Ir

4. občinski praznik na Senovem
Letošnje leto že četrtič praznujemo občinski praznik seno vške občine. Od 9. februarja 1944. leta je minilo že trinajst let, vendar so nam vsem ti dogodki še v tako živem spominu, kakor da je bilo to včeraj. Prihod XIV. divizije na Štajersko m njen zmagoviti osvobodilni pohod je ostal našemu ljudstvu v trajnem spominu, saj so ti do. godki pomenili prelomnico v tedanji borbi proti okupatorju, pomenili so še bolj ogorčen boj ter obenem oznanjali vse bolj bližajočo se zmago našega ljudstva nad sovražnikom.
Prebivalstvo senovške občine je preko svojega predloga, ki ga je izrazila občinska organizacija Zveze borcev, postavilo dostojen spomenik tem -dogodkom, saj je zaželelo, da se v spomin na prihod junaških borcev štirinajste na Senovem praznuje ta dan kot občinski praznik.
Še živi v naših ljudeh spomin na tiste težke dni, ko je po naših krajih gospodoval tujec. Kljub terorju, ki ga je okupator izvajal nad našimi delovnimi ljudmi s pomočjo izdajalcev, maloštevilni, toda hrabri člani Komunistične partije niso kloniti. Ti ljudje so nenehno prikazovali svojemu ljudstvu važnost brezkompromisnega boja proti sovražniku, ob vsakem koraku pa so tudi vzpodbujali k enotnosti vsega slovenskega ljudstva. Partijska konferenca v Penku pri Brestanici pa je že takoj v letu 1941 postavila odločen prpgram dela, zlasti glede ustanavljanja odborov OF in zbiranja vseh napredno mislečih ljudi pod zastavo Partije in Osvobodilne fronte.
V tistih težkih dneh so preko brestaniškega gradu romale trume nesrečnežev v tujino. Več kot 60.000 prebivalcev iz Spodnje Štajerske je bilo takrat izseljenih. Ta gnusni zločin preseljevanja, ki so ga opravljali Nemci, je v našem prebivalstvu še bolj podžgalo sovraštvo do tujca, kateremu so že pričela goreti tla pod nogami. Že jeseni 1941. leta je odšla s Senovega skupina mladih komunistov, ki sp se pridružili brežiški četi, ki jo je vodil Dušan Kveder-Tomaž. Čeprav je bila ta četa po izdaji zajeta in so padla mlada in junaška življenja, vendar je ta podvig partizanov, ki So skoro goloroki kljubovali stokrat moč. nejšemu sovražniku, odjeknil po revirju in celotnem Spodnjem Posavju, Ljudstvo ni obupalo, temveč se je še močneje zagrizlo v borbo proti sovražniku.
Ob prihodu XIV. divizije lahko rečemo, da je nastal važen mejnik v razvoju narodnoosvobodilnega gibanja tudi na samem Senovem. Tedaj je šlo res mnogo ljudi, rudarjev, kmetov in inteligentov v partizane, v bohorske gozdove, ki so postali zvest zaveznik partizanov. Pod razsežnimi obronki Bohorja pa skorajda ni hiše, ki ne bi bila partizanska, v katero je lahko vsako uro brez strahu vstopil borec ali aktivist. Naši ljudje po vaseh in dolinah so po svojih močeh izredno veliko prispevali za partizane, niso se plašili sovražnika, ld je v dolini imel močno postojanko, niti se niso bali njegovih vohunov, kajti Prepričani so bili o zmagi, ki je morala priti.
Sovražnik pa je s požigi vasi, aretacijami zavednih ljudi ter z odgonom starcev, žena in otrok skušal doseči svoj namen: iztrebiti slovensko ljudstvo s te zemlje, na kateri so naši očetje in dedje že tisočletja.
Pa še na nekaj ni računal naš sovražnik — na že prekaljeno enotnost tukajšnjega prebivalstva in na njegovo vero v zmago narodnoosvobodilnega gibanja. V jeseni 1944. leta so bile izvršene prve volitve v narodnoosvobodilne odbore. S tem je bile še bolj poudarjena skupna naloga organov ljudske oblasti in vojaških operacij na tem Področju. Ljudska oblast se je °d tega čase dalje vse bolj razvijala in organizacijsko čvrstila, tako da je takoj po končani vojni lahko prevzela vse'naloge na gospodarskem in na političnem Področju. V juliju 1945. leta so naši prebivalci že Izvolili svoje prve zakonite predstavnike v
krajevne in okrajne ljudske od- ganov delavskega upravljanja, tera je zapisana s prelito krvjo bore. S tem je bila tudi zaklju- Družbeno in delavsko upravlja- padlih borcev zsa svobodo v na-čena važna vloga krajevnih od- nje je tudi pri nas pognalo moč- rodnoosvobodilnem boju. Vsem
borov, ki so predstavljali pred hodno obdobje do združitve v večje krajevne odbore, ki je sledila leta 1952.
ne korenine. Močan napredek	tem se moramo in bomo oddol-
so v zadnjem razdobju pokazali	žili, naša pot pa bo šla po začr-
šolski sveti in odbori — ti ne	tanih nalogah, ki nam jih daje
»icvu-ki	ieui	razpravljajo več samo o vpraša-	naše vodstvo, ZKJ in naš ljub-
Od	leta	1952 so naši krajevni njih materialnega značaja, tem-	ljeni vodja tovariš Tito.
odbori delovali v širšem obsegu več se vse bolj poglabljajo v Želim, da bi celotno $
Ko danes praznujemo obletnico prihoda slavne XIV. divizije na Senovo, je prav, da se isto-
— ________ ^onašai____ —
tem času mnogo storili. Naši tudi politični pomembni, da
in področju. V tem času so Mii uspehe in programe našega tudi doseženi pomembni uspehi stva. na raznih področjih dela. V letu 1955 pa se je z združitvijo Brestanice in nekaterih ostalih vasi i‘» jchuvv, jc piav, »c uniformirala velika senovška obči- časno lahko ponašamo, da smo na. S tem pa so se pred celotno v tem času mnMofl ljudsko oblast in prebivalce po- gospodarski in stavile nove, važne gospodarske uspehi so tako _ komunalne in ostale naloge, ki jih je vredno omeniti, saj nam jih naši delovni in kmečki ljudje dajejo pogum, da bomo tudi v rešujejo s skupnimi napori in bodoče storili še marsikaj v koze vzemanjem.	rist skupnosti in boljših živ-
Vzporedno z razvojem ljudske Mcnjskih pogojev našega ljud-oblasti pa se je v zadnjih letih	...	...
močno razvilo in okrepilo tudi Nase množične organizacije se delavsko upravljanje. Postalo je vse bolj uveljavljajo z aktivnim odločen faktor, s katerim se delom. Dvig storilnosti v nasl mora vse bolj računati v našem industriji, pa tudi kmetijske gospodarstvu. Delavsko uprav- proizvodnje pa nam lahko obe-1 jan je v naših podjetjih se z ta, da bomo ljudstvu lahko nu-dneva v dan izboljšuje. Naši dili večji kos delovni ljudje postavljajo razne
Želim, da bi celotno prebivalstvo z zadovoljstvom praznovat lo četrti občinski praznik Senovega, da bi tudi v bodoče dajalo vse svoje sile za napredek in izgradnjo naše socialistične domovine.	Karel Sterban
NAS VELIKI SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK SO LEPO PROSLAVILI TUDI ZASAVSKI KRAJI. — PREŠERNOVA PESEM JE ODJEKNILA Vi STOTERIH GRL
Oba bivša okraja imata v novem trboveljskem okraju vse pogoje
za uspešno življenje
Mi tti ni nobena umetna tvorba
predloge, s katerimi se izboljšuje delovni proces in dviga storilnost dela, zlasti pa so postati varčni pri porabi materiala. Na. še ljudstvo pa je tudi po drugi strani močno zastopano v raznih svetih in komisijah, ki izboljšujejo kvaliteto dela občinskega ljudskega odbora in raznih or-
kruha in udobnejše življenje, da bomo lahko z vsakim dnem bliže naši nalogi — ustvariti socialistično družbo.
S pravilnim načinom delovanja naših organizacij, z enotnostjo naših delovnih ljudi bomo lahko prebredli vse težave, ki stoje pred nami — to pa je tudi naša sveta dolžnost, ki nam jo narekuje naše ljudstvo, ka-
Sekretarja OK ZKS Trbovlje tov. Viktorja Kovača smo v imenu bralcev »Zasavskega tednika« zaprosili, da nam pove kaj več o uspehih in težavah novega zasavskega okraja. Tov. Kovač se je rade volje odzval naši prošnji in povedal marsikaj zanimivega o dosedanjih uspehih zasavskega okraja in o njegovi bodočnosti.
Ko smo govorili o koristnosti in prikazujejo v najslabši luči.
tradicije v toliki meri nimajo, poleg tega pa je bil velik del prebivalstva med vojno v izseljenstvu. Uspehi so že vidni. Občinski odbori SZDL in občinski komiteji ZK so se v teh mesecih skupnega življenja že
Ko smo govorih o Koristnosti in prikazujejo v najsiaosi	. .... .	* .	. nolitične
združitve obeh bivših okrajev, Pri teni mnoge ne moti mti to,
se nismo zmotili. Uspehi osem-najstmesečnega življenja nove-
i-««-*. o**.	sSHsS
zujejo, da ima nov otaaj vse »si ga ustvanU morda topred
pogoje za uspesno živli^nie. desetimi leti ali pa iz viaKa ...	,	,i+t-a< 1 <*
Ki nasprotniki razpola1 z Ti ne poznajo zgodovine detev- djsko in politično utrdile m «4
Kongres ZKI bo novembra v L ubliani
Sedmi plenum Centralnega komiteja Zvere komuni /, ki je bil 1. febr., je med urugim odločil, da bo sedmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije novembra letos v Ljubljani.
Na kongresu bodo prebrani sledeči referati:
1. politični referat; 2. organizacijsko poročilo CK ZKJ; 3. referat o programu ZKJ.
Delegate bodo izvolili po ključu: na 400 članov en delegat,
ki jo je predlagal Izvršni komite CK ZKJ, sestavljajo tovariši:	Josip Broz-Tito, Edvard
Kardelj, Moša Pijade, Svetozar Vukmanovič, Djuro Salaj, Vladimir Bakarič, Lazar Kolišev-ski, Cvijetin Mijatovič, Milen-tij# Popovič, VeUko Vlahovič, Anka Berus, Boris Ziherl, Jovan Veselinov, Dobriča Cošič, Mill-jan Neoričič, Predrag Ajtič in Janez Vipotnik.
Plenum je izvolil tudi komi-
Redki nasprotniki razpola z Tine poznajo zgodovine cerov-	VTI. "...
zelo jalovimi argumenti in še skega gibanja, ekonomske moči “ £	tetoje
ti so največkrat posledica nepo- in pomena industnjskih cen-	jgg H
»znavanja stvari ter nimajo nič trov. Ti prav tako ne vedo, da	.	Socialistične
Skupnega s težnjami prebival- se je proletariat v induotrijakih	^	združitve obeh bivših
mmi Bšmm
te v ocenjujejo na podlagi pred- ogorčene borbe proti kapiteli-	t ^ cclo dvakrat povečale
stave, ki jo dobe iz zemljepisne stom, ki so s posebnimi nameni	tn s tem doka-
*««.. Trbovlje, «e, 1. sedel vedno r„dv.,.li mdus»,ske 2. 3.
novega okra,a, se vedno gledajo centre.	okraja niso nič slabši kot v re-
Združitev je bila v političnem, gospo- rSj^ea^joM^njS darskem in kulturnem pogledu ESTSS	”*
- aro	iirl ion i P 1
lo slabo poznajo življenje zasavskega okraja in sploh ne čutijo njegovega utripa zato združi
nesti tudi pomagajo.
.v _	Življenje posameznih komun
upravičena	je uspešno. To dokazuje, da so
■-=TS=^T» u£=SS—Tu-SroE.	ŠBSS
Plenum je potrdil tudi sesta- statuta ZKJ, v kateri je 11 to- vseh pogledih upravičena Rev.r- .^loh, zato lahl^ pozitiv™ vpil-	^ j^tumo osnovo, ki
»i™.«*, u d.udvl.1.	/borbPz. pclltldno m spanjem Po»viu, ki- uk.	SroiSfJSf *
programa ZKJ. Komisijo,
K OBČINSKEMU PRAZNIKU ČESTITAJO
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, SENOVO OBČINSKI KOMITE ZKS, SENOVO OBČINSKI ODBOR SZDL, SENOVO OBČINSKI SINDIKALNI SVET, SENOVO OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV, SENOVO OBČINSKI ODBOR VOJNIH INVALIDOV, SENOVO OBČINSKI ODBOR LMS, SENOVO
OBČINSKI SVET »SVOBOD« IN KULTURNIH DRUŠTEV, SENOVO
TVD »PARTIZAN«, SENOVO
STRELSKA DRUŽINA »BORISA KIDRIČA«, SENOVO PLANINSKO DRUŠTVO »BOHOR«, SENOVO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE, SENOVO
OBČINSKI ODBOR REZERVNIH OFICIRJEV, SENOVO OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA, SENOVO OBČINSKA GASILSKA ZVEZA, SENOVO DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV, SENOVO »SVOBODA«, SENOVO »SVOBODA«, BRESTANICA
SINDIKAT RUDARSKIH DELAVCEV, SENOVO SINDIKAT ELEKTRARNE, BRESTANICA LOVSKA DRUŽINA, SENOVO LOVSKA DRUŽINA, BRESTANICA
TER VSA KRAJEVNA DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE V SENOVSKI OBČINI
{•* urvuoi v w tiviu*.* —-------------------z -
čiri, zato pa ima vseka izmed teh občin sposobnost samostojnega gospodarskega življenja brez posebnih dotacij. Zaradi tega so neosnovane trditve redkih posameznikov, češ da nekatere občine nimajo možnosti za samostojno gospodarsko življenje in da bi jih bilo treba priključiti drugim občinam. Za takimi trditvami se največkrat skrivajo razne spekulantske težnje posameznikov, ki jih ne brigajo interesi prebivalcev, ampak jim gre samo za to, da bi iz kakršne koli upravno-terito-rialne spremembe izvlekli tim več koristi zase.
Združitev je bila koristna tildi iz kuitumo-prosvetnih vidikov, ker so vsi pogoji, da se kmečki in industrijski kraji tudi med seboj kulturno povezujejo in teko prispevajo k rasti nove socialistične kulture. Čeprav še niso bile izčrpane vse možnosti za ustvarjanje take medsebojne povezanosti, je ze tudi to, kar je bilo doslej storjeno na področju kultumo-prosvetnega sodelovanja, velik uspeh, ki ga ne smemo podcenjevati. V prihodnje pa b0 treba organizirati še več medsebojnih obiskov raznih kultumin skupin, teko igralskih in pevskih. kakor tudi glasbenih m drugih. To bi veliko prispevalo tudi k splošni vzgoji ljudi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
HHu«iMiiiiiHwiiiiim)tiimi»immiiiiiiiiiiHHin miiHHiHiiiiijii
TOV. LIDIJA ŠENTJURC j MED SVOJIMI VOLIVCI j
Vsredo je prispela v Hrast- ig n Ut podpredsednica Zvezne §§ ljudske skupščine in zvezni g Uudski poslanec za trboveU- | ski okraj, tov. Lidija Sent- g jure. Tovarišica Sentjurčeva J§ je imela razgovore * svojimi jj volivci tudi v Zagorju.	1
Ste v. ?
Trbovlje, dne 9. februarja 195?
Leto X.
Izdaja okrajni odboi socialistične zveze delovnih ljudi v Trbovljah — Ure-jnje tn odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarne v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski tednik11 Trbovlje I. Trg revolucije St. 28 (telefon 91) — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah S14-T.146 — List izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. oolietna 200 din. četrtletna 100 din. piesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne In jih ne vračamo
Zasmili otiraj ni nobena umetna tvorba
Izobraževanje v občini Videm-Krško
Dosedanje delo in bodoče naloge
(Nadaljevanje s 1. strani)
KMETIJSTVO V NOVEM
OKRAJU IMA VSE POGOJE
ZA NAPREDEK
Kmetijski predeli v spodnjem delu okraja so naravno zaledje aasavskih revirjev. To pravzaprav ni nova ugotovitev, ki bi nastala vzporedno z združitvijo obeh bivših okrajev. Znano je, da so bili zasavski revirji tudi pred združitvijo, zlasti pa še pred vojno, glavni potrošniki vina, krompirja in tudi sadja iz Spodnjega Posavja. Odvečna delovna sila iz spodnjih krajev je našla delo v industrijskih središčih Zasavja. Z odstranitvijo naravnih ovir (slabe ceste) in z boljšo organizacijo odkupne trgovine bo mogoče to dopolnjevanje še bolj izpopolniti. Res je, da so zasavski revirji še pred meseci dobivali mleko iz ptujskega in celjskega okraja, zelenjavo iz Primorja, vino iz Primorske, Istre, Dalm. Srbije in seveda tudi iz Ljubljane itd. 2e dalj časa si prizadevamo, da bi se revirji oskrbovali s kmetijskimi pridelki iz svojega naravnega zaledja. Ta prizadevanja so že rodila uspehe. V delavskih središčih' je vedno več gostišč, kjer točijo dolenjska, bizeljska in druga domača vina. V klavnicah je vedno več živine ir Spodnjega Posavja, na tržnicah pa vedno več kmečkih pridelkov iz raznih spodnjeposav-skih krajev. Neizmerne možnosti pa še dolgo ne bodo izčrpane. To tem bolj, če vemo, da na primer Trbovlje, ki imajo 17.000 prebivalcev, porabijo na dan samo 1000 1 mleka. Če Joi bile na razpolago zadostne količine mleka po primernih cenah, bi bila poraba mleka v Trbovljah veliko večja. Zaradi tega si mnogo obetamo od ustanovitve mlekarn v Radečah in na Izlakah ter ureditve mlekarne v Brežicah. To bo omogočilo, da bodo kmetje lahko prodali mleko in si s tem ustvarili redne mesečne dohodke, medtem ko bodo delavska središča lahko dobila več mleka po primernih cenah. Pred zadruge in zadružne po-
slovne zveze se postavljajo naloge, da ob pomoči političnih organizacij organizirajo odkup tako, da bodo z njim zajele vse tržne viške kmetijskih pridelkov. To bo ugodno vplivalo tudi na večjo kmetijsko proizvodnjo in na izboljšanje življenjskih pogojev naših kmetov. Pripravlja se tudi Izgradnja manjših predelovalnih obratov, ki bodo lahko predelali vse viške kmečkih pridelkov, katerih na trgu ne bi bilo mogoče prodati.
