GLASILO BI kr oj ELKROJ, d.d. LETNIK XXIV, številka 3, December 2003 2 Iz vsebine,- Beseda urednice Tokrat naj povem nekaj misli ali citatov ob prihajajočem novem letu. Uživajte še poslednje dni v tem letu in nato mirno zajadrajte v novo leto. Če se ozirate nazaj, se spomnite predvsem lepih trenutkov. Novo leto sprejmite kot nov izziv. Mislite nase, na svoje bližnje in občasno pomislite tudi na ostale ljudi po vsem svetu, predvsem na tiste, ki živijo še v dosti slabših razmerah kot mi. * Zgodovina mode * Računalniška podpora trgovin * 20 ključev * EDI * Matjaž Vidmar * Skrb za zdravje * Modni nasveti za najdaljšo noč * Šport * Upokojeni v letu 2003 * A-K-R-I-S * Nagradna križanka * Novoletni recept Za naprej pa se prepustite toku in se veliko smejte. Humor ni dar duha, ampak dar srca. LUDMG BORNE * Vsem želimo prečudovito leto 2004 Uredniški odbor in urednica Irena Torkar & KROJ, list za obveščanje delavcev ELKROJd.d. Glavna in odgovorna urednica: Irena Torkar Uredniški odbor: Ana Boršnak, Zala Blekač, Iva Bitenc, Brigita Jerovčnik, Helena Walland in Martina Hegediš. Kroj izhaja občasno v nakladi 850 izvodov. Glasilo spada med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 8% davek. Naslov ELKROJ MOZIRJE, Prihova 56, 3331 Nazarje In še in še... kW 3 ZA PRIJAZNO SOUSTVARJANJE Vedno, ko razmišljamo o podjetju, razmišljamo tudi o ljudeh, ki to podjetje soustvarjajo. Vedno znova si postavljajo vprašanja, kaj bo to podjetje njim dalo. Je upoštevalo vse predpise in zakone, je bilo dovolj poslovno in uspešno, je vodstveni kader naredil dovolj za razvoj? Mnenja so rajši bolj kritična, kot manj, včasih že kar euforična. Vprašanje pa bi morali obrniti na glavo. Ali smo mi za to podjetje naredili dovolj, smo mu pripomogli k boljšemu jutri? Koliko lastnega znanja in inovativnosti smo uporabili na lastnem delovnem mestu? Kolikokrat smo pomagali sodelavcu, da je lažje opravil svoje delo, mu ob težavah pomagali, kolikokrat smo se sodelavki, sodelavcu nasmehnili? Skrbeti samo za sebe je najlažje in zelo enostavno. Vendar žal to v življenju ne gre. O samokritiki mora razmišljati vsak posameznik. Vsi smo obremenjeni in vsakdanji problemi se kar vrstijo. Pravilo je: ko rešiš enega, se pojavi drugi in če želiš več, si še bolj izpostavljen. Tako je v družini in tudi v podjetju. Nasploh pa se je za drugačnost potrebno ekstra potruditi. Postavljene cilje je potrebno uresničiti danes in vsak dan sproti in jih ne odlagati na jutri. Izgovor: “saj se ne da”, je res privlačen, vendar nas ne rešuje. Jasno postavljeni cilj zjutraj in uresničen v istem dnevu, daje posebno zadovoljstvo in elan za naslednji dan. Res je, da je za dosego cilja potrebno vložiti mnogo znanja, ustvarjalnosti in navsezadnje tudi prilagodljivosti, saj je delo, vsak dan drugačno in zahtevno. Še lažje pa dosegamo cilje, če v to vložimo dobro voljo in s prijaznostjo osrečujemo sebe in okolico. Staro pravilo je, da sta za prepir vedno potrebna dva in z dobrovoljnim sodelavcem se res težko prepiraš. Medsebojni odnosi so zelo pomemben faktor doseganja ciljev skupine ali vsakega posameznega človeka, saj tisto, kar radi delamo, delamo tudi dobro. Na vidiku so korenite spremembe, ki bodo kreirale uspešnost podjetja: s 1. majem vstopamo v Evropo, z letom 2005 se odpira celotni trg za kitajsko blago. Konkurenca je že sedaj zelo huda in še več bo na policah cenenega blaga, čeprav tekstilci konkurenčni boj na trgu zelo dobro poznamo. Pomemben je samo kupec, ki kupi tvoje blago. Pomembna je blagovna znamka. Izdelek