mašina« že pomita in ne meljejo več... Poskusite pa lahko, le cunjo in prašek imejte s seboj, da boste strojček pomili... Moški pa v jok ... Verjetno ste že opazli, da v vseh programih organizacij, združenj in še česa pomembno mesto zasedajo ženske. Vsi po vrsti bodo v različne vodstvene funkcije in organe vključili najmanj 40 odstotkov žensk. Le kje hudiča jih boste dobili... Že doslej tako... Po novem zakon dopušča, da namesto megalomanskih skupščin SIS odločajo samo odbori, morda celo posamezniki. Za nekatere naše samo-upravljalce to sploh ni novost, saj so že doslej delali tako. Vsaka podrobnost z delom KZS je namerna in umestna .. Saj smo samo ljudje: Zveza komunistov kot društvo vrtičkarjev Nekateri imajo toliko časa, da ga mečejo čez okno, drugi ga kradejo bogu in ne naredijo prav nič, spet drugi pa se otepamo s preštevilnimi opravki, kar je po svoje tudi sumljivo. A predvsem nobene panike, še smo živi, še smo tu, morda še bolj ko prej, jesenski čas pa prinaša tudi nekaj več miru za razmislek. Zaradi teme o komunistih sem nekoliko pohitel zato, ker se pač niti od daleč ne ve, kaj bo po januarskem zveznem kongresu. Slobodan je že obljubil generalno čistko, Milan se v mirnem slovenskem zalivu pripravlja na odločilni spopad, zadnje podgane pa zapuščajo potapljajočo se ladjo ... Pa tako lepo je bilo zamišljeno! Misel pa se vendarle vrača v čas, ko so imeli komunisti vse v rokah, ko nisi prišel na nobeno odgovorno mesto, če nisi imel rdeče knjižice, če nisi zamižal na obe očesi in bil slovesno sprejet ob kakšnem dnevu republike, če nisi tudi sam imel podobnega kongresa za svoje božične ali velikonočne praznike. Ker sem na srečo neobremenjen s tovrstno ideologijo, zdaj morda lahko nekoliko bolj trezno in tudi brez kakšnega posebnega navdušenja — toliko, da ne bi bilo pomote — napišem nekaj vrstic o našem vodilnem rdečem gibanju. ideja odlična, ideologija solidna, uporabljali pa sojo napačni ljudje ... ocenjujemo zdaj, ko se rdeča zvezda preliva v rumeno, ko podlaga postaja nekam sumljivo zahodno modra, ko vsi prikimavamo Milanu in se bojimo zanj, da ne bo uspel. Naj takoj razrešim Milana, da je očitno fant od fare, da takega na čelu ni bilo že desetletja in da bi mu zlahka dali kakšno priznanje več, če misli seveda resno, zlobneži pravijo, da tako pač mora misliti, ker druge izbire ni, ves Vzhod se podira, mi pa iščemo z novo obliko, kjer je glavna stvar sestop komunistične partije z oblasti, demokracija vseh ljudi, pluralizem različnih interesov edina možna rešitev. Sicer pride do rušenja. Primerov je več kot dovolj... Drugo ob tem pa je, da še povsod srečujem ljudi, ki se še vedno skrivajo za rdečo knjižico, ki še vedno prikrivajo svoje nesposobnosti za zvezo komunistov, ki so še vedno mali in tudi veliki vaški stalinčki, ki se jim zdi vsako odpiranje oči napad na osebnost... Sam pa ob tem pravim: nihče ni požrl vse pameti, dajmo, usedimo se in se pogovorimo, kdo ima bolj prav, komunisti so očitno močno izrabili svojo oblast, kar kaže naše gospodarsko stanje, naš duhovni in osebni standard. Mladinci so dobro rekli: Dost mamo! Ko sem se pred nekaj tedni pogovarjal z enim izmed vrhovnih slovenskih vodečih mož, mi je dejal, da tisti, ki sedijo v slo- venski skupščini, dobro razumejo družbeno preobrazbo, toda ko pridejo v domače občine, je s tem končano. Recimo, da je vmes še nekaj politične špekulacije prevreči pač odgovornost na druge, nižje, vendar pa se zdi to vseeno blizu resnice. Navzven smo vsi za novo družbo, ko pa se o njej pogovarjamo v svoji krajevni skupnosti, v svoji občini, še naprej paradirajo stari konji, odslužena kljuseta, potrjeno nesposobna vlečna živina ... In tedaj si rečem: Lepo bo v naši domovini biti komunist, ko bo le-ta ravno toliko pomemben kot na primer vrtičkar. Zbirali se bodo ali tudi bomo — Bog ve, kam človeka zanese — v svojem društvu, razpravljali, kaj bomo spomladi sejali, kakšne gra-blje bomo uporabljali, katera gredica je boljša ... vse to pa ne bo usodno vplivalo na sosednjo njivo. Tam bo lahko vsakdo vrt-naril spet po svoje v okviru društva ali brez njega, navsezadnje smo svobodni ljudje. Rad bi dočakal čas, ko ne bo vsaka seja jugoslovanskih komunistov prelomna, hkrati pa na človeško ponižujoči ravni; ko ne bo vsak kongres že vnaprej napovedan kot obračun; ko ne bo nobena knjižica te ali one zveze, stranke, združbe imela nobenega vpliva pri zasedanju stolčka, ampak le človekova vsestranska sposobnost. Spomladanske volitve bodo pokazale, kateri vrtičkarji bodo dobili več glasov. Rdeči zagotovo ne veliko, ker puščajo za sabo preveč plevela. Kar škoda se mi zdi Milana, da bo plačal tudi za to. A Slovenci na srečo nismo več buče, tudi paradižniki ne vsi, zato upanje vendarle ostaja ... Vsega ljudstva se zaradi nobene zveze ali stranke ne da več zamenjati. Saj smo samo ljudje! Ivan Sivec Nova prodajalna BOUTIO.UE »IMENA« Ljubljanska 84, Domžale vas vabi, da si ogledate plašče, kostime, krila, hlače in bluze. Vsi izdelki so unikati, če vam bo kaj všeč, lahko kupite po zmerni ceni! Če želite, lahko naročite oblačila po vašem okusu. Kot novost: žalne obleke, kostimi, krila, hlače, bluze, izdelano po naročilu v 24 urah, plašči pa v 48 urah. Odprto je vsak dan od 15.30 do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. Za nakup se priporoča BOUTIOUE »NE NA«.