DELAVCI IMAJO RAZUMEVANJE ZA PROBLEME
KMETIJSTVA
Napačno bi bilo soditi delavce v rudarskih revirjih, kakor da nimajo razumevanja za probleme kmetijstva. Ti se namreč prav dobro zavedajo, da je od napredka kmetijstva odvisen tudi njihov življenjski standard. Dobro tudi vedo, da je kmetijstvo, zlasti na Dolenjskem, precej zaostalo in da mu bo treba nuditi izdatno pomoč. Treba pa je vedeti, da prava pomoč kmetijstva ni samo v finančnih sredstvih, s katerimi brez organizacijske, strokovne in politične pomoči ne bi bilo mogoče doseči kakih večjih uspehov. Zaradi tega poleg drugih ukrepov pripravljamo program razvoja našega kmetijstva, ki bo nudil osnovo za delo zadružnih poslovnih zvez, in konkretno naloge za posamezna kmečka gospodarstva v okviru kmetijskih zadrug. Konkretna pomoč kmetijstvu pa bo tudi v razširitvi in utrditvi odkupne mreže ter v večjem oskrbovanju industrijskih središč s kmetijskimi pridelki iz teh zaostalih krajev. Znano je namreč, da kmetje v marsikateri hribovski vasici niso imeli možnosti za prodajo vseh svojih pridelkov, ki so večkrat celo propadali (sadje, zelenjava, mleko i. dr.), medtem ko je na trgih v Trbovljah, v Zagorju in Hrastniku vsega tega primanjkovalo. Prav posebno važna pa je borba proti zaostalosti, ki je resna ovira za uspešen razvoj kmetijstva. Zaradi tega uvaja-
Vabilo na 13. sejo 0L0 Trbovlje
Po 1. odstavke 83. člena in 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LES, štev. 19-89/52) in drugega odstavka 23. čjena ter dragega odstavka 48. člena statuta okraja Trbovlje, sklicujem 13. sejo Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje (okrajnega zbora ti zbora proizvajalcev), ki bo
V TOREK, DRE 12. FEBRUARJA 1957, OB 8. URI DOPOLDNE v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje z naslednjim predlogom dnevnega reda:
I. V DOPOLDANSKEM ČASU:
A| Predlog za skupne seje.
1. Razprava e osnovah družbenega plana za leto 1957.
H. V POPOLDANSKEM ČASU:
t) Za ločeni siji okrajnega zbora In zbora proizvajalcev.
1.	razprava in sklepanje o načrtu odloka o začasnem finansiranju OLO Trbovlje za L tromesečje 1957;
2.	razprava in sklepanje o načrtu odloka o določitvi gradbenih okolišev v občinah: Brežice. Hrastnik, Radeče, Senovo, Sevnica, Trbovlje, Videm-Krško in Zagorje;
3.	razprava in sklepanje o odloku o določitvi dopolnilnih plač za uslužbence in delavce Okrajne uprave za ceste v Trbovljah;
4.	razprava in sklepanje o načrtu odločbe o potrditvi odloka ObLO Zagorje ob Savi o kategorizaciji cest IV. reda;
5.	razprava in sklepanje o načrtu odločb o pritrditvi k odločbam e sistemizaciji delovnih mest za ObLO Hrastnik, Sevnica in Zagorje ob Savi;
6.	razprava in sklepanje o načrta odločb o potrditvi odlokov o dopolnilnih plačah za uslužbence ObLO Hrastnik, Videm-Krško in Zagorje ob Savi;
7.	razprava in sklepanje o načrtu odločb o potrdim pravilnikov o plačah osebja Doma onemoglih v lmpoljd in Loki pri Zidanem
8.	razprava in sklepanje o načrta odločbe o ustanovim Okrajnega higienskega zavoda v Trbovljah;
9.	razprava in sklepanje o načrtu odločbe o razglasitvi ,.Zasavskega
tednika" za časopisni zavod:	,,	,
10. razprava in sklepanje o načrtu odločbe o dovoljenju za ustanovitev Kmetijsko-proizvajalne poslovne zveze v Brežicah;
H. razprava in sklepanje o načrtu določbe o potrditvi statuta Komunalne banke za okraj Trbovlje.
1.	razprava In sklepanje o načrtu odloka o določitvi krajev s posebno težkimi življenjskimi In delovnimi pogoji za učno osebje;
2.	razprava in sklepanje o načrtu odločbe o priznanju posebnega dodatka ravnatelju Ekonomske srednje šole v Trbovljah;
3.	razprava In sklepanje o načrtu odločb o potrditvi statutov občin
Brežice. Hrastnik, Radeče, Senovo, Sevnica. Trbovlje, Videm-Krško in Zagorje ob Savi;	. ,	.
4.	razprava in sklepanje o načrtu sklepov o dajanju soglasja k odloku ObLO Sevnica, Videm-Krško in Brežice o veljavi dnevnic za službena potovanja znotraj 10 km pasa.
0) Za iker pro^ ^ sklepanje o načrtu odločb e potrditvi odločbe:
a)	Sveta za gospodarstvo ObLO Hrastnik o določitvi nove toior-tlzacijske stopnje za dotrajana osnovna sredstva Steklarne
b)	Svet a*" ra gospodarstvo ObLO Sevnica o določitvi nove amor-
tizacijske ^stopnje za dotrajana osnovna sredstvg podjetja ..Jugotanln", Sevnica.	.	,	.
2. razprava in sklepanje o potrditvi zaključnih računov za leto 1953 za Premogokop In gltaokop Globoko In za gostinsko podjetje hotel Jadran". Radeče.
E) Za skupno sejo obeh zborov.
1.	razprava1 in sklepanje o načrtu sklepa o razrešitvi in izvolitvi občasnih sodnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju;
2.	razprava in sklepanje o načrtu sllepa o razrešitvi sodnika
Okrajnega sodišča y Sevnici;	,	„ „
3.	razprava in sklepanje o načrtu sklena o izvolitvi sodnikov porotnikov za Okrajna sodišča v Brežicah, Sevnici, Trbovljah in
4.	razprava In sirlenanje n načrtu sklepa o izvolitvi sodnika Okrajnega sodišča v Trbovljah;
5.	razprava in sklepanje o načrtu sklepa o izvolitvi predstavnika v komisije za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnih sodišč v Celju ht Novem mestu in za občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju;
6.	razprava in sklepanje o načrtu sklepa o imenovanju direktorja In članov upravnega odbora časopisnega zavoda ..Zasavski tednik";
7.	razprava In sklepanle o nčrtu »klena o Imenovanju novih članov upravnega odbora Domov onemoglih v Impo(jcl in v Loki pri Zidanem mostu;
8.	razorava In sklepanje n načrtu sklepa o Imenovani« upravnega odbora In v. d. upravnika Okrajnega higienskega zavoda v Trbovljah;
». razprava In sklepanje o načrtu sklepa o razrešim upravnika Okralue uprave za gozdarstvo In Imenovanju v. d. upravnika Okrajne uprave za gozdarstvo v Trbovljah:
10.	razprava in sklepanje o načrtu sklepa o odpravi strokovne komisije za Irdalanje gradbenih dovoljenj in pripravo odlokov o gradbenih okoliših:
11.	razprava In sklepanje o načrt« sklepa o odpravi okrajne cenilne komlalle za dediščine In darila.
Po 112. členu zakona o okrajnih Hudsklh odborih le dolžnost odbor nlka. da se seje odete’1 oziroma v primeru bolezni ali nujne zadržanosti "0lt|e pismeno opravičilo.
Predsednik OLO:
Martin Sosak, I. r.
mo razne oblike vzgojnega dela, kakor so to predavanja, kmečko -gospodarske šole, seminarji, tečaji, študij, potujoči kino itd.
V številnih vaseh, predvsem na Bohorju in pod Gorjanci, je še vedno mnogo vasi, ki nimajo elektrike. Prav tako so v teh vaseh še družine, ki še niso obnovile med vojno porušenih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. S pravilnim zbiranjem sredstev iz kreditnih skladov za obnovo podeželja in z lastnimi sredstvi bomo nudili pomoč tem partizanskim družinam, da si bod0 končno enkrat obnovile svoje domove. Seveda pa je pri tem potrebna tudi večja prizadevnost z njihove strani. Ni pravično, če se čaka samo na sredstva skupnosti, ne izkoristijo se pa vse možnosti, . ka jih imajo tudi ljudje na vasi dovolj. Na vasi pa so zelo velike potrebe tudi na raznih drugih področjih (šolstvo, zdravstvena služba, vodovodi, komunalna ureditev in tako dalje). Tem potrebam bomo zadostili le tedaj, če bomo izkoristili vse možnosti in vire. Veliko je mogoče napraviti tudi z majhnimi sredstvi. Naloga organizacij, društev in organov družbenega upravljanja je, da poiščejo vse skrite rezerve in jih koristno uporabijo za reševanje mnogih perečih problemov na vasi.
VELIKE MOŽNOSTI ZA
NADALJNJI GOSPODARSKI
NAPREDEK OBČIN
Tovarna gospodinjskih strojev »Elektrostandard« v Trbovljah je lani v poskusnem obratovanju že začela izdelovati na domačem trgu zelo- izkane" električne pralne stroje. Tovarna konfekcije »Sava« v Zagorju je bila zgrajena z majhnimi sredstvi občinskega ljudskega odbora in danes zaposluje že preko 100 delavk, ki bi bile sicer brez zaposlitve. Na podoben način so zrasla tudi številna druga podjetja v Trbovljah, v Zagorju, v Krškem,' v Sevnici in drugje. Take možnosti pa imamo tudi v vseh ostalih komunah, samo če jih bomo znali pravilno izkoristiti. Drobne industrije ne potrebujemo samo zaradi povečanja narodnega dohodka, ampak tudi zato, da bi lahko zaposlili odvečno delovr^p silo, ki je je precej
valno industrijo kmetijskih pridelkov. Tudi Kovinarska zadruga na Vidmu se bo lahko še naprej razširila, ker ima Tovarna časniškega papirja mnoge neizkoriščene stroje, katerih pravil-
Pred dnevi se je sešla komisija za zimsko izobraževanje pri občinskem odboru SZDL v Vid-mu-Krškem, ki je v celoti pregledala izobraževalno delo in izdelala drugi del programa.
Pred dvema mesecema so se
na uporaba bi lahko omogočila začela predavanja o kmetijstvu,
proizvodnjo novih predmetov. V Sevnici so resna prizadevanja za ustanovitev Kombinata lesne industrije. Menim, da so za to dani vsi pogoji in da bo z lesnim Kombinatom komuna, kakor tudi zasavski okraj, mnogo pridobila. Velikega pomena bo ta industrija zaradi velikih zalog lesne gmote, ki je bila doslej neracionalno izkoriščena. V Jugotaninu, v Kopitarni in v drugih sevniških lesnih obratih gre namreč v zgubo veliko lesnih odpadov, ki bodo pozneje izkoriščeni kot dragocena surovina.
Tudi v ostalih občinah so še zelo velike možnosti za nadaljnji razvoj drobne industrije. V Krmelju so vsi pogoji za razvoj opekarstva. Na Senovem bodo morali razmišljati o postopnem razvijanju novih gospodarskih dejavnosti, ker je znano, da so zaloge premoga minimalne. V senovški občini so pogoji za razvoj novih gospodarskih dejavnosti. Rudniška remontna delavnica, čeprav je dobro opremljena, ni v celoti izkoriščena, ima pa vse pogoje, da se postopoma razvije v pomembno kovinsko podjetje. Obstajajo pa tudi še velike možnosti za razvoj obrti, ki je v senovški in v ostalih ob. cinah zelo primanjkuje.
Na koncu bi rad dejal samo še to, da ima nov trboveljski okraj pred seboj zelo lepo bodočnost, ki pa je odvisna od pridnosti njegovih prebivalcev. Za napredek in razcvet novega okraja so potrebni skupni napori vseh osmih- občin, kajti od te. ge, kako bo uspeval okraj kot celota, je odvisno tudi uspešno življenje vsake posamezne občine in seveda tudi posameznika.
F. S.
zunanji politiki in komunalnem sistemu. Ta predavanja so se razvijala v osmih središčih. Udeležba je bila ponekod zelo dobra, drugje nekoliko slabša, toda dosežen je bil glavni cilj, kajti prisotni so bili predstavniki vseh množičnih in političnih organizacij tistih vasi.
Poleg teh predavanj delujejo tudi tri kmetijsko-gospodarske šole, v katerih je preko 90 gojencev. V času semestralnih počitnic je bilo delo v teh šolah zelo pisano, saj so imeli strnjen pouk in tako v celoti izkoristili šolske prostore
Delo v šestih gospodinjskih tečajih je živahno. 120 deklet je redno hodilo na kuharske tečaje, kjer so se seznanile še s prvo pomočjo, šivanjem in krojenjem. Vsa ta dekleta obžalujejo, ker so bili ti tečaji prekratki.
trudi občinski sindikalni svet je program zimskega izobraževalnega dela doslej v celoti izpolnil. Samo v mesecu decembru so imeli predavanja o varnosti pri delu, o analitiški oceni delovnih mest in izobraževanju delavcev, katerih se je udeležilo 135. V januarju je bil 3-dnevni seminar za člane delavskih svetov in upravnih odborov malih podjetij. Razpravljali pa so tudi o spremembah tarifnih pravilnikov.
VSE ZA IZOBRAZBO MLADINE. SINDIKATOV IN
KMETOV
Po vseh osnovnih organizacijah IMS bo po pet političnih predavanj. Predavatelji so že določeni. Po programu bo skupno nad 40 predavanj za mladince.
V mesecu februarju bo tridnevni seminar za sindikalne
četka ukvarjajo z vprašanji Iz trboveljskega okraja pojde
zlasti'v n^terih^nje^^rt^ffi^,Š^Mhes^
Sredi junija konges DS
Kot je znano, bo kongresu prisostvovalo 1670 delegatov in 300 javnih delavcev, zlasti tistih, ki se že od samega po-
skih krajih. V brežiški občini je že nekaj manjših podjetij, kot so n. pr. »Agroservis«, Tovarna pohištva in Opekama v Brežicah, Mizarstvo in Pletilnica v Dobovi, Glinokop v Globokem
in drugi. Sedaj morajo biti vsi	_ ______________
napori usmerjeni v razširitev ob. pravljala o svojih posebnih na-stoječih obratov in v povečanje togah.
njihove proizvodnje. Na Krškem Ni nobenega dvoma, da terja polju, kjer so kmetje izgubili razvoj socialistične izgradnje pri veliko dobre zemlje, je precej nas nadaljnjo krepitev deiav-odvečne delovne sile, ki jo bo skega gospodarjenja, predvsem treba usmeriti nekam drugam, večjih pravic delavskih svetov,
ne bo manilestativnega značaja, marveč bo izrazito delovno telo, ki bo jasneje in podrobneje dotočil krepitev in rast delavskega gospodarjenja. Znano je, da bo kongres deloval v 12 komisijah in da bo vsaka komisija
V Vidmu-Krškem imajo že precej. razvito industrijo, so pa še velike možnosti za razvoj obrti. Razmišljati bo treba tudi o preusmeritvi proizvodnje v. Tovarni čokolade in likerjev, ki naj se razvije v primemo predelo-
pa tudi dolžnosti, seve. Zavoljo tega se je kongresni pripravljalni odbor že načelno sporazumel, da bo osnovna naloga kongresa kar najbolj po tanko proučiti dosedanje delo delavskih svetov, dejansko konkreti-
delavskega gospodarjenja. — na kongres 17 delegatov.
tirati slabe in dobre strani njihovega delovanja, obenem pa zakoličiti nadaljno smer in krepitev delavskega gospodarjenja. Kajpak pa bo kongres razpravljal še o mnogih drugih problemih delavskega upravljanja in sploh dejansko skušal izluščiti vse tiste velike in drobne probleme, ki se danes porajajo v organih delavskega upravljanja.
Naš trboveljski okraj bo zastopalo 17 delegatov. Prav gotovo je, da bodo tovariši, ki jih bodo izvolili v našem okraju, v marsičem pripomogli k delu kongresa, saj bodo izkušnje, ki so jih dobili v dosedanjem delu, v marsičem pripomogle k ureditvi vprašanj delavskega upravljanja v rudarstvu in ostali industriji.	(v)
Arabski zaliv in Gaza
KAMEN SPOTIKE MED IZRAELOM IN EGIPTOM * NAPADALEC POSTAVLJA POGOJE * DRUGA RESOLUCIJA GENERALNE SKUPŠČINE: »BREZPOGOJEN UMIK!« # KAJ SE SKRIVA ZA ZAVLAČEVANJEM * DOGODKI KAŽEJO: OBSODBA NAPADALCA MORA BITI OSTREJŠA
Izraelci se obotavljajo. Svojih čet nočejo umakniti za nekdanjo razmejitveno črto. In kar je še najbolj tragično: žrtvi napada — Egiptu — postavljajo celo zahteve po nekakšnih Jamstvih. Tega sicer ne delajo neposredno, temveč pred naj višjim forumom Združenih narodov, v Generalni skupščini, ali pa v razgovoru z glavnim tajnikom OZN.
Le nekaj dni po anglo-fran-
* Zato ni zgolj naključje, da je ceflo iraški predstavnik, predstavnik vlade, ki je sicer v dobrih odnosih z Anglijo, v razpravi jedko pripomnil; »Sovjetsko zvezo so znali napasti kot napadalca (v mislih je imel njeno posredovanje na Madžarskem!), v izraelskem primeru pa uporabljajo drug jezik.«
V Tel Avivu postavljajo naslednja dva pogoja:
1. kairska vlada naj jamči
cosko-izraelski agresiji so Zdru- Izraelu, da bodo njegove ladje
ženi narodi zahtevali, naj se napadalci takoj umaknejo s tujega ozemlja. Sledila je ustanovitev mednarodnih oddelkov OZN, ki naj nadzirajo umik ter začasno zasedejo razmejitveno črto.
V nedeljo je ogromna večina ponovno pozvala Izrael, naj spoštuje ta sklep. Angležev in Francozov ni več v Fort Saldu, zato pa se izraelske čete še vedno vzdržujejo na območju Gaze in Air abak ega zaliva. Kako naj pomirijo Egipt, ko se agresorju navzlic odločnim pozivam nikamor ne mudi?
* Kot kaže, skuša izraelska vlada izkoristiti tisti del delegacij, ki nikakor nočejo odkrito obsoditi izraelsko dejanje v celoti kot navadno agresijo. Teh morda ni mnogo, toda še vedno dovolj, da lahko s svojim preveč »demokratičnim« ravnanjem zbrusijo odločnejšo ost Generalne sku]?š6ine proti napadalcu.
lahko svobodno plule po Akab-8kem zalivu;
Z. zajamči naj, da egiptovski diverzanti po umiku izraelskih sil iz Gaze ne bodo uporabljali tega ozemlja kot izhodišče za svoje napade na izraelsko ozemlje.
Taka ali podobna jamstva bi
izraelska vlada sicer lahko zahtevala tudi od Generalne skupščine in po njej od Kaira, toda tega očitno noče. Njene zahteve naj bi zbudile med delegacijami vtis, kakor da Egiptu brez določenih jamstev ni mogoče verjeti, kakor da je svoj napad proti sosedi pričela le iz golih »obrambnih razlogov«.
To pa je teza, s katero je tudi že lani skušala pred svetovno javnostjo opravičiti svoje dejanje. Generalna skupščina je seveda vrnila to tezo in napad obsodila. Toda v Tei Avivu imajo gluha ušesa in skušajo znova po drugi poti s starimi gesli na dan.
Generalna skupščina je te dni tudi zahtevala, naj mednarodni oddelki OZN patruljirajo po umiku Izraelcev vzdolž razmejitvene črte in okrog Gaze ter Akabe. Toda ta sklep lahko ostane samo na papirju, če bo Izrael postavljal pogoje in če večina v Skupščini ne bo uporabila ostrejših besed. Zato v Kairu tudi zahtevajo novo plenarno sejo, na kateri bo egiptovski delegat sam ali pa prek skupine azijsko-afriških držav zahteval, naj napadalca obsodijo kot takega in proti njemu napovedo vsestransko blokado v primeru, da se ne bo pokoraval odločitvam Skupščine.