želi sprejeti po vrednosti, za katero velja, biti mora dober, da si ga zopet zaželi in ga zopet kupi. Torej ustvarjati moramo tržno zanimiv izdelek: atraktiven, moden, kakovosten, uporaben in cenovno ugoden. Za ustvarjanje takega izdelka pa je potrebno stalno spreminjanje: zelo dobro ustvarjati, delati optimalno racionalno in inovativno. Ustvarjanje take klime pa zahteva stalno prilagajanje trgu, zahtevam kupca in žal popolen odmik osebnih interesov, rezultati pa se kažejo v timsko delovnem okolju skupine oz. podjetja. Želela bi, da bi začutili v sebi, da je podjetje družina, ki jo je potrebno negovati, ga soustvarjati in ga imeti rad. Torej ustvarjajmo visoko kakovosten izdelek v prijetnem delovnem okolju, tudi s prijaznostjo eden do drugega, kot kolektiv in si zaželimo ob novem letu SREČNO IN USPEŠNO. Marija Vrtačnik l I PŠPi _U J v letu 2003 Ko normalni ljudje sestavijo tim, so skupaj sposobni nenormalnih dosežkov. Peter D. Wickens, Energise Your Enterprise V času, ko so kakovost, spoštovanje dobavnih rokov in partnerski odnos med poslovnimi partnerji nekaj samo po sebi umevnega in za preživetje nujno potrebnega, je potrebno poiskati nekaj novega, drugačnega. Za zagotovitev prednosti pred konkurenco potrebujemo drugačnega človeka, takšnega ki bo ob opravljanju zelo različnih vsakodnevnih nalog poleg samega izvajanja dodal še nekaj. Tisto nekaj je predlog za izboljšavo, ki bo njemu samemu olajšala delo, na nivoju podjetja pa bo pomenila večjo dodano vrednost ali manjšo porabo sredstev. Večina podjetij intenzivno spodbuja inovativno dejavnost in tudi po tem se Elkroj od njih prav nič ne razlikuje. EDI program teče že polni dve leti in v tem času smo vsi skupaj podali že preko 400 predlogov za izboljšave. Nekaj od teh je »opozorilo na lepotne napake«, precej je takšnih, ki bistveno prispevajo k zagotovitvi gladkega delovnega procesa, so pa tudi takšni, ki predstavljajo pravo tehnično izboljšavo obstoječih naprav. Za leto 2003 gre pohvaliti predvsem dve skupini, in sicer vzdrževalce, ki so podali najboljše predloge, in pripravo dela, ki ima v skupnem številu predlogov največji delež. Vzdrževalci so na prvem mestu glede na število predlogov na zaposlenega in tudi glede na koristi, ki jih izboljšave prinesejo. Tako so izdelali stroj za previjanje tkanine, ki previti del tkanine natančno odmeri, poleg tega pa se za opravljanje tega dela rabi samo en delavec, pri ročnem previjanju pa sta za izvajanje te naloge rabila dva delavca. Predelana je stara stiskalnica, kM 4 izdelanih je bilo veliko pripomočkov, tako aparat za izdelavo prepon širin od 15 do 22 mm, šablona za nabijanje spencev, ki omogoči nabijanje na pasih različnih širin in obe strani pasu na enem orodju, orodja za nabijanje raznih aplikacij,... Zaradi omenjenih izboljšav se je EDI-tim odločil, da nagradi skupino vzdrževalci z večerjo, ki naj ne bo zaključek, ampak uvod v inovativno leto 2004. Ker pa se niso trudili samo vzdrževalci in je veliko zelo koristnih predlogov prišlo tudi iz ostalih skupin v podjetju, smo se odločili, da nagradimo še enega inovatorja. Nagrada je enaka kot v letu 2002, in sicer brezplačni vikend v počitniški hišici v Čatežu. Imena nagrajenca ali nagrajenke vam ne morem izdati, saj bo določen z žrebom. Veliko sreče vam želimo pri žrebu, nagrajencu lep vikend. Za vzpodbudo v novem letu pa naj vas spomnim na lepe nagrade, ki vas že čakajo. Podeljene bodo z žrebom ob koncu leta 2004. Za konec pa le še: SREČNO IN INOVATIVNO NOVO LETO VAM ŽELI EDI-tim. Zala Blekač Naj .... EDI Ko se izbira najboljšega med mnogimi dobrimi, se nehote naredi ali občuti krivica. Zaradi tega se je EDI-tim po zgledu bližnjih sosedov odločil podeliti nagrado tistemu inovatorju, ki bo imel največ sreče. Nagrada je, enako kot lani, vikend bivanje v počitniški hišici v Čatežu. Nagrajenca ali nagrajenko pa bo določil žreb. V igri so vsi, ki so podali koristen predlog, izločeni so le tisti »lepotni«, ki tudi niso dobili denarne nagrade. Vsak predlagatelj bo imel pri žrebu toliko listkov s svojim imenom, kolikor nagrajenih predlogov je podal. Enak sistem podeljevanja nagrad predvidevamo tudi ob koncu leta 2004, le da bodo nagrade še privlačnejše. Glede na to pa EDI-tim pričakuje veliko število predlogov za izboljšave, ki bodo ne samo »vstopnica« za finalno žrebanje nagrad, ampak tudi odraz ustvarjalnosti in želje po izboljšavah na delovnem mestu in v poslovanju podjetja. Zala Blekač BIENALE Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Velenje je letos novembra izbrala najbolj urejena delovna okolja. Izbor se opravi vsaki dve leti. Pohvale sta podelili direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek in generalna sekretarka GZS Ariana Grobelnik. Delovna okolja se razvrščajo v več kategorij. V kategoriji velikih podjetij je tretje mesto pripadlo nam - Elkroj-u, kjer skrb za urejeno delovno okolje nista potrata časa ali odvečen strošek, GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE :// naj/tjt^4 tnc/int ;■ Prav gotovo ste že vsi doživeli občutek, ko ste se v kakšnem trenutku počutili kot marioneta nekoga, ki je upravljal z vami - in niste na vso svojo nepopisno jezo mogli prav nič narediti, da bi lahko to zadevo vsaj malo spremenili. Nič neznanega, kajne?! Človek bi se razpočil od jeze, pa ne more prav nič narediti. V zelo podobni situaciji smo se znašli v zadnjih letih proizvajalci in trgovci, ki smo del modne industrije. Izgleda kot da končnim potrošnikom prav nič več ne ustreza - nekaj ni dovolj dobro, nekaj ni dovolj poceni, nekaj ni dovolj drago (ja, kar verjemite, tudi takšni komentarji ‘padajo’ - pa kaj moremo, sedaj smo pač del kapitalistične družbe) - v povzetku povedano: »...nič ni nič več...«- potem pa itak samo še nekaj doda, zato, da pač stavek dobi smisel. Najstniki imajo zelo dober izraz za to: »K’rneki.« Splošno nezadovoljstvo je vse bolj in neprestano izraženo na vsakem koraku, potrošniki svojo jezo stresajo povsod in na vseh, ki služijo kralju (saj veste tisto - KUPEC JE KRALJ...) in so v takšnih kriznih obdobjih, ki jih preživlja cel svet, pač dobrodošel »ventil«. Edina možnost, da potrošnika zadovoljimo in smo s tem boljši od konkurenta pa je prav gotovo hitrost servisiranja. Govorim o spremljevalnih aktivnostih, ki spremljajo prodano blago kot so npr.: hitro reagiranje na reklamacije; hitra popravila kupljenih oblačil, ki se ne prilegajo popolnoma; in vse ostale spremljevalne J(M 12 usluge, ki »se zgodijo« ob srečanju s kupcem. Vse mora seveda biti narejeno »že včeraj«, ampak dejansko samo še kvalitetno in hitro izpeljana spremljevalna storitev je tista, ki v teh časih kaj šteje - NE izdelek, NE kvaliteta, ampak SUPER STORITEV, ki spremlja kupljen izdelek. Le slednja nam zopet pripelje istega kupca. Kljub vsemu pa ne moremo potrošniku prav nič očitati, saj če dobro premislimo, tudi sami, ko se prelevimo iz ponudnika v kupca postanemo enaki, kajneda?! Ko smo jezni na potrošnika, se pač že v istem trenutku podzavestno potolažimo, da bomo popoldan, ko pridemo iz službe in gremo v trgovino, mi tisti, ki bomo težili