*	Glavni tajnik se je te dni večkrat posvetoval z izraelskim in egiptovskim predstavnikom. Po najnovejših vesteh so v Tel Avivu postali nekoliko popustljivejši. Pravijo, da bi se umaknili s celotnega egiptovskega ozemlja, če bi Egipt takoj jxj umiku prekinil vojno stanje. Seveda bi sl za Akabski zaliv želeli jamstev za svobodno plovbo izraelskih ladij.
*	Na odločitev bomo morali še čakati. Žal, se to vprašanje že precej dolgo vleče. Morda bi bilo prav, če bi Srednji vzhod spet obiskal glavni tajnik OZN ter se skušal neposredno pomeniti s prizadetimi. Nekaj takega je že obljubil, toda šele potem, ko se bo napadalec umaknil za 'razmejitveno črto. Sele tedaj bi se lahko menil povsem enakopravno, z obema partnerjema Dokler pa bo le en izraelski vojak na tujem ozemlju, se bodo v Kairu upravičeno čutili zapostavljene.
funkcionarje, kjer bodo predavanja izpopolnili s filmi, v mesecu marcu pa bo seminar za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov ter sindikalnih podružnic.
Predavanja so po vaseh že v polnem razmahu. Še v naprej bodo razna kmetijska, zdravstvena in druga predavanja.
Potujoči kino redno obiskuje vasi. Pozneje bodo pred predvajanjem filmov pet do 10-minut-rui predavanja o najvažnejših političnih dogodkih doma in v svetu.	-g
Domače gospodarske novice
*	Novi električni računski stroji. Tovarna računskih strojev v Zagrebu je začela izdelovati v kooperaciji z nekim italijanskim podjetjem električne računske stroje nove vrste.
Domače zračne zavore za železnice. V tovarni »Tito« v Skopi ju so pred kratkim izdelali prve zračne zavore za železnice. Računajo, da bodo izdelali letno 3000 takih zavor in s tem zmanjšali uvoz teh predmetov- za milijon dolarjev letno.
jfc. Motorna kolesa NSU. Poročajo, da bo začela izdelovati naša tovarna »Toto* v Vogošču v koprodukciji z znano nemško tovarno NSU njena kvalitetna motoma kolesa. Cena se bo predvideno gibala okrog 200.000 dinarjev.
*	Iz tovarne kemičnih izdelkov »Radonja«. Tovarna »Ra-donja« v Sisku bo letos začela proizvajati esfcacid -— nadomestek za limone, umetno mineralno vodo »Radosan«, sredstvo za zaščito rastlin itd.
j| Letalo »11 14« dospelo. Na zemunsko letališče je pred kratkim priletelo prvo izmed osmih potniških letal »11 14«, ki jih je JAT kupil v Sovjetski zvezi. Letalo je dvomotorno in ima 24 sedežev.
*	Nova klavnica v Skoplju.
V Skoplju so zgradili novo industrijsko klavnico. — Njena zmogljivost je 4100 ton mesa.
Ne pozabimo! g
Nešteto gomil po naši zem- g • '.ji hrani v sebi zadnje ostan- g ke tis očeti in tisoče« ljudi, ki . g so dali svoja življenja za do- g movino, za svobodo. In nič g ni lepšega kot pogled na vsak g tok lepo urejen prostor. Zal g pa mnogokje ni tako; name- g s to cvetja in drugega okrasja g prerašča grobove plevel in g visoka trava.
O tem poraznem stanju na g naših partizanskih grobovih g je pred kratkim razpravljala g konferenca vseh predseduj- g kov spomeniških komisij pri g okrajnih odborih Zveze bor- g cev NOV, ki je bila v Ljub- g /jani.
Zaradi ureditve partizan- == skih grobišč so bili že izdani g zakoni, ki zadolžujejo občine g za skrb in zaščito vseh teh. g Pokazalo pa se je, da zako- g nov mnogokje niso upošteva- g li. Vsi takšni pojavi na tere- g nu so nerazumljivi, to še tem g bol/, ker je od krvavih borb g minilo šele dobrih deset let, g naša hvaležnost in skrb do g teh žrtev pa morata biti g trajna.
Drži, da v mnogih krajih g ne zmorejo toliko denarja za g večje preureditve, mnogo g grobišč pa bi se dalo že z g manjšimi deli brez kakšnih g posebnih sredstev dostojno g preurediti.
Brez razlike povsod pa je g moč imeti skozi vse leto pri- g merno urejene grobove, za- = sejane z rožami in lepot tč- g nim grmUievjem. Nikakor pa s tudi ni prav, da so nekateri g grobovi nekaj dni v letu, zla- g sti ob raznih praznikih, do- g mala zasuti z venci in cvet- g jem, potem pa vseskozi v g puščobi.
Tega žalostnega stanja pa g so do neke mere prav gotovo g krive tudi nekatere organi- g racije Z.B NOV.
Ti odbori naj bi zato v bo- g doče posvečali vso pozornost g delu spomeniških komisi/, g opozorili ljudske odbore, da g vnesejo v svoje vsakoletne g proračune potrebne zneske g za preureditev partizanskih g grobišč in prenos borcev In g žrtev fašističnega terorja, ki g leže po težko dostopnih gra- g pah in zapuščenih gozdovih g v skupna grobišča itd.
-jak g
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiml
Tržna inšpekcija na sledi PRIMANJKLJAJI V TRGOVINAH
V članku »Tržna inšpekcija n a&Iedi«, v stavku, M govori o primanjkljaju v trgovinah, se pravilno glasi pri KZ Globoko: primankljaj ni bil 121.895 din, temveč le 49.707 din.
OBČINSKO PRAZNOVANJE NA SENOVEM
Preteklost sedanjost
ZALOG	1 ,* „^	_a; _ 1 M*
Po vojni je vas Zalog dobila vodovod.
Pri gradnji je sodelovalo vse prebivalstvo s prostovoljnim delom in vožnjami, okraj Krško pa je prispeval sredstva za material. Prav tako je pomagal CHZ iz Ljubljane z načrti in cevmi. S tem vodovodom je rešeno eno izmed glavnih vprašanj v Zalogu.
Obnova napreduje počasi. Kraji so oddaljeni od prometnih zvez in dovoz je težaven. V zadnjem času je komisija za obnovo začela z intenzivnejšim delom pri obnovi in je dodelila 300.000 din posojila, brisala pa okrog 150.000 din starih dolgov pri obnovi požganih hiš.
JL/UgUUcsIj Ul 5U glUUuJntU UU|ISnlllll * « *
V SVOJEM ZGODOVINSKEM POHODU NA ŠTAJERSKO JE JUNAŠKA XIV. DIVIZIJA POLEG OSTALIH USPELIH AKCIJ IZVRŠILA TUDI NAPAD NA SOVRAŽNIKA, KI SE JE V GNEZDIL V ŠENOV S KEM RUDNIKU.
PRI TEM NAPADU SO BILE UNIČENE VAŽNE RUDNIŠKE NAPRAVE. DELO JE ZASTALO IN PROIZVODNJA PREMOGA, S KATERO SE JE OKORIŠČAL SOVRAŽNIK, JE POVSEM PADLA.
TODA DOSEŽEN JE BIL TUDI VELIK POLUTlCNO-MORALN I USPEH. VSE VEC DELOVNIH LJUDI IN KMETOV JE ODŠLO V PARTIZANE. SEDAJ ŽE POVSEM REGULARNO NARODNOOSVOBODILNO VOJSKO.
EDEN IZMED AKTIVNIH UDELEŽENCEV POHODA XIV. UDARNE DIVIZIJE V TISTIH DNEH, TOV. VECKO .ALOJZ-BORIS, VE O TEM MARSIKAJ ZANIMIVEGA POVEDATI.
Danes je za hip obstal delovni človek senovške občine v svojem nenehnem snovanju in oblekel pražnjo obleko. Kajti danes je tod zaključek večdnevnega praznovanja, praznovanja v takem smislu, ki je delovnemu človeku prinašal nekaj lepih, vedrih večernih uric; ko je bolj potanko spoznaval vse tisto pisano in prepletajoče se ljudsko ustvarjanje. Gledal je večer za večerom razne odrske prireditve, spoznaval nemajhno prizadevnost aktivnih Svobodarjev in drugih društvenih delavcev, ki se zavedajo, da ima njihovo poslanstvo daljnosežen pomen za izobraževanje in razvedrilo občanov.
In kot v potrdilo tega prizadevnega snovanja se bodo vsi občani razveselili ob novici, da je njihova borbena organizacija ZB prejela visoko priznanje OO ZB NOV našega okraja. Prvo mesto zgovorno kaže, da se nekdanji borci živo zavedajo svojih nalog v miru in skušajo s svojo sedanjo dejavnostjo dokazovati svojo prizadevnost za lepši jutrišnji dan.
S
Organizacija SZDL ima v svojih vrstah v naših treh vaseh nad 75 odst. volivcev, število članstva pa še narašča. V kraju se močno občutilo takse na o-zove.
BRESTANICA
Ureditev ceste skozi Brestanice še vedno ni rešena, dasi je zelo pereče vprašanje. Ne samo oblaki prahu poleti in z blatom obrizgane hiše, ki kvarijo izgled naselja, so velika nadloga — gre tu predvsem za zdravje prebivalcev, ki jim prah v poletnih nočeh kljub zaprtim oknom pride do živega. Cesta nikakor ni več primerna za sedanjo obremenitev. 2e dolgo mislimo na tlakovanje, vendar se sama občina Senovo tega dela ne more lotiti. Za tlakovanje ceste bo treba zainteresirati pristojne činitelje na okraju. Pa tudi domača podjetja, predvsem Elektrarna, naj bi sodelovala s finančnimi sredstvi v okviru možnosti.
Z razširitvijo vodovodnega omrežja na Sutno, Kan talon in za Savo bo uresničena dolgoletna želja prebivalcev teh delov trga. Kaže, da bo občinski LO Senovo imel razumevanje in da bo finančno podprl pobudo volivcev.
DOLENJI LESKOVEC
Dela na novi cesti proti Dolenjemu Leskovca se ob finančni pomoči občine in s prostovoljnim delom prebivalstva vsako leto bolj približujejo koncu. Dolenji Leskovec bo s tem dobil dobro prevozno pot, ki je do sedaj ni imel. Pri KTD bi bilo dobro vprašati, kako je z otvoritvijo pešpoti preko njihovega posestva, ki je bila pred leti zaprta. Mogoče bi sedanje prilike dovoljevale ponovno odprtje te poti.
VELIKI KAMEN
Za okolico središča vasi je najvažnejši , problem, da dobimo dobro pitno vodo. Dosedanji vodnjaki ne ustrezajo več zdravstvenim predpisom. Pričeli smo s popravili občinskih cest, katere bomo delno s pomočjo ,ki jo je dal občinski LO, in našim prostovolnjim delom popravili. Misliti bo treba tudi na regulacijo potoka Brestanica vsaj na enem delu, da voga ne bo poplavljala njiv in travnikov. Tudi za to smo pripravljeni veliko prispevati s prostovoljnim delom. —- V kraju imamo tudi sejmišče, na katerem se včasih sklenejo kar dobre kupčije. Vabimo kmete, da pripeljejo svojo živino na te sejme. — Dnevno imamo dvakrat avtobusno zvezo Brestanica—Senovo—Kozje, kulturno delovanje 'pa je še bolj slabo, ker nimamo primernega prostora. Prostovoljno gasilsko društvo še kar dobro deluje, potrebuje pa prostore za shrambo gasilskega orodja.
MRCNA SELA
Smo v hribovitem terenu naše občine. Kaše vasi, ki jo je okupator med vojno po večini požgal, do sedaj še nismo povsem obnovili. Precej je še ljudi, ki nimajo stanovanjskih prostorov, drugi pa gospodarskih poslopij. Želeli bi, da bi bila naša vas v doglednem času obnovljena. Delno s sredstvi, ki jih bomo dobili, in s prostovoljnim delom bomo popravili naše občinske ceste. — Električne razsvetljave tudi še nimamo, vendar si je želimo. Zaradi slabih letin v Preteklih letih tudi sami nismo zmogli sredstev za napeljavo.
VELIKI DOL
Glavna naša skrb je sedaj ureditev občinskih cest, katere popravljamo. Veliko smo že napravili s prostovoljnim delom in bomo z deli še nadaljevali, v Leskovce bi radi napeljali pitno vodo, kjer sedaj ni vodnjakov in moramo vodo voziti daleč iz doline. — Da bomo dosegli večji sadni donos, bo potrebno, da nekateri, ki še niso očistili drevja, to atore še pred pomladjo in ga poškrope.
KOPRIVNICA
V Koprivnici, kjer imamo osnovno šolo, pošto in trgovino, smo v tem pogledu zadovoljili. Nujno bi pa potrebovali prostore za prosvetno delovanje. Hvale vredna je zamisel občinskega LO, da bi zgradili take prostore, kjer bi namestili tudi zdravstveno ambulanto za preglede bolnikov, ki morajo sedaj hoditi več kilometrov daleč. Sodimo ,da je stališče Pošte v Ljubljani nepravilno, ker bi tudi ta morala prispevati, da bi se pošta lahko naselila v novo predvideni zgradbi. Prebivalci okoliških vasi so se že obvezali, da bogo prostovoljno prispevali 76 kubičnih metrov lesa. Tudi s prostovoljnim delom smo pripravljeni veliko pomagati.
, Dela na cesti proti Prevolom so izvršena.
KOSTANJEK
Krajevni ojlbor In vaški odbor SZDL •kupno rešujeta probleme našega naselja. Precej smo oddaljeni od prometnih in dobrih cestnih zvez. Ce bodo nadaljevali z deli od Anž pri Velikem Dolu in bo *a cesta sposobna za promet, se bo tudi uaš kraj precej približali drugim kra-Jem. Za sedaj nam je občinski LO dodelil ge kar primerna sredstva za popravilo cest, ki so pri nas zelo slabe. Vsi vaščani vneto sodelujejo pri prostovoljnih delih.
PRESLADOL
Naš kraj je precej oddaljen od prometnih zvez, šol in drugih ustanov. Krajevni odbor sl prizadeva, ga bi vsaj v glavnem popravil cesto Rožno—Presladol. Sedaj sodelujemo pri gradnji novega betonskega mostu, ki ga gradimo na kraju. kjer Je povodenj uničila lesen most. v gornjem delu našega naselja in na meji med naseljem Brezje bi radi zgradili vodnjak z napajališčem in pralnim koritom.
BREZJE
v Brezju bomo pričeli z nadaljevanjem popravil ceste in bomo ta dela •končali pred pomladjo. V zaselku Vrhe šc vedno nimamo pitne vode. Vemo, da bi bilo za napeljavo vode treba zelo ve-liko sredstev, kar trenutno ni mogoče.
Tiste dni sem prejel zaupno nalogo. Vedel sem, da bo treba vso stvar izvršiti v največji tajnosti in da bom imel tudi nepredvidene težave, toda zavest,
približevala področju za forsira-nje reke.
Po tem napadu, ki je bil važen za senovški živelj in ves
Pri Buršičevi gostilni sem na- predel, saj je prepričal ljudi v
letel na štab.
Kako je z mostom?
moč in sposobnost narodnoosvo-je bilo bodilne vojske pa je sledil toda me čaka tako častna naloga, prvo vprašanje komandanta, ki pel, miren dan. Vendar se je že — j---------------------------— •- -J j-'-* —i-j-i	naslednjo noč vreme naglo spre-
menilo. Zapadel je visok sneg,
me je navdajala še z večjim pogumom in upanjem, da bo šlo vse tako, kot treba.
me je že od daleč zagledal.
Most je zgotovljen! — sem raportiral strymno in vojaško, ter v neizrekljivem veselju, da sem nalogo natanko izpolnil.
Nato smo v najyečji tišini prekoračili most. Na čelu so šli Šercerjevci, previdno so mi sledili, za njimi pa je bila v pohodu cela- divizija.
Srečno je prešel na štajersko stran zadnji partizanski borec. Nato se je nadaljeval naš pohod skozi Sedlarjevo, najprej po cesti, nato preko Klake. Medtem je bataljon Tomšičeve brigade na Bučah pripravil presenečenje tamkajšnjim Nemcem, ki so prvi okusili, da z našimi borci ne bo šlo gladko.
Se tisto noč je divizija nadaljevala svojo pot. Sercerjeva brigada se je zaustavila šele na Zusmu, toda tu se je že pričela borba z Nemci, ki so pričeli na
ki so ga morali partizanski borci gaziti preko Bohorja.. Toda kljub težavnemu pohodu, ki je sledil, so bili borci z vsakim dnem bliže zmagi in svobodi, ki je prihajala s trdnimi in zanesljivimi koraki...
Še700 članov Sotralist čnez eze
V	nedeljo bo tudi občinski odbor SZDL na Senovem polagal obračun svojega dela. Delegati 17. osnovnih organizacij bodo razpravljali o svojem dosedanjem delu in sj začrtali delo za bodoče.
V	tem času pa so in še bodo občni zborj organizacij SZDL. Poglejmo na kratko, kako in kaj so posamezne organizacije delovale. Iz poročal je bilo videti, da so sicer organizacije zadovoljivo reševale mnoge probleme, da pa se niso dovolj angažirale v politični vzgoji svojega članstva- To velja zlasti za vaške
padati. Naš pohod smo nadalje- organizacije Premalo preda-
Borci XIV. divizije so uničili
vali proti Planinski vasi pri Prevorju, vendar tudi tu ni bilo
tudi skladišče materialne uprave počitka. Pritisk sovražnika je
bil vse hujši. Bili smo domala
Onstran Sotle, na področju Vel. Hrvatske ih Pregrade, so že bili sprednji deli XIV. divizije, ki se je pripravljala na forsira-nje Sotle in pohbd na Štajersko. V štabu sem poročal o pripravah za forsiranje reke in prejel dodatna navodila. Mene pa je čakalo še najteže: pripraviti je bilo treba ljudi in material za prehod divizije, vse to pa je bilo treba izvesti tako, da ne bi nihče niti pomislil, za kaj gre, kajti ena sama neprevidna besedica bi lahko odkrila sovražniku zasnovan načrt. V vaseh Škrnik Zagorska sela in Zaplavič so ljudje pripraviti vse potrebno, navozili hlode — predsednik ljudskega odbora Sladovič pa mi je oskrbel dve desetini močnih ljudi, veščih v izgradnji mostu.
Med Katarino in Plavičem je bila reka Sotla precej mirnejša v svojem toku, sam prihod k reki pa je bil obdan z gostim grmičevjem, tako da ga sovražnik s štajerske strani ni mogel niti opaziti. Ta kraj sem izbral kot najprimernejši za gradnjp mostu.
Za ljudi, ki so bili določeni, da grade most, dolgo nismo našli primernega sredstva, da se jih prevede na drugo stran vode. Vendar sem nekje iztaknil od kolin ostalo zapuščeno svinjsko korito i— in naš čolniček je bil tu. Most bo do določenega časa zgotovljen in 6. februarja sem o tem že poročal štabu divizije, kf je takrat bival v Vel. Hrvat-ski.
obkoljeni, brez zveze s štabi. Položaj ie otežkočalo še to, da
vanj in premalo sestankov, na katerih bi obravnavali tekoče zadeve doma in po svetu. Zategadelj niti ni čudno, če volivci na letošnjih občnih zborih tako radi in z z&nimanjem sle-
Uničeni deli separacije rudnika Senovo
dijo izvajanjem o zunanje-poli-tičnih dogodkih. Videti je bilo, da so sicer volivci tu pa tam vedeli o nekaterih dogodkih po svetu, niso pa si ustvariti -neke določene podobe o vseh teh zadevah.