nekomu drugemu, ki bo v naši službi, mi pa bomo seveda kralji, katerim ne sme nihče oporekati - in zahtevali bomo ne popolni izdelek temveč POPOLNO IN HITRO STORITEV. Pa naj še kdo reče, da tale svet pravzaprav ni čisto nič drugega kot noro zabaven, seveda samo vzeti ga je potrebno tako in ne obupati. Matevž Leskovšek V ZGODOVINA OBLAČENJA Zanimivo se je sprehoditi skozi človeško vedenje, dokler seže spomin in si ogledati našega prednika v ogledalu oblačil, ki jih je nosil nekoč. V toplih geografskih širinah je hodil gol, opasan, okoli vratu je imel ogrlico, ki je pripovedovala o njegovem družbenem statusu. i-č okoL /5"°°. Na severu so se naši predniki ovijali v živalsko krzno, ki jih je ščitilo pred mrazom. Žene so strojile kože z žvečenjem. Lovci so svoje uspehe v lovu razkazovali z zobovji na ogrlicah in si tako ustvarjali ugled. Že pri pračloveku opazimo nagon po uveljavljanju. O tem pričajo izkopanine grobov in stenske poslikave v jamah kot Altamira. V zgodovini so hlače nosile ženske, predvsem na vzhodu. Veljale so za tujo, ne moško modo, medtem ko so Grki, Rimljani in hriboviti Škoti nosili tunike ter krila. epi*A plesal *A V boju za obstanek človek ustvarja orodja, gradi naselja, ustvarja države. Skupaj z razvojem se spreminja tudi oblačenje. Vaščan se loči od graščaka, kot se arhitektura koč razlikuje od gradov. Dandanes so te razlike v oblačenju skoraj izničene. Vladajoči sloj se po oblačilih ne razlikuje od podeželja. V zgodovini pa so bile te razlike predpisane z zakoni. Kraljevsko rdeče meščani niso smeli nositi. Danes ohranjajo običaje in tradicijo le v narodnih nošah, pri obredih, praznikih, kraljeve družine, cerkveni obredi. Nekoč ljudje niso imeli znanja o šivanju. Dolga je bila pot razvoja od krzna in volnene polsti, do rastlinskih vlaken, kaj šele do fine francoske čipke, ki predstavlja višek razkošja v oblačenju 15. in 16. stoletja na angleškem dvoru kot na francoskem V A | j cenAO- -rtkeaiu_s tvoBLA< 1947 - Odprtje krojaške delavnice v Mozirju 1959 - Elegantno KROJaštvo - začetek serijske proizvodnje 1970 - Selitev v nove proizvodne prostore na sedanjo lokacijo 1972 - Prvo sodelovanje s tujimi partnerji 1986-Odprtje obratov v Odžaku in Alibunarju 1991 - Elkroj - delniška družba 1994- ISO 9001, Ustanovitev Invalidskega podjetja 2000 - Registracija Razvojno - raziskovalne enote Elkroj 2003-ISO 14001, OHSAS 18001,10 lastnih in 5 franšiznih trgovin A-K-R-l-S SVETOVNA HIŠA VISOKE MODE Ime švicarske firme AKRIS se je v Elkroj-u pojavilo v letu 1998. Kontakte smo navezali preko tehnika neke druge firme. Do prvega sodelovanja pa je prišlo v septembru leta 1998. Od takrat dalje je bilo sodelovanje vsako sezono boljše. V začetku smo delali krila in hlače, sedaj pa delamo samo hlače. Proizvedli smo tudi veliko hlač k uniformam za bivšega švicarskega letalskega prevoznika GROSS AIR. Proizvodnja se nam je v zadnjem času povečala, ker so pričeli delati več kolekcij. Za nas pa to pomeni, da se zato sezona prične prej in da je medsezona krajša. Vsi, ki imamo kakršenkoli opravek s to firmo vemo, da je delo za Akris zelo zahtevno. Imajo majhne delovne naloge znotraj le teh pa še po več različnih variant. Vedno, ko se na razgovorih pritožujemo zaradi problemov, ki jih imamo, zaradi tega dobimo odgovor, da so zaradi tega na trgu zelo uspešni in, da se jim prodaja povečuje. S tem pa je tudi garancija za naše nadaljnje sodelovanje večja. Povzetek iz biltena, ki so ga natisnili ob 80 letnici obstoja firme. Zadržana eleganca, trajna vrednost, čiste, enostavne