Več je bilo drugih predavanj. Tako so na vasi zlasti uspela zdravstvena. predavanja. Na nekatera predavanja je prišlo tudi po sto in več volivcev zlasti žena. kar je dokaz, da so zdravstveni problem; na vasi precej žgoči, Mnogo manj so bili obiskani kmetijski večeri, oziroma kmetijska predavanja. Odbori osnovnih organizacij bi morali na taka predavanja vabiti vsakega posameznega volivča.
Na splošno pa so razprave na dosedanjih občnih zborih potekale dobro. Volivci so razpravljali o vseh tistih problemih, ki jih tarejo že delj časa, za katere sodijo, da jih je moč rešiti zadovoljivo- Tako so govorili o davkih, taksah, lokalnem gospodarstvu in kmetijstvu. Povsem odkrito in zazveto so govorili o teh vprašanjih in čutiti je bilo. da postaja Socialistična zveza tribuna javnega mišljenja, iz katere bo tudi v bodoče slišati znatno več volivcev.
Da je resnično tako. potrjuje vedno večje število članstva. Lani je bilo v 17. organizacijah le okrog 3000 ljudi letos pa je številka narasla za na-dalj-ilh sedem sto. Prav, edino prav je tako. Le tedaj, ko bo Socialistična zveza postala organizacija vseh delovnih liudi bo lahko ljudem še bolj pomagala in jih vodila v interesih vse naše skupnosti.	,v)
smo imeli tudi nekaj ranjenih, ki so nam bili v breme, borci pa so bili tudi že močno izčrpani. V tem položaju pa je padla odločitev, da se preko Podvin prebijemo k Bohorju, tako da sta dva bataljona odšla v pobočni-co, ostali, posebno pa ranjeni, so se pomikali s tretjim bataljonom. Na ta način smo prisi; lili Nemce, da so se umikali proti Planini, z boka pa so nanje pritiskali Tomšičevci. Borci so v utrujenosti kar stoje dremali, ko smo nekako ob zori prispeli na področje Slatine in Vetrni ka.
V jamah uvajajo mehanizacijo
Da bi sovražnikom še bolj podkurili, smo preko naših zvez poslali ustašem na ušesa novico o množičnem pohodu partizanov, ki bodo pri Mački vasi prekoračili Sotlo. Ta vest je bliskovito odšla po celem področju, ki so ga držati Nemci in ustaši. Le-ti so močno zastražili vse prehode in mostove, na našem sektorju pa je bilo mimo kot po navadi.
Ob osmih zjutraj je bil določen čas za prehod divizije. Morali smo pohiteti z delom. Sladovič me je že čakal z ljudmi, katerim sem šele tedaj zaupal, kaj bodo delali. Seveda so bili nepopisno navdušeni nad tem, da lahko pomagajo našim borcem. Most je bil tako naglo končan, da kaj takšnega nisem videl ne prej ne pozneje. Medtem pa se je glavnina divizije že
žal šop papirjev — razni predlo, gi, osnutki in prošnje. Izpod očal je pogledal s svojim značilnim, dobrodušnim pogledom; niti najmanj ni bil nejevoljen, da sem ga motil pri delu. Ko je zvedel, za kaj gre, je odložil očala in se nasmehnil. To pa je pomenilo: kar začnimo!
Tovariš predsedniki Kot prvoborec in aktivni organizator narodnoosvobodilnega gibanja v našem kraju bi želel, da za naše bralce podate nekol.ko sporni nov na tiste dni. Zlasti nas zanimajo tisti prvi dnevi, ko se je pričela priprava na oboroženo vstajo.
Rad bi na kratko osvetlil vse te dogodke v začetku leta 1941 — je pričel pripovedovati tovariš predsednik — seveda pa je tega toliko, da bi se predolgo zamudila. Skušal bom obuditi le nekaj najvažnejših dogodkov. Predvsem bi hotel poudariti to, da je odpor proti sovražniku ta. koj po okupaciji začel naglo ra-Treba se je bilo odpočiti, kajti sti in se krepiti tudi v tem na-izvedeli smo, da bomo v noči, ,šcm, predelu. Prva Partijska ki je sledila, morali napasti konferenca za Posavsko okrožje, rudnik Senovo. Ta noč je bila	1",“ " D"'v” mpH Rresta"
Razgovor s predsednikom
PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM NA SENOVEM JE NAS DOPISNIK OBISKAL PREDSEDNIKA SENOVSKE OBČINE TOV. KARLA ŠTERBANA Z ZELJO, DA BI OB TEJ PRILOŽNOSTI POVEDAL NEKAJ SVOJIH MISLI. SPOMINOV IN PERSPEKTIV O BODOČEM DELU, KI STOJI PRED ORGANI LJUDSKE OBLASTI NA SENOVEM.
PREDSEDNIK JE TEJ ŽELJI RAD USTREGEL.
Nn predsednikovi mizi je le- trojk in z organizacijskim dc
J’- lom Osvobodilne fronte.
Prve Skupinice partizanov so tedaj že pričele z aktivnim de lom, Že v juniju je bila razrušena železniška proga pri Vidmu ter med Brestanico in Blanco Prvi partizani so že začeli dobi vati hrano, obleko in orožje preko naših aktivistov.
V tej dobi se je pričelo tud množično izseljevanje Slovencev preko brestaniškega gradu. Ta krat je odšlo tudi mnogo doma činov v razna taborišča. Pritisk sovražnika je postajal vse večji
Dne 7. novembra je bil pr Sinkov,iču v Brestanici sestane!-' članov Partije z našega terena katerega se je udeležil tov: Du šan Kveder-Tomaž. Temu sestanku so prisostvovali Sinkovi-' čevi in Hlebčevi fantje, dalje Omerzu, Kornher, Zidarič, Jerič. Vizovišek, jaz in še nekateri drugi. Tomaž je prišel v novi rvski obleki in z gamsovim čopom za klobukom. Sedeli smo v
KALIŠOVEC
Kakšne posebne dejavnosti pri javnih delih in gradnjah preteklo leto pri nas ni bilo. Želimo si izboljšati stanovanjska in gospodarska poslopja, zaradi previsokih cen pa nam doslej ni uspelo, da bi kaj več napravili. Sadna in vinska letina je bila zelo slaba, dragih dohodkov pa nimamo. Zavedamo se pa, da bomo morali posvetiti našemu sadnemu drevju več truda in ga očistiti in poškropiti. — Do pomladi nameravamo izvršiti popravila na cesti Brezje—Kali-šovec.
DOBROVA
Od nas se zelo malo sliši, vendar smo ponosni, da so ravno v Dobrovi—Loš-cab, Plešivcu in drugod med narodnoosvobodilno vojno bile postojanke naših borcev. Največja naša želja je, da uresničimo zamisel, da se v Dobrovi postavi šolsko poslopje. Otroci morajo hoditi v šole, ki so odgaljene več kot dve uri. Zato je tudi nepismenost v našem kraju največja. Upamo, da bodo pristojni či-niteiji to upoštevali v letošnjem letu. ■ udi okoliški zaselki so se obvezali, da bodo prostovoljno dali stavbni les, apno, pesek in drugo. Pomagali bodo tudi s prostovoljnim delom. — Poti smo preteklo leto precej popravljali. Z deli bomo nadaljevali tudi letos.
ARMEŠKO
Lz Armeškega nimamo kaj posebnega poročali. Sedaj, ko smo prišli pod občino Senovo, je L0 dodelil nekaj sredstev za poti v našem kraju. Ce tudi so in sredstva bolj pičla, potrebe pa velike, bomo skušali s prostovoljnim delom opraviti kar največ mogoče. V nekaterih krajih bo treba zgraditi vodnjake in napajališča, ki jih sedaj pogrešamo. — Del našega naselja je še vedno brez električne razsvetljave. Želimo, da bi se izvršila elektrifikacija vseh naših hiš.
RAZTEZ
Popravila poti, elektrifikacija in pomanjkanje sredstev za vsa ta dela so naše največje skrbi. S popravili poti smo pričeli in precej napravili s prostovoljnim delom. Z deli nadaljujemo. Krajevni odbor je imel že nekaj sej in so sedaj določene poti, ki naj se popravijo do pomladi. — Kakor v sosednjih vaseh, tudi pri nas še nimamo električne razsvetljave. Ko bomo to dobili, bo naša glavna želja izpolnjena.
LOKVE
Naša vas leži ob republiški cesti Brestanica—Kozje. Opravljamo kmetijska dela, vendar zaradi slabih letin nimamo pravega uspeha. Nekateri si pomagajo s tem. dJ gredo na delo v rudnik, vsi pa tega seveda ne zmorejo. Zaradi električne napeljave bi bili bolj glasni, da je še nimamo, vendar smo tega precej sami krivi, ali vsaj nekateri. Pred leti nam je 0L0 ponudil posojilo za napeljavo, a takrat ugodne ponudbe nismo sprejeli, kar nam je sedaj žal. Upamo, da se bo v doglednem času le našel kredit za elektrifikacijo naše vasi — mi pa bomo za eno izkušnjo bogatejši.
DOVŠKO
Na naši cesti srečaš vsake pol ure rudniški avto, ki prevaža premog iz Src-botnega v Senovo. Teža tega vozila in avtomobilov, ki prevažajo les z Bohorja, obremenjuje našo slabo grajeno cesto in še posebno zasilni most pri Sinkoviču, ki je bi! zgrajen po zadnji katastrolalni povodnji. Občinski ljudski odbor bo moral čimprej začeti na tem mestu z gradnjo novega betonskega mostu, da ne hi spričo obremenjenosti mostu prišlo do nesreče, ki je neizogibna.
Prav tako bo treba-- pomagati osamljenemu zaselku čeričje z napravo poti na vrh grička.
SEDEM
Pred dvema letoma smo s pomočiti Higienskega zavoda iz Ljubljane, RK Slovenije. občinskega L0 in SZDL Senovo nrairili vaški vodnjak z napajališčem in neriščem. Pri napravi vodnjaka smo vsi "aščani delali prostovoljno skupno in 'notno. Ta studenec je ponos naše vaške skupnosti. Nujno potreben je podoben studenec na zahodnem delu naše vasi.
Prav tako važno je vprašanje prestavitve dveh klancev na cesti Dovško— 'edem. in sicer klanec pri Jelenku In 'od Grilcem. 0 tem smo že razpravljali
vaških sestankih. Pričakujemo, da bo ■aša oblast te želje in potrebe finančno "odprla, mi pa obliubljamo. da bomo "omagali s prostovoljnim delom in ore-vozl. kakor smo to že pokazali pri vseh do sedaj imšenih akcijah.	R. j
ranja in ostale akcije, ki naj bi onemogočile preseljevanje našega ljudstva. Takrat smo prejeli tudi natančnejša navodila glede m	zbiranja orožja in materiala za
levi’ gostilniški’ sob C Takrat nam naše partizanske enote. Pomenili je dal razna navodila, ki so se sm° se nadalje o tem, kje bi se nanašala na sabotaže, na mini-	INadaljevanje na 4. strani)
kakor nalašč za takšno akcijo. Sovražnik v dolini ni niti slutil, da se pripravlja napad. Okrog 23. ure ponoči so zaropotali mitraljezi, v dolino so se vsuli naši borci. Vnela se je borba, kakršne ta kraj še ni doživel. Nemcem smo temeljito prekrižali račune, saj smo jim za precej časa onemogočili, da črpajo naša premogovna bogastva za svoje vojno-avanturistične namene. Proizvodnja rudnika je po tem napadu močno padla. Divizija se je v rudniku založila z
ki je bila v Penku, med Brestanico in Rožnim, je že nekaj tednov po okupaciji udarila čvrste temelje za bodoče delo komunistov in borcev za svobodo. Član CK, tovariš Šlander, je takrat pred člane Partije in aktiviste postavil jasne naloge, ki so narekovale začetek oborožene vstaje slovenskega ljudstva v tem delu PoSavja.
Takrat smo tudi sprejeli sklep o ustanavljanju trojk in o zbiranju orožja, ki je ostalo po kapitulaciji stare vojske. Senovški aktivisti in partijci smo se pr-
mnogim, zanjo zelo potrebnim vič zbrali na Porebri že nekaj dni materialom, opremo in hrano — po tej konferenci. Takrat smo z divizijo pa je odšlo tudi pre- tudi sprejeli za naše področje cej mladih ljudi, ki so to noč določene sklepe in naloge, pred-postali naši borci,	vsem v zvezi z delom bojnih
Nova mehanična delavnica rudnika Senovo
Preteklost m sedanjost
Razgovor s predsednikom
(Nadaljevanje s 3. strani) lahko nemoteno zbirali, kateri kmečki ljudje so nam naklonjeni in kje bomo imeli zanesljivo zavetje. Mnogo so tedaj prispevale k širjenju narodnoosvobodilnega gibanja in k odporu proti sovražniku bojne trojke. Močna opora osvobodilnemu gibanju so bile že tiste čase nekatere kmečke domačije, kakor na primer v Raztezu pri Primožiče-vem Franclju, v Lokvah pri Bračunu in drugod.
Ob koncu novembra smo se še enkrat sešli pri Sinkoviču. Tudi tokrat je prišel tovariš Kveder. Na tem sestanku smo nekatere naloge še bolj precizirali in dopolnili.
Sredi februarja 1942. leta je bil važen sestanek pri Bizjaku-Džemsu na- Senovem. Tu je bila javka že od leta 1941. Bizjak je vozil rudniško lokomotivo od železniške postaje do Senovega in tako vzdrževal eno izmed najboljših zvez. S postaje je namreč lahko prepeljal marsikaj, kar bi sicer silno težko ušlo sovražnikovim očem. Zgodilo se je celo, da so sami nemški policisti, ki so včasih spremljali lokomotivo, pomagali nalagati ali razlagati ilegalni material. Pri Bizjaku je bil bunker, kjer se je ves ta material shranjeval in potem razpečaval dalje.
Omenjenega sestanka se nas je udeležilo precej tovarišev. Nekaj jih je potem izgubilo življenje, drugi pa še danes žive. Poleg naju z Jeričem so bili tu še Bizjak, Breznik in Razboršek. Iz CK sta se sestanka udeležila Tončka Čečeva in Sergej Kraigher. Tiste dni je zapadel visok sneg. Gazili Smo zadaj za bivšo »uradniško kolonijo« mimo Benedejčiča, tako da je bil naš prihod čim manj sumljiv. Zima je precej pritisnila in prijetno je bilo v posebni sobi pri Bizjakovih. Tovariš Sergej nas je takrat seznanil z delom pri organiziranju in širjenju gibanja, še preden je prispela II. skupina odredov. Poiskati je bilo treba poštene in zanesljive ljudi, kamor se naši borci lahko brez skrbi zatečejo In preko katerih bomo lahko organizirali pošiljanje hrane, oblek in ostalih potrebnih reči. Število naših aktivistov se je tedaj že precej pomnožilo. Imeli smo že varno zavetje pri Budni na Plešivcu in drugod. Na tem sestanku smo natančneje opredelili delo trojk, katerih dejavnost se je močno povečala.
Med važne sestanke sodita tudi tisti iznad Baševe domačije in 26. marca 1942 pri Ajdovni-ku. Takrat sem se sešel s tovarišem Sergejem zaradi nujno potrebnega tiskarskega materiala, ki mi ga je oskrbel vodja konsuma na Senovem. Dalje smo tedaj prejeli natančnejša navodila za delo v zvezi z Rdečo pomočjo.
Vsi ti sestanki so še bolj okrepili naše d.olo na terenu. Sleherna naša vas je postala oporišče osvobodilnega gibanja. Organiziranje Osvobodilne fronte in celotnega delovanja je iz peščice nekdanjih komunistov prehajalo že na ostale aktiviste in zanesljive ljudi, ki so se pogumno in zvesto lotili nalog: zbiranja hrane, orožja, obleke in širjenja propagandnega gradiva. Tudi najširše množice se-novško-brestaniškega predela so pričele z naraščajočimi simpatijami spremljati vse močnejši odpor ln uspehe partizanov.
sov, ko smo v stalni nevarnosti-želi za tiste čase res za vidne uspehe, ki so nam vlivali še večje upanje v jutrišnjo zmago.
Tovariš predsednik, v teh povojnih letih, se je pri nas marsikaj zgradilo, izboljšalo in obnovilo. Zlasti lepi uspehi so doseženi v stanovanjski izgradnji, v gospodarstvu, pa tudi v kmetijstvu na področju naše občine. Zanimalo bi pa mnoge, kakšni so bodoči načrti in kakšni problemi tarejo naše občinske ljudi?
Takoj moram pripomniti, da bo letošnji družbeni plan občine še posebno skrbno obdelan. Na njem dela sedaj več komisij, ki bodo pripravile potrebne predloge.
Predvsem imamo v bližnjem načrtu razširitev drobne obrti, zlasti ključavničarske in meha-niške. Potreba je tudi za razvojem konfekcije, ki bi lahko zaposlila večje število ženske delovne sile. V prostorih brestaniške elektrarne bi se našli prostori za ureditev večje mizarske delavnice.
Občutno pomanjkanje stanovanj nas sili, da pričnemo z gradnjo še enega stanovanjskega poslopja, ki bi ga gradila občina, dalje je predvidena gradnja večstanovanjske hiše na rudniku in pomoč zasebnim graditeljem, ki imajo svoje hiše že v zaključni fazi gradnje. Na Senovem pa je občutna potreba tudi po Kulturnem domu, kjer bi istočasno uredili primerni go-
skupaj pozaprli. Bilo nas je okrog petnajst fantov — domačinov. Nekaj časa so nas vlačili po zaporih, nato pa so nas internirali v Italiji, v koncentracijskem taborišču, nekje severno od Rima. — Tu pa se je pričelo pravo trpljenje. V taborišču nas je bilo okrog 15.000, večinoma Slovenci. Življenje v taborišču je bilo neznosno. Hrane skoro ni vredno omenjati, tako bore malo smo jo dobili. Sam ne vem, kako smo mogli vzdržati ob tistih 7 dkg kruha in ob topli čorbi, v kateri je plavalo nekaj zrnov riža. Ljudje so umirali od griže in drugih bolezni, ki so začele razsajati, poleg tega pa so nas napadle še uši, stenice in razne druge nadloge.
Štirinajst mesecev sem že bil v tem peklu. Na meni že ni bilo več prave obleke, temveč so bile to že cunje, od lakote pa sem komaj životaril. Delati tako nismo več mogli od slabosti. V tistih dneh smo se odločili za pobeg.
Pravzaprav je bil organizator tega pobega neki tovariš po imenu Spat. Nekdaj je bil cestni nadzornik, Ljubljančan. Zbralo se nas je okrog sto internirancev, in nekoč, namesto da odrinemo v koloni k menaži, smo zavili k taboriščni ograji, pretrgali žice in se razbežali...
Še danes se mi zdi, da je bil to velik podvig, četudi' je brez žrtev uspel. Italijani, ki so stražili, so bili tako iznenadeni, da niso mogli drugega, kakor da so pred tolikšno množico beguncev samo zbežali.«
vizija je bila določena, da prične Akcije ob dalmatinski obali Izkrcali smo se v malem zalivu blizu Splita in nato nadaljevali pohod za osvoboditev Dalmacije.