linije in modnost so bistveni elementi Akris kreacije. Ženske, ki se odločajo za Akris kolekcije niso drugačne zaradi starosti ali narodnosti, ampak se ločijo od ostalih po velikih zahtevah glede elegance in modnosti. Izbor dragocenih materialov kot so kašmir, svila, dubl, usnje v njihovih najzahtevnejših interpretacijah, da pečat izdelku kot nevsiljiv pa vendar prepoznaven luksuz. Perfekcija v krojih in izdelavi (tudi Elkroj-evi) so oznaka blagovne znamke Akris - 80 letna zgodba družinskega podjetja. Zgodba se je pričela leta 1922 z Aliče Kriemler, ki je z enim samim šivalnim strojem postavila temeljni kamen podjetja. Od leta 1945 dalje je podjetje vodil njen sin Max, ki je v 40 letih iz Akrisa naredil hišo visoke mode. Dal je pečat firmi z reklom »Kvaliteta in odličnost.«. Od 80-tih let dalje pa firmo vodita njegova sinova: Albert, ki nosi odgovornost za kreacijo in marketing ter Peter, ki je odgovoren za proizvodnjo in menedžment. Akris ima sedež firme v St.Gallnu, proizvodnjo pa ima še v Zurichu in Tessinu. Vendar tam delajo resnično ekskluzivne, zelo majhne in zelo zahtevne izdelke. V zadnjem desetletju seje Akris prebil v Evropi, Ameriki in Japonski v 15 najpomembnejših hiš visoke mode. Poleg tega ima Akris 21 lastnih butikov po celem svetu. Opremljeni so zelo luksuzno z marmorjem , lakirano javorovino in čisto svilo. Vsi so opremljeni v istem stilu - opremil pa jih je priznani oblikovalec Norman Chemer. Kljub temu, da moramo vlagati veliko energije, da pridemo do željenega proizvoda, pa je naša prihodnost v delu za takšne in podobne firme. Ivanka Mandelc Vsak dan se sprašujemo kam je šel naš denar, kje smo ga toliko zapravili? Da bi točno vedeli do zadnjega stotina tolarja, si lahko v današnjem času pomagamo z raznimi računalniškimi programi. Od vseh je najbolj primeren EXCEL iz Microsoftovega paketa “Office.” Kaj je Excel? Je najsodobnejša preglednica tabel. Z Excelom lahko izračunamo vse, saj podpira prav vse matematične funkcije in formule, ki jih današnji sodobni svet pozna. Excel je sestavljen poleg opravilnih vrstic, ki so opremljene z ikonami, še z vrsticami in stolpci, ki tvorijo celice. PRIMER: A B C D E F G H I J 1 ZASEBNA EVIDENCA STANJA 2 PRIHODKI IZDATKI 3 MOŽ ŽENA SKUPAJ KARANTA POLOŽNICE ČASOPIS ŽEPNINA SKUPAJ OSTANEK 4 1 88.330,00 44.000,00 132.330,0 0 17.000,00 130,00 17.130,00 115.200,00 5 2 0,00 0,00 0,00 130,00 130,00 -130,00 6 3 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7 4 0,00 15.001,00 15.001,00 269,00 269,00 14.732,00 8 5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9 6 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10 7 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 11 88.330,00 59.001,00 147.331,0 0 0,00 17.000,00 269,00 260,00 17.529,00 129.802,00 Če imate kakršno koli vprašanje ali če želite programček naložiti na svoj računalnik-javite. Niko Mlakar MATJAŽ VIDMAR Tokrat bi vam rada predstavila našega sodelavca Matjaža Vidmarja. Od leta 1993 dela v Elkroju, kot elektrotehnik-elektronik, v vzdrževanju. Doma je iz Mozirja. Matjaž še ni poročen, izbranka Kristina pa dela v končni kontroli. Leta 2000 se je odločil, da bo nadaljeval izobraževanje na Višji strokovni elektro šoli - smer elektronika. V začetku decembra letos je zagovarjal diplomsko nalogo in pridobil naslov »inženir elektronike«. Prav je, da na kratko predstavim tudi njegovo diplomsko nalogo. Temo zanjo je našel kar v naši proizvodnji, točneje v likalnici. Naslov naloge je bil Rekonstrukcija likalnega stroja za avtomatsko likanje. O tem je razmišljal že skoraj leto dni prej. Počasi se je začel pripravljati, zadnje štiri mesece pa je intenzivno delal na tem. Staro pokvarjeno avtomatiko je zamenjal z novim krmilnikom, za katerega je bilo potrebno sestaviti krmilni program, zamenjati in obnoviti elektro in pnevmatsko inštalacijo. S tem je dosegel to, da stroj ni potrebno več ročno krmiliti. S to inovacijo bo sodeloval tudi na natečaju za najboljšo inovacijo, ki ga je razpisala Gospodarska zbornica. Proti koncu šolanja je začel delno opravljati tudi delo sistemskega operaterja na oddelku za informatiko. Upa, da se mu bo delo v tej smeri zdaj, ko je končal šolanje še bolj odprlo in da bo bolje spoznal organizacijo dela ter s tem povečal možnost za napredovanje. Njegova želja pa je tudi, da bi s šolanjem še nadaljeval. Delo, ki ga opravlja ga veseli, saj so tudi vsi njegovi hobiji povezani z delom na računalniku in z elektroniko. Matjažev uspeh naj bo vzpodbuda tudi drugim, ki mogoče nimajo poguma in volje, da bi se spoprijeli s takim izzivom. Njemu pa vse čestitke in želje, da s svojim znanjem čim bolj pripomore k našim skupnim ciljem. Ana Boršnak SENICA MIROSLAVA - NASA NAJSTAREJSA UPOKOJENKA Uredniški odbor našega glasila me je zadolžil, da ugotovim kdo je naš-a najstarejši-a upokojenec-ka. Na podlagi podatkov sem ugotovila, da je to gospa Miroslava Senica, ki živi v Mozirju. Gospa je prav v tem tednu dopolnila 84 let in je še vedno za silo zdrava in polna energije. Od zadnjega srečanja upokojencev v Elkroju se ni prav nič postarala. Slavica, kakor jo kličejo doma seje pri nas zaposlila 4.6.1969. leta in bila v začetku leta 1973 invalidsko upokojena. Ves čas svoje delovne kariere v Elkroju je delala na čiščenju nitk in je normo zelo dobro dosegala in presegala. Vodja skupine, kjer je delavka delala je bila Francka Kolenc, ki je že tudi vrsto let upokojena. Z delom je torej začela, ko je Elkroj posloval še v Mozirju. Delovni čas je potekal v štirih izmenah, ker so imeli zelo veliko naročil. Spominja se, da je bilo delo veliko bolj sproščeno, delavke so bile med seboj povezane kot velika družina. Delo so opravljale z velikim veseljem, med seboj so se zelo dobro razumele, včasih so med delom zapele in si pripovedovale šale. Norme niso bile tako napete kot potem, ko so se preselile na Prihovo. Še sedaj se rada spominja dela v Elkroju, moti jo le to, da ob odhodu v pokoj ni dobila odpravnine. Rečeno ji je namreč bilo, da ji le-ta ne pripada. Takrat meni, da ji je bila storjena krivica in še sedaj včasih sanja o tem. Pripovedovala mi je še, da izhaja iz Kanala ob Soči, da je med drugo svetovno vojno pretrpela veliko pomanjkanja, da ima dve zlati hčeri in sina -posvojenca in se z vsemi zelo dobro razume, saj zanjo res lepo skrbijo. V največje veselje so ji seveda vnuki, ki so, kakor pravi, njeno sonce. V hiši živi sama, saj zaenkrat še lahko v celoti sama skrbi zase. Le kosilo in zdravila, kijih mora dnevno vzeti, ji vsak dan pripravita hčerki, vsak dan ena. Upa, da ji bo tako zdravje služilo tudi v prihodnje, kar ji iz vsega srca želimo tudi mi, saj kakor je dejala, si življenja v domu za starostnike nikakor ne more predstavljati. Zora Štrucl NAPOTNIK DRAGICA Dragica prihaja iz Bele krajine in je ena od najstarejših delavk v proizvodnji. Trenutno dela na čiščenju nitk v skupini zaključna dela. V Elkroju se je zaposlila pred 19 leti. Njeno prvo delovno mesto je bilo v likalnici, pozneje pa v montažni skupini A1, kjer je medfazno likala. Prišle pa so zdravstvene težave. Zaradi sklepne