Nato so sledile borbe. Osvobodili smo Split, Knin. Iz važnih oporišč ob dalmatinski obali smo za vedno pregnali okupatorja in njegove'služabnike. Teh pojev se vedno rad spominjam. Leto 1944 in. začetek 1945 sta nam prinesla mnoge zmage — našo zmagovito pot pa smo nadaljevali s pohodom na Trst in Istro. Tu se je končal slavni pohod moje divizije; pa tudi moja vojaška kariera, kajti odločil sem se, da pojdem nazaj med rudarje.
Tudi doma so nas že močno potrebovali, posebno rudarje. Treba je bilo obnoviti vse porušeno, naša industrija pa je potrebovala tisoče in tisoče ton črnega zlata. •
Vrnil sem se na Senovo,, kajti v Krmelju rudnik tedaj še ni obratoval.' Mnogo vode je preteklo že od tedaj, človek se počasi postara — in kar je še huje:	občuti posledice prejšnjih
težkih dni... Nisem več zdrav,« tako je končal Kovačevičev Jože, «toda rad bi pomagal tema dvema.« pri čemer je z očmi pokazal na oba otroka.
Po vojni se je oženil z vdovo po padlem partizanskem borcu. Poleg dvoje pridnih otrok je priženil tudi dvoje, .še tedaj majhnih otrok, ki sta ostala brez očeta. Toda če danes vprašate Ludovika ali Marico, kak-
Pogled na Brestanico
šen je kaj ata, ga ne moreta prehvaliti. Saj res vzorno skrbi za oba. Z materjo se trudita, da jima za bodočoost preskrbita boljši kos kruha, kakor sta ga imela sama. Ludovik bi želel postati tehnik, Marica pa sl močno želi, da bi šla v ekonomsko šolo. Oče je obljubil, da bo za otroka še marsikaj prispeval, le če bosta marljiva.
S prijetnimi občutki sva s tovarišem spet zapuščala ta skromen rudarski dom. »Mnogo je dal skozi tale Kovačevič,« mi je rekel tovariš, »toda kar je najlepše, je njegova današnja skrb za otroka ...«
Takšnih, kot je Kovačevič, je še precej, nekdaj dobrih borcev in danes poštenih delovnih ljudi. Prijetno je vsem tem ljudem, če se jih tu in tam kdo spomni tih obišče in z njimi pokramlja.
Naj bi bila to	dolžnost
tudi v bodoče.
Ena £ atimga - ena občina
Takole so pomagali delavci kmetom pri obnovi
stinski prostor, dalje je v občini potreba po Zdravstvenem domu, nimamo otroškega vrtca in še marsikaj.
Tudi vprašanje zaposlitve delovne sile, ki je trenutno na razpolago v občini, bomo skušali v bodoče rešiti po naših močeh. S pričetkom spomladanskih del pri komunalni upravi, pri gradnji vodovoda itd. bomo zaposlili precej delovne sile. Z ustanovitvijo konfekcijske delavnice bi dobilo več ženske mladine svojo zaposlitev, imamo pa tudi dober kader šivilj, ki bi lahko tu delale. S tem bi zatrli tudi šušmarstyo. S pričetkom stanovanjske graditve pa bi lahko zaposlili tudi več mladine, ki je nekvalificirana ali pa polkvalificirana. S tem bi občutno zmanjšali število tistih, ki so trenutno v domačem kraju brez dela.
To in še drugo so najvažnejša vprašanja, seveda pa bo. za rešitev vsega tega potrebna pomoč nas vseh, posebno volivcev kmetov, delavcev iti ostalih delovnih ljudi.
Upamo, da bomo naše najbližje načrte za to leto izpolnili v zadovoljstvo vseh občanov, od katerih pa pričakujemo tudi vso
Razvoj našega zadružništva je v jeseni leta 1955 dovedel do tega, da so se iri kmetijske zadruge in sicer v Brestanici, Bovškem in Velikem Kamnu združile v skupno veliko zadrugo s sedežem v Brestanici, ki obsega celoten teritorij senovške občine. Ena zadruga — ena občina. Tako je zadruga s 1. januarjem lanskega leta začela s skupnim poslovanjem in delovanjem po smotrnih gospodarskih načrtih v okviru splošnega gospodarskega razvoja z namenom, da se omogoči hitrejši napredek kmetijstva.
Glavna naloga 15-članskega upravnega odbora zadruge je bilo organizacijsko učvrstiti zadrugo in utrditi tudi kmetjsko pospeševalno službo, v zvezi s temi nalogami pa pravilno tudi usmerjati delo vseh poslovnih enot v zadrugi. Zadruga pa je ob tem naletela na razne orga-
Rad se spominjam tistih ča-pomoč.
Obiss pri Kovačevičevih
Ko smo se pripravljali na občinski praznik naše občine, smo menili, da bi bilo prav, če bi obiskali nekaj naših rudarjev — bivših borcev za svobodo, da se pomenimo z njimi o tem in onem, zlasti pa, da obudimo spomine na minule čase. Pravzaprav nas je k temu obisku rihpotil lep uspeh, ki sta ga pokazala ob koncu prvega šolskega polletja oba otroka padlega partizanskega borca, za katera prav vzorno skrbi rudar Kovačevič. Oba otroka obiskujeta senovške gimnazijo, njuni vzgojitelji pa pravijo, da sta Ludovik, zlasti pa Marija, marljiva učenca.
dar je že jgodaj začel rudariti. Pred vojno je bil zaposlen na rudniku v Krmelju, sam pa je doma iz Mokronoga, iz kraja, ki je v minuli vojni mnogo dal, pa tudi mnogo pretrpel.
»Vesta .nerad govorim o vsem tem, vendar je tega toliko, da bi lahko tri dni skupaj pripovedoval. Se posebno mnogo spominov pa sem ohranil na tiste dni, ko smo začeli boj proti sovražniku. Z drugimi domačimi fanti sem že nekako od sredine leta 1941 pomagal partizanom. Imeli smo dokaj čvrsto medsebojno organizacijo, ki je sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem. Toda Italijani so nas odkrili, duhovščina je imela dobro obveščevalno službo preko svojih deklin, ki so hodile v farovž in ji nosile na nos to ln ono. Seveda so vse to brž izvedo’! tudi Italijani.
Nekoč v letu 1942 so nas vse
Malo je Kovačevič prenehal In si prižgal cigareto, nato pa je nadaljeval.
»Pred nami je vstajala nova trnova pot. Najprej smo se zatekli v Apenine. Lačni, žejni, na pol goli ln bosi smo se skrivali v gorovju In se borili za vsakdanji obstanek, zgolj za živež. Dolgo, dolgo je trajalo takšno življenje. Večkrat smo skrivaj prihajali k osamljenim vasem, kjer so nam dobri ljudje dajali hrane, vendar v tolikem številu nismo več mogli ostati skupaj. Špat, naš vodja, je nekoč dejal: .Fantje, razkropimo se v dvojke, vsak naj el izbere tovariša, s, katerim se bo laže skrival pred Italijani — fašisti in Nemci!' Ti so nam bili že na sledi. Tako v dvoje, troje pa bo mnogo laže se prebijati k zaveznikom. Takrat je zavezniška vojska v Italiji zelo počasi napredovala. Dva kilometra naprej, enega nazaj. Vendar nisem obupal. Spotoma smo nekje naleteli na Črnogorce, ki so se zbirali v gozdovih, podobno kot ml.
Končno sva s tovarišem, ki se mi je pridružil, le dobila zvezo z Angleži. Toda trajalo je še dolgo, preden so nas prepeljali-, še več težav pa v Bari, kjer so se zbirali ostali neurejeno stanje Jugoslovani za vrnitev v domovino in vključitev v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije.
V jeseni 1943. leta sem že vstopil v sestav XXVI. dalmatinske divizije.
Na Visu, kamor smo se pripeljali z našo vojno ladjo, je bil že takrat Vrhovni štab, na čelu s tovarišem Titom. Moj tovariš Šetraj člč, s katerim sva skupaj bežala, je tu naletel na svojega rodnega brata, tedaj že višjega oficirja NOV. Nikoli ne
noreje," zato je posvetil tej gospodarski veji mnogo pažnje. S spodarski veji mnogo pažnje.
Nad molzno kontrolo je bilo do sedaj 75 krav. Zelo zadovoljivo proizvodnjo ima 11 krav. Od teh je najboljša s 3777 litrov mleka. 41 krav pa daje 2000 do 3000 litrov,
S podporo OZZ Trb. je naku-podporo OZZ Trbovlje je nakupil pri znanstvenem inštitutu Črnelo pri Domžalah 6 merjascev nemške pasme in jih pravilno razdelil med najboljše rejce. Pododboru je nadalje uspelo prepričati zadružnike o pomenu in koristi umetnega osemenjevanja. Uspeh te akcije je 85-od-stoten. Mnogo sredstev je zadruga tudi vložila v veterinarsko ambulanto, tako da je veterinarju mogoče opraviti v njej težje operacije.
Delo poljedelsko-semenskega pododbora je bilo propagandne-
Živinorcjska razstava avgusta leta 1956
nizacljske težave. Ni bilo lahko vsklacjiti dela v enoten način, je prizadejalo iz prejšnjega
leta.
Za Izvajanje nalog zadruge so služili upravnemu odboru organizirani pospeševalni pododbori in sicer živinorejski, sadjarsko-
ga in prepričevalnega značaja. Naročil je 2000 kg semenskih žit, 3000 kg semenskega krompirja in prodano je bilo 80.000 kg umetnih gnojil. Po zaslugi poljedelskega pododbora je bilo poslano več vzorcev zemlje v analizo.
Sedj-arskl pododbor je izvedel
vinogradniški, poljcdelsko-se- preteklo spomlad zimsko škrop-
_— — — — 1—» S  - I .. . J_ 1	J _ 1 _ —_ n J 1 1 - -- i —	Jnnrtn rl 1 4 rt ir M Itlr O *n
menski in strojni. Za delo med zadružnicami je formirana Zveza zadružnlc. Ta organizacija povezuje kmečke žene z razgovori in praktičnimi nasveti ter delno s finančno pomočjo olajšuje težko delo kmečke gospodinje. Aktiv mladih zadružni-
Bil je hladen januarski dan, ko sva odšla s tovarišem lz občinske organizacije Zveze borcev na pot Njihova hišica," plod dela žuljavih rok in varčevanja obeh Kovačevičevih, stoji tik proge, po kateri hite dan za dnem vozički s tlčosi in tisoči tonami premoga, ki jih nakoplje tudi naS tovariš Kovačevič.
Ravno na plačilni dan je bilo in Jože naju ie sprejel že umit in oblečen, čeprav še ni minilo več kot dobro urico, odkar je prišel lz jame.
V prijetno zakurjeni ln čisti kuhinji smo se kmalu zatopili v živ pogovor. Od nekod se je pojavila tudi steklenica, katere vsebina nam je Se bolj razvezala ‘ezlk, in pogovor se je kmalu začel vrteti okrog tistih dni, ki so Jožetu najbolj živo v spominu.
Pravzaprav le doma s kmetov kot večina naših rudarjev, ven-
bom pozabil na veselje ob tem kov pa zajema kmečko mladino, svidenju., Lepo pa so nas spre- Živinorejski pododbor se dojeli tudi ostali tovariši. Naša dl- bro zaveda pomena, dobre živi-
Cesla Senovo — Veliki Kamen zgrajena leta 1955
ljenje sadnega drevja v nekaterih predelih 100-odstotno. To delo se mora letos opraviti na področju celotne zadruge. Pripravljene so škropilne ekipe ter motorne in prevozne škropilnice. Nakupljeno je tudi 2000 kg rumesana. Upravni odbor je pa odobril za člane zadruge pri nakupu rumesana regres 15 din pri kg. Ko bo ugodno vreme, bodo ekipe začele s škropljenjem. Zadružniki se zavedajo, da je večina sadnega drevja že doslužiila in da bo treba začeti s kompleksno obnovo sadovnjakov. Za obnovo bodo morati biti na razpolago potrebni krediti. Prav tako so na našem teritoriju potrebni obnovitve zastareli nasadi vinogradov.
Strojni odsek je s svojimi tremi prevoznimi mlatilnicami že opravil mlačev žita, v zimskih mesecih pa opravlja žaganje drv s svojo cirkularko. Nujno potrebna je gradnja strojne lope za shranitev vseh zadružnih strojev
Aktiv mladih zadružnikov obstaja na Gorici in okoliških va-soh In je njegovo dosedanje delo dobro. Mladinci sedaj obisku-iejo kmetijsko gospodarsko šolo na Gorici, Lctiju bo treba orga-
nizirati aktiv tudi pri Antonu in v Koprivnici, kjer tudi delujeta kmetij sko-gospodarski šoli. Vse tri šole obiskuje 80 mladincev in mladink. Zadruga je s pomočjo OZZ zgradila tople grede za praktične vaje mladih zadružnikov. Naša kmečka mladina ne sme zaostajati za družbenim razvojem, ki zahteva splošno izobraženega in strokovno sposobnega kmetovalca.
Zveza zadružnic je bila lansko leto najbolj aktivna. Šteje 68 članic, kar pa je v primerjavi s številom kmečkih gospodarstev 1230 in številom zadruge 431 le prenizko. Dvig števila članstva je tudi važna naloga upravnega odbora. — Zveza zadružnic je uspešno izvedla tečaje za konserviranje sadja in zelenjave, ki so bili v Anžah, Dovškem, Malem Kamnu in na Senovem. Te tečaje je obiskovalo 52 članic. — S pripravo »Baumanov zvon« so zadružnice pripravile 597 1 sadnega soka za mlečno kuhinjo na Senovem in Brestanici. — Tečaj za pripravo ozimnic je bil v Stolovnlku in ga je obiskovalo 20 zadružnic. V decembru pa je 52 zadružnic obiskovalo enodnevni tečaj za pripravo kolin' in za konserviranje mesa.
Gospodarstvo na ekonomiji ni zadovoljivo. Personalne spremembe so negativno vplivale na proizvodnjo in celoten uspeh. Z odpovedjo najemnih pogodb se je površina zmanjšala na 7 ha obdelovalne zemlje. V bodoče bosta glavni veji gospodarstva vrtnarstvo in" živinoreja. Opuščeno mesto upravnika ekonomije je prevzel vrtnar in se sedaj pričakujejo večje uspehe kot doslej.
Največ truda in skrbi je prizadejal upravnemu odboru nasad v Anžah. .Lansko leto smo tu začeti s sajenjem nizkodebel-nih jablan raznih sort, skupaj 4480 dreves. Z napravljeno ograjo je nasad v izmeri 6,23 ha zavarovan pred zajci: Jablane odlično uspevajo, zlasti na vzhodnem delu plantaže. Nasad v Anžah je ponos zadruge in tudi predstavlja gospodarski napredek v občini.
Zadruga upravlja 6 trgovskih poslovalnic, 3 mesnice, 2 gostilni in 1 žago. Trgovska mreža je prestala trdo preizkušnjo pri dokupih, ker se je lotila odkupnih nalog brez primernih skladišč in vozil. Upravni odbor se je odločil za nakup hiše in gospodarskih poslopij v Brestanici, kjer so uredili potrebna skladišča. Kljub vsem težavam so odkupi uspeti in je zadruga odkupila preko 1000 kub. metrov hlodovine, 30.000 železniških pragov, 104.000 kg oglja,
250.000	kg taninskega lesa, preko 1000 prm drv za kurjavo,
70.000	kg jabolk, 2200 kg orehov,
70.000	jajc, 10.000 kg krompirja, 1180 lanene slame, nadalje polže, zdravilna zelišča itd.
Odkupni uspehi so merilo ne samo gospodarske moči zadruge, temveč tudi njene organizacijske razvitosti ln povezanosti zadruge s člani. Slika našega odkupa prilcazuje stopnjo tržno-sti naše zadruge. Upravni odbor pa bo moral posvetiti še več pažnje nakupti boljših krav -molznic in z njimi * povečanju proizvodnje mleka, da zadostimo potrebam delovnega človeka, ki po mleku najbolj povprašuje Ravno tako bo treba povečati pridelek krompirja ln zelenjave.	,
Vaški odbor SZDL Senovo aktivno de a
Na kratko povedano: včlanjenih Imamo v SZDL kar 1064 volivcev. Le-ti delajo v političnih, gospodarskih in kulturnih organizacijah in pa kajpak v organih delavskega ln družbenega samoupravljanja. Vaški odbor pa si je zadal za eno izmed prvenstvenih nalog, vključiti v organizacijo ostale prebivalce.
Sestavili: Boris Kostanjšek, Jože Radej, Milan Vidic ln vaščani.
II!!!
[NI @ ¥■ B © E II Z 1 $ S M ¥ J $
Iz Brežic in okolice
KEGLJAŠKI KLUB »RAZLAG«. — Pred nedavnim je polagal obračun svojega dela tudi Kegljaški klub »Razlag« v Brežicah. Številčno klub ni močan, saj zajema v glavnem ,le kegljače iz okolice Brežic, kjer ima tudi svoje enostezno kegljišče, športno pa je kar dobr0 razgiban. V odboru so bili vsi delavci, žal pa so izgubili najboljšega člana tov. Škofa, ki je umrl.
Lansko leto je klub tekmoval z dvema kluboma iz Zagreba in garnizonom iz Cerkelj in vse tri premagal. V tekmovanju ob občinskem prazniku je pa zasedel tretje mesto, v prvenstvenem tekmovanju zasavskih klubov pa peto mesto — Razgovarjali so se tudi o novem modernem kegljišču, ki ga gradi Dom JLA v Brežicah. Kegljišče bo letos skončano. Izvolili so komisijo, ki naj stopi v stik z Domom JLA in skupno prouči možnost spojitve oz. pripojitve novega kluba z »Razlagom«, oziroma da bi en klub imel dve kegljišči.
KZ PIŠOČE. — O tej zadrugi se je že veliko pisalo. Tamkaj marsikaj ni bilo v redu. Na zadnjem sindikalnem sestanku so ponovno obravnavali primer svojega komercialista, ki je dobil trimesečno pismeno odpoved, pri čemer pa postopek ni bil povsem pravilen. To vprašanje še razčiščujejo. — Na sestanku so se delavci pritoževali, da še sedaj niso dobili nobene plače za mesec december. Krivdo za to, pravijo, je iskati v tem, da so preveč in neplansko investirali, posebno v trsnico, ki jim nič ne nese. Ugotovili so, da so jim takrat strokovnjaki glede trsnice več škodovali ■ s svojimi sveti, kot pa" koristili, ker so pač pospeševali nekaj, kar danes ne nese. Del krivde pa je iskati tudi v slabi letini in toči, ki se kaj pogosto pojavlja.
ZDRAVSTVENI DOM. — Pred nedavnim je zasedal upravni odbor Zdravstvenega doma in razpravljal o svojem delu. Delo je zelo razgibano. Začeli so s personalnimi vprašanji. 2e večkrat so dali ukor uslužbencu, ker pogosto neopravičeno lz-
HRASTNIK
ZDRAVSTVENO PREDAVANJE. — Terenska organizacija SZDL v Sp. Hrastniku je prejšnji petek priredila že drugo zdravstveno predavanje. To predavanje je bilo pravzaprav nadaljevanje predavanja o raku. Kino dvorana je bila tokrat sko. ro premajhna, saj je prišlo kar preko 400 poslušalcev, kar je prvi primer tolikšne pozornosti za predavanja. — Predavatelju dr. Cergolju se zahvaljujemo za njegov trud in želimo, da bi bila tudi druga predavanja tako obilno obiskana.