revme je bila Dragici priznana invalidnost 3. kategorije. Zato je dobila novo delovno mesto na čiščenju nitk, kjer dela še danes. Z delom je zadovoljna, še posebej pa ji je všeč dober odnos s sodelavkami. Pravi da se dobro razumejo in se rade tudi pošalijo in nasmejijo. Smeh in dobra volja naredita tudi delo lažje. Dragica je že dolga leta poročena. Zanimivo pa je kako je spoznala svojega moža. Njena prva služba je bila v Berlinu v tovarni žarnic in prav tam je spoznala Štajerca doma iz Trnavč, ki je postal njen življenski sopotnik. Vrnila sta se v Slovenijo in si zgradila hišo v Mozirju. Zdaj ima že odrasla otroka in v decembru je postala tudi babica. V novem letu si želi le, da bi dobro prenašala težave s srcem, ki jo pestijo zadnja leta, da bi bili tudi vsi njeni zdravi in da bi bila malo večja plača. To pa je skoraj gotovo tudi želja vseh nas. Ana Boršnak MARIJA BREZOVNIK SE JE UPOKOJILA ...........y. Delavka se je pri nas zaposlila leta 1981 kot likalka. Delo Prerazporejena je bila na čiščenje nitk, kjer je ostala do likalke je opravljala z velikim veseljem in je tudi zelo dobro upokojitve. Vendar na tem delovnem mestu delavka z delom dosegala in presegala normo. nikakor ni bila zadovoljna in je zato komaj čakala, da je V letu 1993 je zbolela in bila v naslednjem letu ocenjena izpolnila pogoje za upokojitev. kot invalid III. kategorije invalidnosti in zato svojega dela ni Zato ji še toliko bolj želimo, da bi zaslužena leta pokoja mogla več opravljati. uživala čim dalj v zdravju in sreči. Zora Štrucl TUDI VI RAZVAJATE SVOJE DOMAČE? No če jih, potem vam za prihajajoče praznike ponujamo dva recepta za sladka presenečenja. Če ne pečete rade, če imate rade na hitro pripravljene sladice, vam predlagamo MANDLJEVE PALIČICE S ČOKOLADO: Potrebujemo: 150 g mandljevih paličic, 300 g čokoladne glazure Izdelava: Čokolado nalomimo na koščke in razpustimo nad soparo. V čokolado zamešamo mandlje. Pripravimo pomaščene papirne modelčke (lahko tudi kar folijo). V vsak modelček damo malo čokoladne zmesi in postavimo na hladno, da se strdi, (če imamo folijo, naredimo iz mase na folijo majhne kupčke in prav tako pustimo, da se strdi). Za vse tiste pa, ki si rade s pripravo peciva naredite malo več opravkov, pa tokrat LEŠNIKOVI ALI OREHOVI TRIKOTNIKI: TESTO: 15 d kg mehke moke, 1 žličko pecilnega praška (zravnana), 7 d kg sladkorja, 1 vanilin sladkor, ščep soli, 1 jajce, 7dkg margarine. Iz navedenih sestavin naredi testo, ga razvaljaj v velikosti pekača, daj v pekač in premaži z marmelado. OBLOGA: 10 d kg margarine, 10 d kg sladkorja, 1 vanilin sladkor, 2 žlici vode, 7dkg zmletih orehov, 5 d kg narezanih orehov Margarino segrej, dodaj sladkor in vanilin sladkor, nato vodo in mlete orehe. Malo ohladi in namaži po testu. Posuj še s 5 dkg narezanih orehov. Speci pri 180°C. PRELIV: 5 dkg jedilne čokolade, malo margarine (raztopi vse skupaj nad soparo) Pečeno pecivo nekoliko ohladi in ga nareži na trikotnike. Vogale pomakaj v pripravljen preliv in osuši. Pa veliko užitkov pri pripravi, seveda pa še več pri pojedini Vam želim! Martina Plaskan NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 2004 Januar 2004 0 23 in 15 črka Novoletna voščilnica Elkroj u Ibsenova drama Mestece v Albaniji Anica Pusar ik Najboljša moka za žgance Kalij Grški filozof in matematik 284-202 pr. n. š. Umetnostni Evropi v 15 stoletju Ženska, ki ji je umrl mož An.pl. mera 40,46 ara Pisatelj (Cvetje v jeseni) Velika napaka spodrsljaj Kemični element Eu 63 151,96 Izrek reklo pregovor Nem. reka desni pritok Nlozele Tea Doler Žensko telovadno orodje Južnoamer. kukavica Hudobija Spielbergov filmski Kosčevo orodje Mehiški Indijanec Višji duhovnik Kramberger Geometrij. Rudi Šter Liter Nem. zoolog Ščepec soli Nadležna žuželka Prva oseba množine Grški otok v Kikladih Naše bivališče v hiši Tone Novak Nikalnica železno kljuko za sprav', lesa Utež. mera Strmine (narečno) ( množ ) Odlika u Agnes Varda Stanislava Čeplak Egip. bog Janja Učakar Ujemajoč Srbski slikar Konstantin Vrtna okrasna cvetica Odlikovanja z redom ordenov ( množ ) Azijska država v Indokini Divja raca Neprijeten Reka v Švici levi pritok Zemeljski plin Storitev jadrnica z enim jadrom Človek črne zamorček Težak češki kamion Gr.Rim. vek A Znamka angleških avtomobilov Ikravec jajčni kristal Položaji pri telesih v jogi (množ) Slovar:CAT jadrnica, DANIL srbski slikar, VORA alban.mesto, REDOVJE odlikovanje, ERATOSTEN grški filozof.LOSS nem.zoolog NAGRAJENCI DOPUSTNE KRIŽANKE Prva nagrada: JERAJ MIMICA -10.000,00 SIT; truga nagrada: ŽNIDARKO ANICA - 8.000,00 SIT; tretja nagrada: POZNIČ JOŽICA - 5.000,00 SIT Vsem nagrajenim čestitke. Pravilno rešene križanke Kroja 3/2003 oddajte do 29.2.2004 na Elkroj, Prihova 56, 3331 Nazarje ali ge. Martini Plaskan osebno. SKRB ZA ZDRAVJE V oceni tveganja za El kroj je tudi zdravstvena ocena tveganja za delovno mesto, ki predvideva redne periodične zdravstvene preglede zaposlenih. Periodika je od treh do pet let, kar pomeni, da morajo v tem času vsi zaposleni na zdravniški pregled k specialistu medicine dela. Po programu periodičnih zdravstvenih pregledov bodo vsi delavci El kroj-a zdravstveno pregledani do leta 2006, po tem roku pa se pregledi začnejo ponavljati glede na pet letno obdobje. Glede na tri letno obdobje pa že prej. Leta 2002 je bilo zdravstveno pregledano 29 delavcev, letos že 95 delavcev. Plan za leto 2004 je pregled 80-tih delavcev. Poudarek pri zdravstvenih pregledih je na stalni periodiki in s tem tudi odkrivanju obolenj, ki bi nastala zaradi dela in tudi obolenj, ki niso povezana z delom, ki ga posamezen delavec opravlja. Janez Kolar PRIPOROČILA ZA VSAK DAN (povzeto iz časopisa »Novice EUROPA DONNA«) • Pretegnite se, ko se zbudite! • Dan začnite s telovadbo, če le lahko. • Dihajte ob odprtem oknu, če je zunaj svež zrak, in tedaj mislite na kaj lepega. • Vsako jutro si umijte celo telo in zobe. • Zajtrkujte kot kralj, na večerjo lahko pozabite. • Jejte počasi in hrano pošteno prežvečite! • Pojejte približno pol kile sadja in zelenjave na dan. • Na dan popijte vsaj dva do tri litre tekočine. • Z jedilnika čim bolj črtajte sladkor in sol. • Če ste predebeli, počasi shujšajte. • Nikoli se nikamor ne peljite z avtom, če lahko greste peš. • Pojejte čim manj maščob. • Pozabite na ocvrte jedi, oziroma si jih privoščite le ob posebnih priložnostih. • Pri mesu bodite skromni. • Če kadite, nehajte! • Ne pretiravajte z alkoholom. • Ne pretiravajte s pitjem kave ali pravega čaja. • Izogibajte se premočnemu sončenju. • Trudite se biti prijazni. • Oblačite se mladostno. • Ličite se in imejte urejeno pričesko. • Naučite se premagovati vsakdanje zgode in nezgode brez stresov. • Mislite pozitivno, to pomeni, da se zavedate, da je za oblaki sonce. Življenja brez težav pa ni. • Radi se imejte. MISS ALI MISTER Dobili smo novo Miss sveta. Verjeli ali ne tudi tukaj smo imeli prste vmes. Pa ne na Kitajskem, ampak doma. Ne, nismo oblekli slovensko Miss, oblekli smo voditelja izbora Miss Slovenije za Miss sveta, Sebastiana Cavazzo. Celje - skladišče D-Per 192/2003 5000013045,3