NETOČNI KINOOB1SKOVAL CI. — Obiskovalci kinematografa v Sp. Hrastniku so že večkrat izrekli željo, naj kinematografska uprava ne pušča ljudi med predvajanjem filmskega tednika zakasnelih obiskovalcev v dvorano, vendar sc to še vedno dogaja, kar moti ostale goste. ki prihajajo k predstavam pravočasno Dolžnost uprave »Svobode II« je, da napravi pri predstavah potreben red.
ostaja od dela, vendar brez uspeha. Sedaj so sklenili, da mu bodo dali zadnji opomin. Če ne bo zalegel, bodo prizadetega odpustili. ■— V občini je pomanjkanje zdravnikov, saj pride na enega zdravnika Zdravstvenega doma kar 11.500 ljudi. Tako veliko ljudi ne pride na enega zdravnika menda nikjer v Sloveniji. Nujno je potreben vsaj še en zdravnik za splošno prakso in stomatolog za zobno ambulanto. Prišli pa so do zaključ-
ka, da je večji problem dobiti primerno stanovanje za zdravnika, kot pa zdravnika samega. Na področju občine sta tudi samo dva dentista, kar pa je za 26.000 ljudi odločno premalo. Ni kadra, še manj pa stanovanj.
V splošno ambulanto v Dobovo hodi zdravnik po dvakrat tedensko ordinirat, kar pa je premalo za dokaj obširni okoliš. Pišece pa obiskuje po enkrat tedensko To bi mogoče še zadostovalo, če bi bila ambulanta tudi v Globokem, kjer bi že zaradi rudnika morala biti in bo treba misliti prej ko slej na nje. no ustanovitev.
GORICA
Ne le, da smo ustanovili dvo-razredno šolo, ki je trenutno še v neki zasebni hiši, tudi drugače se trudimo in ei prizadevamo, da bi gospodarsko napredovali vštric z ostalimi kmečkimi kraji na Slovenskem.
Ker ni bilo primerne ceste do naše vasi, smo se zbrali vaščani skupaj in z delno pomočjo občine izdelali novo cesto in napravili 50 dni prostovoljnega dela. Kolikšpega pomena je za nas cesta, vedo samo tisti, ki jo pridno uporabljajo. Zgradili pa smo tudi občinski most na brestaniškem potoku, ki veže našo Gorico z Ravnami.
Na nedavni seji vaške organizacije SZDL smo sklenili graditi vodovod. Vode nam res hudo primanjkuje, saj smo navezani na studenec,oddaljen nad 1000 metrov. Zategadelj smo se vaščani zavezali izkopati potrebne jarke, dovozi tl ves potreben material, občina pa naj bi kupila cevi ter nudila strokovne moči.
,Za konec še, to: v naši vasi redno obiskuje 20 mladincev kmetljsko-gospodarsko šolo. Imamo pa tudi aktiv mladih zadružnikov, ki vztrajno izpopolnjuje zadane naloge.
Vaščan
Moli Komen
Ob cesti, ki drži od Senovega do Velikega Kamna, se razteza levo in demo kataetralka Mali Kamen. Vas je razdeljena na tri večje skupine hiš. V naselju, ki je skoroda sestavni del industrijskega naselja Senovega, živi precej rudarjev pa tudi manjših kmetov.
Živimo precej razgibano življenje. Ustanovili smo gasilsko društvo, ki želi v prihodnjih letih sezidati gasilski dom, kajti v dosedanji baraki je večina orodja izpostavljena vsem mogočim nevšečnostim.
Pa tudi mladina kaže dokajšnjo prizadevnost. Lani so mladi
Z^GOBJE
POGREB. — Prejšnjo sredo je bil na Savi pogreb enega izmed naj starejših radarjev, Gregorja Železnika. Pokojnik je bil star 94 let. Zanimivo je to, da nikdar v življenju ni bil težko bolan. Njegovega pogreba se je udeležila tudi zagorska rudarska godba. *
SESTANEK ŠTIPENDISTOV. — Zadnji ponedeljek je bil v sejni dvorani mestne občine sestanek vseh štipendistov ObLO Zagorje. Mestna občina štipendira v letu 1957 37 dijakov, od tega največ srednješolcev. Posvetovanje je vodil predsednik sveta za šolstvo tov. Klun, ki je ob tej priložnosti povedal, kakšne so tudi moralne dolžnosti štipendistov, in poudaril, da naj vsak štipendist sodeluje tudi v družbenem življenju.
OBČNI ZBOR PLANINCEV. — V nedeljo, 10. februarja dopoldne, bo imelo Planinsko društvo Zagorje v svoji koči na Sv. Gori redni letni občni zbor. K. N.
ZIDANI
Po dvakratni uprizoritvi »Nezaželenega zeta«, ki so ga naštudirali marljivi člani LMS, je nastopila pred nedavnim na domačem odra dramska sekcija »Svobode« s trodejanko »Stil-mondski župan«. S to igro je sekcija uspešno gostovala tudi v Sevnici. Obisk v Zidanem mostu žal ni bil najboljši.
Konec preteklega meseca je bil zaključek devettedenskega šiviljskega tečaja, ki ga je obiskovalo 28 žena in deklet. Tečaj je pripravil agilni odbor SZDL v Zidanem mostu, vodila pa ga je tov. Bartolijeva.
Na razstavi, ki so jo skrbno uredile tečajnice, je bilo otroško, moško in žensko perilo. Tudi krpanja so se ženske v teh tednih dodobra naučile, vendar teh izdelkov niso razstavile.
Na pobudo SZDL bo skoro začel z delom tudi kuharski tečaj. V kuhinjo so v ta namen spremenili enega izmed kletnih prostorov v domu »Svobode«. Tečaj bo vodila priznana kuharica iz Trbovelj. Poleg praktičnega bo-
VIDEM-KRSKO
V občini Videm-Krško je 9 osnovnih šol, od katerih /ih ima pet Štiri, ostale pa osem razredov. Če jpogledamo šolski obisk vseh šol v prvih štirih razredih, lahko ugotovimo, da je v primeri z lanskim letom boljši, saj je 95,5 odst. Prav takšen je tudi
igralci, igrali na senovškem odru, pohiteli pa so tudi v Koprivnico, Blanco in nekatere druge kraje. Pravijo, da bodo še igrali.	Vaščan
VRBOVEUS1M TE1OTIIK
POSVETOVANJE O ELEKTROGOSPODARSTVU
V Trbovljah je bilo zasedanje upravnega odbora Elektrogospodarske skupnosti, združeno s posvetovanjem nekaterih kritičnih vprašanjih našega gospodarstva. Na posvetovanju so prikazali tudi letošnjo proizvodnjo, Iti se bo v primerjavi z lansko dvignila za dobrih 200 milijonov kWh.
IZ SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Sindikalna podružnica Elektrarne je razpisala zanimivo anketo o tem, kje želi kdo prebiti svoj ietni dopust.
Od 200 anketirancev je odgovorilo 164 članov kolektiva. 110 delavcev bi rado preživelo skupno s svojimi družinami dopust na morju, deset delavcev Pa si želi v planine.
Sindikalna podružnica »Elek-tro- Trbovlje« bo pripravil« izobraževanje svojih članov na sektorskih sestankih. To je zaradi razsežnosti in razcepljenosti delovnih mest najboljša rešitev. V načrtu imajo več pre-davanj. Za monterje pa priprav-I IjajO poseben tečaj za pridobi -j| tev visoke kvalifikacije, ii Predvideno povišanje tarifnih postavk bodo obrazložili na skupnem sestanku članov.
Člani sindikalne podružnice TNZ in sodišča ao na zadnjem sestanku skleniti, da bodo obiskati tri večje gospodarske organizacije, pripravili skupinski izlet v Kumrovec, skupinske obiske gledaliških predstav in od časa do časa prijetne dru‘-žabne večere.
Za ideološko izobraževanje
članov sindikata je tudi že Izdelan bogat program
V	ELEKTROSTANDARDU
SO IZVOLILI PRVI DS
V	soboto, 2. februarja, je delovni kolektiv mlade tovarne »Elektrostandard« v Trbovljah izvolil prvi delavski svet in tako prevzel podjetje v svoje upravljanje. V svetu je 15 članov kolektiva.
DVODNEVNI TEČAJ
KZ TRBOVLJE
Kmetijska zadruga Trbovlje bo priredila jutri, v nedeljo, 10. in v ponedeljek, 11. februrja, dvodnevni tečaj o obrezovanju, čiščenju In škropljenju sadnega drevja, ki ga bo vodil kmetijski referent ObLO Trbovlje, Tone Bantan.
Tečaj je namenjen predvsem za izpopolnitev strokovnega znanja članov zadružnih ekip za čiščenje in škropljenje sadnega drevja, želeti pa je, da se ga udeleže tudi vsi drugi sadjarji in pa kmečka mladina.
Tečajniki bodo v dveh dneh teoretično in praktično obdelali vzgojno rez sadnega drevja raznih vret, čiščenje in škropljenje sadnega drevja, osnovno tehnično znanje o škropilnih pripravah in osnovno znanje o škr opitih.
Začetek tečaja je predviden za osmo uro zjutraj v prostorih KZ v Zg. Trbovljah.
ZAKAJ TAKO?
Lepaki p0 vsem mestu so nas že skoro mesec dni prej opozarjali na veliko zabavno —* plesno prireditev v foyerju novega kulturnega doma, ki naj bi zaključila prvi revirski študentski festival. Za ta večer je bil med dragim napovedan tudi nastop »Slovenskega okteta« in solistke Jelke Cvetožar. Tako je bilo ra-
zumljivo zanimanje za to prirc dštev še toliko večje.
V	soboto pa smo na tem, toliko obetajočem večeru doživeli nekaj neljubih presenečenj, ki niso bila napovedana v progra mu in nikakor ne gredo v časi prireditelju.
Mnogo ljudi, ki so sicer imeli kupljene vstopnice, ni dobile prostorov, (prodanih je bilo več vstopnic, kot pa je bilo mest!' obljubljene Jelke Cvetožar n' brilo, zelo slabo je bilo ozvočenje itd.
ŠPORT V NEDELJO
Prav spomladansko vreme je privabilo to nedeljo na stadion »Rudarja«, kjer je bila nogomet na tekma med domačim »Rudarjem« in »Borcem« iz Ljubljene, lepo število gledalcev.
V	prvem polčasu so v igri prevladovali Rudarjeve!, v drugem delu pa se je položaj obrnil v korist gostov, ki so Cesto ogrožali Ahlinovo svetišče.
»Borac« se je predstavil kot solidno moštvo, s precej dobro kondicijo.
Rezultat 3:2 (2:0) v korist »Rudarja« ustreza poteku igre.
V	predtekmi se je srečalo B moštvo ■ »Rudarja« z »Bratstvom« lz Hrastnika. Rezultat je bil ne odločen 1:1.
Na Mrzlici je bilo prvenstvo Zasavske smučarske podzveze v veleslalomu in slalomu, ki je lepo uspelo. Podrobnejše poročilo prinašamo na športni strani*
Kegljati trboveljskega »Rudarja« so v petek gostovali v Ljubljani Na kegljišču »Gradisa« so se pomerili s kegljači »Ljubljane« v disciplini 8x200 lučajev. Zmagali so Ljubljančani s 6478:6315.
v višjih razredih osnovne šole. Šolski uspeh v nižjih razredih je 80-odstoten, v višjih pa 83,7 odst., če izvzamemo osemletno šolo Rako, kjer je v višjih razredih le 60 odst. Naj slabši uspeh v občini ima osnovna šola Veliki Podlog, kjer je izdelalo 72.4 odst. učencev. Najboljši pa so v Dolenji vasi, kjer je zavidljiv uspeh, kjer je 95,2 odst. pozitivnih učencev.
V	preteklem letu sta začeli delovati na novo dve šoli, hi to v Senušah in Dolenji vasi. Obe .šoli sta biti zgrajeni z namenom. da se mladini skrajša pot
ter s tem zagotovi reden obisk. Pri pregledu šolskega obiska pa so ugotovili, da je v tretjem in četrtem razredu osnovne šole na Senušah obisk najslabši in v primeri z vsemi drugimi razredi dobesedno porazen. V prvem polletju sta imela oba razreda le 83-odstoten obisk. V Dolenji .vasi pa je obisk zelo dober.
-a
PREDAVANJE 6 TELEVIZIJI
V	sindikalni dvorani roto-; o vame je predaval o televiziji Dušan Kralj iz Ljubljene. Čeprav ni bilo dosti poslušalcev, je predavanje v celoti uspelo. Navzoči so se seznanili o televizijski tehniki in dobili sliko, kako bo izgledala televizijska mreža v Sloveniji in Jugoslaviji. Nad izvajanjem so se vsi navdušili za televizijske sprejemnike, tako da je vsak na tihem sklenil, da si bo Mm prej kupil televizijski sprejemnik, katerega bi lahko v celoti koristil že v letošnji jeseni.
KMETIJSKA PREDAVANJA
PO VASEH
Občinski odbor Socialistične zve* skrbi tudi za kmečka predavanja. Zadnje dni je vedno več kmetijskih predavanj po vaseh. Na Vidmu je bilo predavanje o vrtnarstvu, katerega se je udeležilo precej deklet in žena. Največje zanimanje za taka predavanja imajo kmetovalci iz Velikega Podloga io. bližnje okolice, sa( je bilo na zadnjem predavanju nad 50 ljudi. Tudi na Raki so že bila predavanja. Ne žalost na prvih predavanjih ni bil zadovoljiv obisk, kljub temu, da so biti vsi prebivalci pravočasno obveščeni.
V	primati z lanskim letom prebivalci na Velikem Trnu sploh nimajo nobenega zanimanja za tovrstna predavanja. Lani je bilo vedno polno poslušalcev, medtem ko je letos povsem drugače Predavatelji so prišli v
MOST
do tečajnice na njem dobile tudi teoretično znanje. S tem bo izpopolnjena vrzel, ki je bila pri šiviljskem tečaju, kjer ni bilo nič predavanj.
Dekleta in žene, priglasite se v nov tečaj!
V	Zidanem mostu je pripravila radeška Ljudska univerza zanimivo predavanje »Egipt danes in nekoč« V polni mali dvorani Doma je predaval ravnatelj gimnazije v Radečah tov. Pergar.
Ljudje si takšnih in podobnih predavanj še žele.
Organizaciji SZDL v Zidanem mostu in Velikem Sir ju sta poskrbeti za nekaj predavanj iz kmetijstva in gospodarstva.
Člani SZDL na Velikem Sir ju, večinoma kmetovalci, so v teh zimskih mesecih že večkrat napolnili učilnico osnove šole, kjer so poslušali ciklus šestih predavanj iz politike, gospodarstva in komunale.
V	tej zimi so imeli ciklus šestih predavanj tudi člani ZK v Zidanem mostu. Ta organizacija se je v zadnjem mesecu povečala spet za pet članov.
Razen knjižnice bo začela v Domu »Svobode« poslovati tudi čitalnica. Vest o tem so pozdravili vsi prebivalci s precejšnjim veseljem. »Svoboda« bo za čitalnico naročila več časopisov in revij. Tudi knjižnico, ki je odprta vsak torek popoldne, bodo pomnožili 7 novimi deli.
V	Zidanem mostu so pred
kratkim gostovali z uro in pol dolgim sporedom »Zadovoljni Kranjci«. Obisk je bil proti pričakovanju velik.	O. M.
SEVNICA
PREDAVANJE. — DPD »Svoboda« je priredilo zanimivo predavanje o družbenem planu za leto 1957, o katerem je izčrpno poročal zvezni poslanec tov. Bemot. Za predavanje je bilo mnogo zanimanja, saj je bila dvorana skoraj polna. Po predavanju se je razvila živahna diskusija. — V bodoče bo društvo organiziralo še predavanja, ki bodo zanimala javnost.
AVTO-MOTO DRUŠTVO. — Avto-moto društvo v Sevnici je imelo pred kratkim redni letni občni zbor Člani so na njem pregledali delo društva, ki je bilo kljub težkočam uspešno. Društvo Je organiziralo lansko leto tečaj, ki pa se ni mogel vršiti redno zaradi stalnih popravil vozil.’ Letos bo v tem pogledu bolje, ker ima društvo sedaj dva osebna avtomobila. Skleniti so, da bodo z novim tečajem čimprej pričeli in se vabijo vsi ljubitelji avto-moto športa, da se čimprej. priglasijo pri tajniku društva.
KMETIJSKO-GOSPODARSKA SOLA. — Tudi v Sevnici skozi vse zimske mesece marljivo obiskujejo fantje ln dekleta to šolo. Vseh skupaj je okoli 36. Tečajniki brez zamud obiskujejo šolo, četudi imajo nekateri po dve uri hod^ v šolo. Tudi sneg jih ni prestrašil. Iz tega lahko sklepamo, da ima mladina velik interes na tem, da se čim več nauči. Na šoli predavajo učitelji in strokovnjaki z državnega posestva.	-ko
Kdo nosi krivdo za tako porazen obisk, sedaj ne bi mogli reči. Vsekakor je pa dolžnost vseh osnovnih organizacij SZDL, da poskrbijo za čim več ji obisk, ker se kmetovalci prav na takih predavanjih izobražujejo ter dobijo na njih precej koristnih napotkov za umno gospodarjenje.
Inž. Rudolf Babič:	6	(Nadaljevanje)
VIDEL SEM
ZLATO MOSKVO
Največ je bilo raznih fotomon. taž, id poveličujejo Stalina. Vse to so odstraniti, sedaj so ostati res le originali, vendar pa falsi-fikatov niso uničili in jih hranijo kot zanimivost, ki pe za javnost ni dopustna.
Do zvezne poljedelske izložbe (Vsesojuznaja selskohozjajstve-naja vlslavka — VSHV) drži široka moskovska magistrala — Jaroslavska cesta. Že od daleč se vidi veličastni glavni portal in pozlačena konica glavnega paviljona. Glavna množica obiskovalcev, ki jih je 'skoraj 10 milijonov letno prihaja na razstavni prostor skozi glavni vhod, zgrajen v obliki večkratnega loka. Na njegovem vrhu je postavljena skulptuma skupina: traktorist m kolhoznica, z visoko dvignjenim klasom zlate pšenice. Seveda je vsa skulptura po ruskem običaju pozlačena. Traktorist ln kolhoznica predstavljata emblem Izložbo. Velikanski prostor pred izložbo je urejen za parkiranje vozil, od trolejbuse in tramvaja, do taksija in pri-
vatnih avtomobilov. Posamezna meeta ta parkiranje so med seboj ločena z nasadi, ki se leske-Čejo v mavričnih barvah raznih cvetlic in cvetličnih grmov.
Razen glavnega vhoda ima izložba še pet drugih, od teh pa je najlepši in tudi najbolj frek-ventiran »Severni vhod«. Izza glavnega vhoda drži široka aleja skozi nasade cvetlic, sadnih dreves in lepotičnih grmov do glavnega paviljona.
Izložbe nazorno prikazuje uspehe sovjetskega poljedelatva, izkušnje kolhozov, sovhozov in traktorskih postaj ter spoznava obiskovalce z vsem, kar sta dosegi* znanost in tehnika v sovjetskem poljedelstvu. Razen tega popularizira uspešne načine dela, ki naj jih osvoji vsa drža ve. Pravico razstavljati na izložbi imajo samo tisti, ki na podlagi znanstvenih metod dOkažejo. da so dosegli izredne uspehe Vsak dan na deset tisoče cks-kurzistov, kolhoznikov in traktoristov, pa do strokovnjakov
študira nove načine dela in uspehe v poljedelstvu
V Sovjetski zvezi poudarjajo pomen raznih razstav, saj so to originalne šole, ki veliko doprl-nešajo 'k nadaljnjemu razvoju.
Ze v prvih letih sovjetske oblasti — leta 1923 — so v Moskvi priredili »Zvezno poljedelsko in obrtoiškD-industrijsJoo razstavo«, ki naj bi kmetom pokazala pot lz revščine bi zaostalosti. Propagirali so združenje posestev v velika gospodarstva n« osnovi družbene in kolektivne obdelave zemlje ln široke uporabe modernih poljedelskih strojev. Razstava je prikazovala tudii prve uspehe obnove, saj je bila zemlja v državljanski vojni opustošena. Kakor trdijo Rusi, je bil vzgojna moment razstave zelo velik, saj je bil to eden izmed prvih načinov mobitel tranja ljudskih sil v borbi za izgradnjo socializma. Odločilna borba v tem je bila v rokah težke industrije in uspehi' v industrializaciji so omogočiti prehod na popolno kolektivizacijo.
Zvezna razstav«, ki so Jo odprli leta 1939, Je te pokazala velike spremembe, ki eo nastale v držav; v poljedelstvu: Namen razstave je bil, da dokaže premoč ln prednost kolektivnega načina obdelovanja zemlje. Ta
razstava je bila odprta do leta 1941, ko je bilo njeno delovanje pretrgano z vpadom nemških agresorjev.
V	avgustu 1945. leta pa so odprti v Moskvi stalno razstavo, ki se v marsičem razločuje od predvojne razstave. Zgraditi eo mnogo novih stavb in paviljonov. stare pa so nekostmirali. Teritorij razstavišča se je razširil, vse so uredili ln bogato zasadili z zelenjem in rožami. Površina razstave znaša sedaj čez 200 ha, postala pa je že tesna in jo nameravajo v kratkem spet razširiti. Zgraditi so Okrog 300 objektov s skupnim obsegom okrog 2 milijona kvadratnih metrov, kjer so ure*eni. široki trgi z vodometi ln ribniki. Samo asfaltnih in betonskih cest Je 35 kilometrov, urejeni so krasni senčni drevoredi v skupni dolžini okrog 30 km. Na krožni aleji Je urejen trolejbusnj promet Za ogled razstave.
V	vsakem paviljonu so vodiči,
ki obiskovalcem podrobno ob-razlože razstavljene predmete in opozarjajo na razne diagrame, statistike in druge zanimivosti Ze s ponašanja Vodiča opaziš, da obiskujejo razstavo milijoni ljudi Vedno sem imel	da
vse obrazlagajo v nekakem
transu, saj se jim celo glas spremeni, če jih presenetite s kakšnim vprašanjem, in zdelo se mi Je, kakor da so ee zbuditi iz spanje.	*
Na čisto strokovna vprašanja navadno niso znali odgovoriti, pač pa je v vsakem navtljonu štab strokovnjakov, kjer lahko dobite vsako informacijo.
Za centralnim paviljonom je glavni trg, ki je tako bajno urejen, da sem se takoj spomnil na pravljice iz tisoč in ene noči Trg obdajajo paviljoni posameznih republik in oblasti, vsak pa je zgrajen v slogu, kj je značilen za tisto republiko. Zlasti paviljoni azijskih republik so s svojimi stebri, kolonadami. strehami in vodometi izredno lepi. Sredi trga sta dva velika ribnika. okrog njih Pa so gredice 8 cvetlicami Vse to sestavlja arhitektonsko celoto, ki s svojo tivobanorostjo in lepoto preseneča. Sredi prvega ribnika je velika skulptuma skupina, ki predstavlja Društvo narodov. V sredini stoji velikanski snpp pšenice, okrog pa so razmeščene figure deklet v naravni velikosti. Vsako dekle predstavlja eno izmed republik, seveda z značilnimi potezami tistega naroda in v njihovi narodni noši. Vsa skupina je pozlačena s čistim zla-
tom, zato sa je zaradi refleksov ne moreč natančno ogledati, kadar sije nanjo sonce, obdana pa je z vodometi.
Sredino drugega ribnika sestavlja »kameniti cvet«, ki ee ga gotovo spominjate iz istoimenskega sovjetskega filma, zato ga ni treba natančneje opisovati.
Glavnih paviljonov je 76, ti pa sestavljajo arhitekturno celoto. V njih so prikazanj uspehi posameznih republik in oblasti in tudi različnih vej poljedelske proizvodnje Na prostejn so prikazane vse vrste poljedelskih kultur. Iti jih goje v ZSSR, med katerimi je tudi sadovnjak s tisoči jablan in hrušk. Razen tega so zasajeni nasadi oranž, limon, fig itd — skratka vse. kar uspeva od Lvova do Vladivostoka in od Severnega pa do Črnega morja Skupno je zasajeno preko 40.000 dreves. 500.000 grmov in 5 milijonov cvetlic, od tega nad 30" tisoč vrtnic Razumljivo je da to ni delo enega samega človeka V oblikovanju razstave so sodelovati sovjetski učenjaki novatorji. arhitekti, slikarji, kiparji in strokovnjaki ter nad tisoče delavcev, ki so z rokami izdelali to, kar so si zamislile glav« «snec!n listov
(Nadaljevanje sledi)
REMINISCENCE
NA I. ŠTUDENTSKI FESTIVAL V TRBOVLJAH
Delavski dom je kot prvim, zunanjim gostom odprl vrata 1. študentskemu festivalu v Trbovljah. Pomembnost in značilnost te prireditve je bila že poudarjena, hotela bi opozoriti le še na to, dc je prav sodelovanje bodoče slovenske inteligence bilo tu odlično pojmovano kot posredovanje vrhunskega amaterizma, torej nivoja, za katerim teži oziroma bi moralo težiti celotno življenje delavskih »Svobod«. Resnica, da so bile vse prireditve razprodane, dokazuje, da /e refleks trboveljske publike pravilen in že dokaj jasno usmerjen. Ce se domače predstave (seveda ne vse!) morajo še vedno boriti za obisk, potem je to nema, a pretresljiva kritika, kateri bo umetniško vodstvo sekcij »Svobod« moralo prej ko slej prisluhniti in j0 sprejeti kot konstruktivno in neovrgljivo. Novi Delavski dom kulture jih bo k temu tudi sam prisilil.
Revirsko akademsko društvo je k 1. študentskemu festivalu pritegnilo vse kvalitetne študentske umetniške skupine: folklorno grupo »France Marolt«, Akademski pevski zbor, študente Igralske in Glasbene akademije, likovnike in plesni orkester (zadnji dve skupini še nista nastopili),
Festival se je začel z nastopom folkloristov, ki so izvajali svoj že svetovno znani program slovenskih plesov in nekaj plesov iz drugih naših republik. V sveži in precizni interpretaciji so navdušili. Novost je bil impresivni, nemi borbeni ples iz Bele Krajine.
Študentje Igralske akademije so se predstavili domačinom z Mol.erovim »Sganarellom« in Shakespearjevo komedijo »Kakor vam drago«. Prva je v režiji in inscenaciji Mile Koruna prikazala Moliera predvsem kot komediografa, tipologa in opa-
PROSVETNO DELO NA SENOVEM
ŠIRŠE IN GLOBLJE!
lastnega izraza. Plestenjakova je z motivi iz revirjev le delno zadostila želji obiskovalcev, ki so pričakovali in želeli več domače motivike, zlasti od domačinov. Silvo Kopitar je s sladkobnimi zapisi iz Zasavja in romantičnimi dekoracijami Celjskih razvalin nakazal, da se razvija v površno in megleno fotografsko »resničnost« in ne išče težjih oziroma resnejših problemov. — Izmed gostov sta najbolj izstopila grafik Stanislav Mikec in Adriana Maraž, poleg njiju pa se je z motivom »Deklic« plasiral Risto Kalčev-ski, ki mu je vroče sonce Makedonije impresiralo žgoče, če- svojo krvjo zarezala prve braz- mladimi močmi, zbuja priznanje
Ko praznuje občina Senovo svoj praznik, ki je vezan na dan, ko je XIV. divizija NOV na svojem glavnem pohodu na Spodnje Štajersko obiskala med drugim tudi naš rudarski kraj, je prav, da se pri tej priliki spomnimo tudi kultumo-prosvetnega dela v tej občini. Znano' je, da je bilo prosvetno delo že med samo borbo za narodno osvoboditev eno izmed naših prvih brig našega vodstva in je skupina kulturnikov spremljala tu-
ret je šla preko šenovskega gledališkega odra. Z njimi pa so senovski igralci seznanjali tudi vso bližnjo m daljno okolico, od Kozjega in Rogaške Slatine, pa tja do Novega mesta. Vsi ti kraji poznajo prav tako mogočen pevski zbor s Senovega, ki je zbujal občudovanje in priznanje povsod, kamor koli je prinesel svojo ognjevito partizansko, narodno ali umetno pesem. Enake uspehe je hkrati žela tudi senovska godba, vključena v to
di to junaško divizijo, ki je s društvo, ki zdaj, pomnožena z
prav našem podnebju redkokdaj doživeto barvno skalo. Izmed kiparjev se je predstavil talentirani Stanislav Jarm s stiliziranimi akti in Gorazd Sotlar z dvema humorističnima sta-tuama. Poleg' njih so razstavljali še:	Sonja Tavčar, Lado
Danč in Janez Pirnat.
Pričakujemo še študentski orkester in soliste Glasbene akademije in I. študeitski festival v Trbovljah bo pri kraju. Toplo pozdravljamo zamisel prirediteljev in podobni festivali naj bi se vrstili leto za letom.
Joža Zagorc
de za svobodo tega dela naše slovenske zemlje.
In res, znano je, da se je prosvetno delo na Senovem začelo razvijati brez odloga takoj po osvoboditvi, avgusta 1945 pa je bil postavljen temelj bodočega prosvetnega društva v tem kraju. To delo je uspelo v celoti in je kmalu doseglo nesluten razmah. Zlepa ni bilo primera mogočnemu elanu, s katerim se je članstvo takratne »Ljudske prosvete« lotilo dela. Dolga vrsta odrskih prireditev, od komedij preko dram, kakor so »Celjski grofje« in podobne, pa do ope-
povsod, kjer koli se pokaže. Obenem pa so delali tudi drugi odseki društva. Knjižnica se je v kratkem času razvila in pridobila nov krog stalnih bralcev, ki so ji ostali zvesti vsa leta sem od osvoboditve. Ustanovila se je glasbena šola, ki je dala osnovnega glasbenega znanja že celi vrsti mladih, nadarjenih mladincev. V predavalnici Ljudske univerze pa so se vrstila nešteta predavanja.
Tako se je razvijalo delo, ki sl ga je društvo zastavilo takoj po osvoboditvi. Bilo je polno uspehov, dajalo pa je tudi naj-
boljši vzgled ostalim krajem. Skor0 hkrati je začelo delati tudi prosvetno društvo v Brestanici in se v kratkem času razvilo do razveseljive višine. Celo vrsto kvalitetnih predstav je pokazala njihova gledališka družina in jih ponesla tudi v sosednje kraje Posavja in še dlje. Tudi pevski zbor iz 'Brestanice je bil daleč naokrog znan in je žel vsestransko priznanje. Prav tako zadovoljivo pa so se razvijali tudi ostali odseki tega prosvetnega društva.
Vse prosvetno delo v občini pa se je poglobilo z reorganizacijo društev v »DPD Svobode«. Postalo je še smotrnejše, postavljeno je bilo na še jasnejša načela in smernice. Ko so na Senovem praznovali 25. obletnico ustanovitve predvojne »Svobode«, je bila ta^ prireditev manifestacija opravljenega dela. na tem področju v celotni občini.
S tem se je prosvetno delo premaknilo v sedanje dni, ko je z nastankom velikih občin spričo razširitve področja dobilo nove, še važnejše naloge. Pred »Svobode« je stopila potreba, da
odbor, ki se je z vso voljo oprijel dela in bo ta domslej ko prej postal resnica.
Enako uspešno, kakor v Koprivnici, se je prosvetno delo pričelo razvijati tudi pri Antonu. Društvo »Adam Bohorič« pa ima svojo knjižnico ter igralsko družino, ki se je že predstavila občinstvu. Nagradilo jo je z vsem priznanjem.
Živahno pa se je razvilo prosvetno delo tudi na Malem kamnu, kjer je skupina navdušenih mladincev brez pravih prostorov in skoraj iz nič začela »na svojo roko«. Zanimivo je, da je v celoti uspela. Njihov prvi odrski nastop je navdušil domačine. Malokamnjani pa so gostovali tudi drugod. Njihovo delo je pozorno spremljala »Svoboda« na Senovem, jim po najboljših močeh skušala pomagati. Ta prosvetni aktiv pa se je zaradi male oddaljenosti naposled priključil senovškemu duštvu.
To so štiri kulturnoprosvetna društva, ki sedaj delajo na področju senovške občine. Novoizvoljeni Svet »Svobod* n PD te občine se v polni meri zaveda, da se mora prosvetno delo v občini še znatno razmahniti .n zaseči tudi najbolj odročne in oddaljene vasi. Tam so ljudje prosvetnega napredka najbolj potrebni, zato si ga žele in so zanj tudi hvaležni. Predvsem gre tod, za dvig splošne izobrazbe ljudi, in je zato treba zlasti novih
svoje dotedanje delo poživijo, knjižnic, ki bi jim prinesle knji-
HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPORI
Naši muzeji imajo poleg tega, da neprestano zbirajo, urejajo in objavljajo arheološko, kul-tumo-zgodovinsko in etnografsko gradivo, tudi še druge ^važne naloge, da prirejajo občasne razstave, na katerih so prikazani važnejši dogodki iz narodo-
ned oločena, skoraj legendarna osebnost.
Pri vojaškem voditelju upora, Gregoriču, je drugače. Njegove
ve preteklosti, materialni ostan- izpovedi pred sodnikom na Du-
i • : ______j___3 —... — „7.n li	Iri n rt	rm e Jf	1
ki iz predzgodovinske dobe ali naše zgodovine, izdelki tedanje umetne obrti in umetniška dela s področja slikarstva ali kiparstva itd. Podobne razstave se v
naju, ki ga je trikrat zasliševal, ter pričevanja ostalih ujetih uporniških voditeljev o njem so dovolj bogata, da si ustvarimo jasno podobo o Gregoriču kot
Razstava v Posavskem muzeju v Brežicah
Prizor iz Steklene menažerije, ki jo je uprizorila »Svoboda« II.
Trbovlje
zovalca. Okusna scena je podpirala jasnost odrskih premikov in dokaj dognano stilno igro. Zal je s kulisami »nezazidan« oder zahteval od igralcev glasovno naprezan/e in s tem uničil marsikatero fineso. Isto se je zgodilo izvajalcem Shakespearjeve komedije v režiji Marijana Beline in v inscenaciji ing. arh. Viktorja Molko.
Četudi je program vzet iz študijskih tekstov A1U v Ljubljani, je dejansko pomenil v stilizirani igri in skoposti inscenacije za Trbovlje več kot noviteto. Študentje A1U so prinesli v Trbovlje občutek .pravega »teatra«, ki pa vendar ni motil, temveč osvajal. Obe predstavi sta bili izvajani že v Ljubljani kot uspel zaključek Linhartovega tedna in je naše dnevno časopisje o tem že poročalo.
Akademski pevski zbor je z izvedbo Aškerc-Toračeve »Stare pravde < zaključil umetniški program festivala in Trboveljčane visoko zadovoljil. Dolina, kjer je pesem doma, je sprejemala delo z občudovanjem dirigenta Radovana Gobca in njegovega zbora, ki s kvaliteto podira barikade nasprotovanj in upravičeno slovi kot eden izmed, najboljših zborovskih ansamblov. Tu m mesta za načelno razpravo o samem delu, sicer pa je bilo prelito že kar preveč črnila ob dejstvu, da poslušalci delo osvoie kot enega izmed možnih predstavnih izrazov bojev okrog »Stare pravde«. . V izvedbi so se posebno plasirali tudi solisti prof. Janez Triller (bas), Andrej Štrukelj (bar.ton) in recitator Janez Rohaček ter pianist prof. Pavel Si vic.
V času od 20. do 27. januarja pa so obiskovalci imeli priložnost ogledati si tudi likovno razstavo štirih revirskih študentov in osmih gostov, ki so s 45 deli prikazali težnje tistih, kise šele pripravljajo na vstop v likovno areno. Janez Knez je z olji m grafikami, ki razodevajo že dokajšnje znanje in samostojno obvladanje palete, najbolj pritegnil kot likovno jasen in pregleden, barvno živahen in v motiviki interesanten. Tine Bizjak je sicer še medleiši, a vendarle že trden v iskanju
novejšem času pogosto vrste v naših republiških središčih, toda tudi slovenski pokrajinski muzeji jih vedno bolj vneto pripravljajo.
Tako ima Posavski muzej v Brežicah namen pripraviti lqtos spomladi zgodovinsko razstavo »Hrvaško-slovenski kmečki upori 1573«.
Več razlogov narekuje, da so ravno Brežice dolžne prikazati ta važni zgodovinski dogodek. Jedro Gubčevih upornikov je bilo sicer zbrano v Hrvaškem Zagorju, vendar o dogodkih v Zagorju in Susedgradu nimamo skoraj nobenih dokumentarnih podatkov. Imamo pa mnogoštevilna listinska sporočila o pohodu uporniškega voditelja llije Gregoriča na slovensko ozemlje v Posavje, o uporu slovenskih podložnikov na fevdalnih gospoščinah ob hrvaško-slovenski meji, o boju med stanovsko in kmečko vojsko pri Krškem ter pri Bistrici ob Sotli. Iz ohranjenega arhivskega gradiva zvemo, da so bili najaktivnejši in da so imeli v začetku največ uspeha združeni hrvaško-slovenski uporniki na slovenskem ozemlju pod vodstvom llije Gregoriča iz Brdovca. Gubec je z upornimi hrvaškimi tlačani čakal v Stubiči, da mu pride na pomoč Gregorič, okrepljen na svojem pohodu po Sloveniji s slovenskimi uporniki. Gubec nam je, čeravno vidimo danes v njem glavnega uporniškega voditelja, vendar popolnoma neznana in
človeku in vojaškemu voditelju upora.
Pripraviti razstavo »Hrvaško-slovenski kmečki upor 1573« prav v Sloveniji, čeravno je po svojem obsegu izvenrepubliške-ga značaja in pomena, je važno z zgodovinskega gledišča. Skoraj vse arhivalno gradivo o tem zgodovinskem dogajanju hranimo v Sloveniji, nadalje tudi s teritorialnega gledišča, kajti ravno in samo na slovenskem ozemlju je bil deloma uresničen vojaški načrt uporniškega voditelja Gregoriča.
Priprave Posavskega muzeja za to razstavo so kaj mnogo-stranske. Tokrat naj izdam samo nekatere zanimivosti te snovno bogate razstave, ki bo postavljena letošnjo spomlad v »viteški dvorani« brežiškega gradu.
Pregled gospoščin v obmejnem ozemlju to- in onstran Sotle nam bo prikazal fevdalne gospodarje slovenske in hrvaške zemlje pred 400 leti v tem predelu. Spoznali bomo glavne in cerkvene fevdalne gospode v Posavju in Hrvaškem Zagorju, njihove gradove in meje njihove posesti. Najzanimivejši del razstave bo nedvomno potek uporniškega gibanja. To nam bodo ilustrirali mnogoštevilni dokumenti, ki poročajo o poteku upora. Številne listine iz gradov sredi uporniškega ozemlja, kakor iz Mokric, Brežic, Kostanjevice, Pleterja, Sevnice, Radeč, dopisi kranjskih in štajer-
skih deželnih stanov, nadvojvode Karla, cesarja Maksimilijana nam bodo v izvirni besedi prikazali največji upor tlačanov v Posavju.
Med najbolj zanimive dokumente prištevamo obširne zapisnike Gregoričevih izpovedi na zasliševanju pred dunajskim sodiščem, ki jih bomo mogli videti v razstavnih vitrinah.
V sliki in besedi bomo spoznali glavne osebnosti tega gibanja v uporniškem taboru in v taboru fevdalcev, katerih imena so povezana s krvavo zadušitvijo upora in krutim maščevanjem nad uporniki. Na poti, ki so jo hodih združeni hrvaško-slovenski uporniki v Posavju, bomo videli v sliki prikazano savsko »dolino gradov«, podobo najstarejših mest v Posavju pred 400 leti itd. Vsakega bo zanimalo orožje, oprema in obleka kmetov in plemičev v XVI. stoletju.
Ze iz teh nekaj skromnih vesti je možno razbrati, da razstava ne bo zanimiva le za poklicne zgodovinarje ter učence in dijake naših šol, temveč ravno tako za vse prebivalstvo Posavja, saj bo prikazala junaško borbo njegovih kmečkih prednikov za socialno in obenem nacionalno svobodo, ali kakor so oni to imenovali: »Boj za staro
S. S.
izpopolne, hkrati pa razširijo na vse tiste predele občine, kamor vpliv prosvetnega dela dotlej še ni segel.
Tega svojega poslanstva se je senovška »Svoboda« zavedala v polni meri. Dala je pobudo za ustanavljanje novih prosvetnih društev. Tako so nastala nova prosvetna društva v Koprivnici in pri Antonu. Prizadevanja senovške »Svobode« so rodila lep uspeh. V Koprivnici deluje prosvetno društvo »Anton Aškerc« z dramskim in pz.vskim odsekom, ima pa tudi že svojo knjižnico. Gledališka družina in pevski zbor sta že nastopala z lastnimi prireditvami. Z začetkom prosvetnega dela v tem kraju pa so se v Koprivnici tudi odločili, da si zgrade lastni prosvetni dom. Da bi se to uresničilo čim prej, so si izvolili gradbeni
ge v sleherno vas in zaselek; treba jim je predavanj in tečajev, ki zadevajo njihovo življenje, skratka, začeti bo treba z vsemi zvrstmi prosvetnega dela, ki ga ti ljudje potrebujejo in pogrešajo. To delo stoji pred Svetom »Svobod« in DP, stoji pred obstoječimi društvi in je obenem važna naloga vse javnosti. Le prosvetno prebujeni ljudje bodo mogli uspešno slediti tudi vsemu ostalemu napredku, ki ga zahteva napredek naše družbe. Vzpodbujati in prav usmerjati to delo, naj bo njih pravi in glavni namen, ki mora biti vedno pred očmi:	trajno,
smotrno pr osvetljevanje naših občanov, naših delovnih ljudi. To delo je sicer težko, uspehi zahtevajo mnogo, mnogo časa, zato pa je tembolj potrebno, koristno in častno.	L. A.
Delo mladine v Brežinah
Načrtno delo mladinske organizacije v Brežini pri Brežicah se je pravzaprav začelo šele po letni konferenci, ki je bila decembra lani. Mladina je izvolila novo vodstvo, v katero so prišli ljudje, ki jim vsi zaupajo.
Odslej se število članov LMS nenehno veča. Mladinci so že tudi sprejeli obsežen načrt za svoje bodoče delo. Med največjo nalogo si štejejo skrb za številčno povečanje svoje organizacije. ustanovitev mladinske Ljudske univerze itd. V tem letu nameravajo zgraditi igrišče odbojko, urediti pot do dvo-
Oboinsko praznovanje na Senovem lani
VRAGI MA FUATINU
Napisal: Jack London
21.	) Sedel je skrit za drevesom in se je tresel od strahu, ko ga je nagovoril. Čisto tako je, kot da bi vse življenje v vasi uničila kuga, si je mislil Grief, ko se je bližal Veliki hiši. Vse je bilo pusto in prazno. Nikjer nisi videl s cvetjem okrašenih mož in deklic; nikjer ni bilo rjavih otrok, ki bi se valjali in igrali v senci mogočnih dreves.
22.	) Pred vhodom v Veliko hišo je sedela Mataara/ vsa je bila sključena in gugala se je sem ter tja. Ko ga je zagledala, je vnovič udarila v jok. Medtem
ko mu je tožila svoje gorje, se je venomer opravičevala, na/ ji ne zameri, ker ga ne more gostoljubno sprejeti.
»In tako so ukradli in odpeljali Naumoo«, je končala. »Mo-tuaro je mrtev. Moje ljudstvo je zbežalo in trpi lakoto pri kozah. O brat, tvoji beli bratje so živi vragi.«
23.) »Oni niso moji bratje, Matuaara,« ji je pojasnil Grief. »Roparji so in zločinci! Iztrebil bom to zalego z otoka...«
Umolknil je in se bliskovito na pol obrni, roka mu je segla
23.
za pas in šinila spet nazaj In hip nato je merila cev njegovega velikega samokresa na moža, ki je sključen v dve gubi, tekel izpod drevja proti njemu. Ni stisnil petelina in tudi mož se ni ustavil v teku, dokler se ni vrgel Grlefu k nogam.
24.) Grief je v njem spoznal tistega, ki ga je zjutraj videl, da se je skrivaj splazil z »Va-lette« in zbežal v goščavo; ali Šele ko je moža pobral s tal in mu je pozorno gledal v blebetajoča usta, je mogel razumeti, kaj mu človek hoče povedati.
24.
»Rešite me, gospodar, rešite meI« je prosil mož po angleško. »Poznam vas, rešite me1«
Grief je spoznal v njem kuharja v francoskem hotelu v Papeeteju, ki so ga vsi klicali za »Zajčjo ustnico«. Tujec je povedal, da je sedaj kiLhar na »Valetti«. Se In še je govoril. »Ti možje so pravi vragi. Ubili so kapitana Dupuya in polovico posadke, ukradli dekleta na Huahinu, oropali več trgovcev, v Vanlkori ukradli dve ženi. Potem...«
rane, obiskati Titov rojstni kraj in si ogledati tekstilno tovarno v Kranju. Če bodo uspeli, bodo ustanovili tudi strelsko družino.
Tudi za zabavno stran življenja so v svoji mladinski organizaciji poskrbeli. Ze nekaj časa prirejajo mladinski ples, kjer se med seboj spoznavajo in razgovor ja j o. Sedaj so že redki tisti mladi fantje in dekleta, katerim je ljubše v zakajenih gostilniških sobah.	B.	N.
Rešitev nagradne uganke iz 5. številke
Spet smo dobili od naših mladih bralcev kar cel kup pravilnih odgovorov na našo nagradno uganko, ki smo jo prinesli v 5. številki našega lista. Vsi so uganili, da je odgovor na šaljivo uganko: črka 1.
Žreb je tokrat prisodil prvo nagrado Alojzu HOHKRAUTU, učencu 3. a razreda osnov', šole, pošta Hrastnik štev. 38 — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Jože KOPRIVC, učenec 7. razreda v Globokem, pošta Plšece pni Brežicah. Obema bomo odposlali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim marljivim pionirjem za pošto in pozdrave prav lepa hvala.
Uredništvo
Nova nagradna uganka za naše pionirje
1 2 3 4 = vstavite namesto številk primerne črke, pa boste dobili besedo, ki pomeni del voza ali pa tudi stro-
jjj
5 6 7 8 = tudi tu vstavite namesto številk primerne črke, pa boste dobili besedo, ki pomeni del telesa.
Ako sedaj obe besedi združite, tedaj boste dobili ime tihega, prijaznega kraja v občini Zagorje. Ta beseda pomeni še nekaj drugega, in sioer ime strojčka, ki so ga nekoč kmetice pridno vrtele pozimi pri topli peči, žal pa je ta preprost, koristen strojček prišel danes skoraj popolnoma iz mode. Najdemo ga sedaj največkrat sdmo še na podstrešjih kmečkih hiiš.
Ste že rešili to besedno uganko? Ce ste jo, nam prinesite ali pa pošljite odgovor nanjo po pošti do nedelje, 17. februarja opoldne. Dva rešitelja uganke bosta dobila po odločitvi žreba za nagrado vsak po eno lepo mladinsko knjigo.
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj. kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave!	Uredništvo
Z občnega zbora TVO „Partizan“ v radeški Papirnici
Pri telovadbi naj se bolj upoštevalo želje in zanimanje članov
TVD »Partizan« v radeški Pa- Telovadne ure so postale mno-
__   ____________________ t—-j    .......................... __________________,  _  .......... ^	________ __pirnici je že četrtič polagal ob- So bolj pisane in raznolike, pa
ja, okrajna	konferenca	LT v	Tr-	za lanskoletno tekmovanje. Ker	do prirejali	razna tehnična pre-	Zagorju smučarski tečaj, ki se	račun svojega dela. V preteklem	vendar bo mogoče marsikaj iz-
__	so bile vse nagrade praktične,	davanja po	vaseh in v	sredi-	ga je v izmenah udeležilo okrog	letu je društvo v pogledu kva-	boljšati v pogledu vsestranske-
jih bodo pionirji lahko v tem	ščih. Če se	bodo vsi ti	odbori	go učencev industrijsko -rudar-	litete telovadnih vaj napravilo	6a telesno-vzgojnega ^ delovanja,
klubi	LT v	našem	okraju	mar-	tekmovanju s pridom uporab-	resno zavzeli, bo povsod	dovolj	gke šole iz Zagorja.	največji korak naprej. V teku	Prav resno . se j e društvo za vze-
ljivo pripravljajo na ta slav- ijali.	tehničnih predavanj, s pomočjo
nostni dan. Poleg društev imajo Komunski odbori LT so se v katerih se bodo po vaseh se-
Pred okrajno konferenco LT Trbovlje
KLUBI MLADIH TEHNIKOV
bodo spet tekmovali
* LT je poskrbel za
teh odborov in sicer na čin, da je razpisal tekmovanje Ker bo v nedeljo, 10. februar- prejeli pred nedavnim nagrade med komunskimi odbori, ki bo-
*	TEKMOVANJE NA SENOVEM. TVD »Partizan« Senovo je priredilo tekmovanje v smučanju, ki se ga je udeležilo nad 70 tekmovalcev, največ pionirjev. Občinski ljudski odbor je
aktivizacijo pripravil za zmagovalce lepe ta na- pokale.
*	TEČAJ NA SV. GORI. Pred kratkim je bil na Sv. Gori pri
Pod skrbnim vodstvom vadi- leta se je društvo večkrat izka- to za ureditev drsališča na let-teljev so tečajniki dosegli lepe zalo ob raznih priložnostih in nem telovadišču.
—	-	...	- -	-- -	Vsi so si bili edmi nadalje v
t,lrH	ko_ zadnjem času že precej utrdili, znanjali z nevarnostjo električ. uspehe. Za zaključek so se mladi proslavah, tako v telovadbi, san- Vsi so si bili edmi nadalje v
polne roke de	v začetku je bilo njihovo delo nega toka, spoznali razna teh- smučarji pomerili med seboj v kamju in smučanju, v odbojki tem, da cim prej zamenjajo iz-
smuku in tekih. Najboljši so prejeli knjižne nagrade.
misije, ki delujejo v sestavu precej otežkočeno, ker niso na- nična in zaščitna sredstva v okrajnega odbora LT.	šli prave poti. Okrajni odbor kmetijstvu itd.	-a
Večina društev je že izvedla redne letne občne zbore. Na teh zborih so dali poudarek vsebini
njihovega dela in sklenili, da se bodo v bodoče še tesneje povezali z ostalimi množičnimi organizacijami kakor tudi s podjetji.
Komisija za šolstvo pri okraj-nem odboru LT je v letošnjem (J* letu ponovno razpisala tekmovanje klubov mladih tehnikov, pionirskih odredov in mladinskih organizacij. Program tek- 'Tj movanja je zelo obširen. Vse ; < delo se bo ocenjevalo po mno- ijf žičnosti in akivnosti. Najboljša dela bodo razstavljena na okrajni oziroma republiški razstavi.
Tekmovanje se je pričelo 15. januarja, zaključeno pa bo 1. maja. Najboljši bodo prejeli fotoaparat, poleg tega so pa dolo- »J čene še druge praktične nagra-de. Ker je predvidenih 18 na- tj. grad, se bodo z veseljem borili Jfj za najboljša mesta vsi odredi, Jl klubi mladih tehnikov in mla- to dinske organizacije po šolah. Da U bo zajelo to tekmovanje vse šo- Jj le, je poslal okrajni odbor LT L tekmovalni program na vse za- jrt vode.	M
Pripomniti je treba, da so vsi Jj’
Čestitke k občinskemu prazniku Senovo:
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA, SENOVO ELEKTRARNA, BRESTANICA „DOLOMIT", BRESTANICA „PRESKRBA‘‘, SENOVO, S POSLOVALNICAMI IN ODSEKI
MESNICA SENOVO S POSLOVALNICAMI ČEVLJARSTVO, SENOVO ŠIVILJSKO-KROJAŠKA DELAVNICA, SENOVO
GOSTILNA „PRI MOSTU", SENOVO GOSTILNA DUR, SENOVO GOSTINSKA PODJETJA BRESTANICA S POSLOVALNICAMI MESNICA, BRESTANICA ZDRAVSTVENI DOM, SENOVO KOMUNALNA UPRAVA, SENOVO
K prazniku čestitajo obrtniki:
ŽELEZNIK JOŽE, kovaški in podkovski mojster, Brestanica
KREVELJ LUDVIK, Čevljarstvo, Brestanica ŠENER, kleparstvo, Brestanica RAMAČ JANKO, mizarstvo, Brestanica LOKNER ANTON, avtomehanikar, Brestanica LACKOVIČ JOŽE, avtoprevozništvo, Brestanica
KRANJC FRANC, avtoprevozništvo, Brestanica KOREN MIRKO, urar, Brestanica KOZJEK FRANC, slaščičar, Brestanica LENART ANTONIJA, žaga, Brestanica VODOPIVEC AVGUST, brivec, Senovo FABJANČIČ FERDO, pekarna, Senovo STRITAR KAREL, čevljarstvo, Senovo
in namiznem tenicu, plavanju rabljeni pod v sindikalni dvora itd.	ni s parketom, kjer bo mogoče
izvajati razne vaje. Precejšnje težave pa so v tem, ker dvorano uporabljajo tudi druga društva in organizacije.
Občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 70% članstva, je soglasno sprejel več sklepov za nadaljnje delo društva: vzgojiti več vaditeljskega kadra s tem, da najdetavnejše telovadce pošljejo na razne predn jaške tečaje; posplošiti telovadbo s pritegnitvijo čim večjega števila mladine iz okolice, ki ni zaposlena v kolektvu tovarne; ustanoviti pod okriljem društva več športnih sekcij, za katere se zanimajo posamezni člani, tako n. pr. za drsanje, smučanje, plavanje, rokomet, orodno telovadbo itd.; udeležiti se v čim večjem številu vseh nastopov, ki so predvideni v tem letu in končno pomagati pri ureditvi telovadnice.
V nov odbor je občni zbor te* volil več mladincev, ki so bOi doslej najaktivnejši. F. S.
najboljši klubi mladih tehnikov
laffliiiuuiiumininuiHiiiiiiiitnnuiniiinnHniuiiiniiiiuiiiHifli
RADIO
V TEM TEDNU
Poročila poslušajte vsal dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00 17.00 in 19.09 radijski dnevnik ter ob 22.15. Oddajo „ze-leti ste — poslušajte" ob delavnikih ob 14.35 ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. Kmetijske nasvete in kmetijsko untveno vsak delavnik ob 12.30. ,,Naš jedilnik vsak delavnik ob 7.20. Oddajo ,.Dobro jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni-spored) pa vsak delavnik od 5.00—7.00 ure.
NEDEUA, 10. FEBRUARJA
6.00—7.00 Z veselimi domačimi vižami v prijetno nedeljsko jutro. 9.20 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi^ 9.45 Se pomnite tovariši — Tone Vidmar-Luka: S pohoda XIV. divizije na Štajersko. 13.30 Za našo vas. 18.15 Melodije za dobro voljo. 20.20 Malo od tu in malo od tam. 21.00 Kulturni razgledi.

Nekaj številk
V 25 sindikalnih podružnicah in obeh strokovnih društvih deluje oziroma je bilo izvoljeno 286 odbornikov, od tega 142 delavcev in 144 uslužbencev. Mo-
Z letnega občnega zbora TVD ..Partizan" v Zagorju	hSS
Tl	_ V • i •	_ 4. _ odborniki 39. Članov ZK je bilo
Pomnožiti vrste-*-•“
Od 25 podružnic so 3 indn-
Prejšnjo soboto je imelo TVD no tiste dni, ko bi marale biti
•Partizan« v Zagorju svoj tetm vaje W	f^adben^ 1 FTT, 1 cestor-
občm zbor. Kakorseje da£ Poteg ^a tetevadmca pred- ^	^ ta ganski, 1
ugotoviti iz poročil vodstva, je vsem v zimskih mesečin m pri-	,,
mms^ agg«8
velo je tudi na okrajnem zletu in opremiti telovadnico. _ Že se-	-
»Partizana« v Brežicah, kjer sta daj se bodo telovadci začeli pri-
Zagorska telovadna vrsta
PONEDELJEK, 11. FEBRUARJA
7.10 Zabavni zvoki. 12.40 Igra Mari-
moška in ženska vrsta zasedU 2. pravijati za republiški zlet »Por. lovadao akademijo in nastope meto Poleg tega, pa so tetovad- tteang«, Skušali bpdo d*Wti tudi po okoliških krajih. Poleg tega ti sodelovali • tudi na nastopih kontakt z vsemi organizacijami bodo ustanovili telovadno dese-sosednih društev. Letos je moška v Zagorju. Organzirali bodo te- tino v Cemšeniku.	K. N.
orodna vrsta na okrajnem pr-	^
Mlado in staro na smučeh
niti vodnika. Lansko leto pa je VNETI SMUČARJI NA udeležilo lepo število tekmoval-
.............„r .,
borski ansambel domačih napevov in ph	, ,	,	. ,	» nrip nreklicuiem. za neresnične vse ^ odbojki.	m y njutn vHtafanj ne« Rezultati:
utrinki3" iz Mterature	Čgrtibk ^nk^n^šti^itotltokler boš moje izjave o poslovanju Občin, Med neuspehe pa sodi vseka- kateri mladinci.	Veleslalom — člani: L Rep
Romanje. 17.00 zabavna In plesna glas-	« Naslednji teden v to- skega ljudskega odbora Radeče, kor to, da »Partizanu« m uspelo y nedeljo so mladi Terjani (Trb.) 1:07.8, ml^inci: Ddlanc
ba na tekočem traku, is oo Družinski * menoj^Nasle^ t^eiv v	-e moje izjave o odmeri pripraviti samostojne akaderm-	v tej zimi pretirostit svoje (Kum) 1:15.1, mladinke: Gonšek
pogovori. 18.10 Poje Akademski oktet, rek m sredo, jugostevansKi	.	.	. občinskih doklad za je, za kAr zadene krivda pred- gnosobnosti na smučeh. Tekmo- (Sloga. Trb.) 0:32.0.
^■“SVsfmti" 22-15 8,31 »OsM-nUen«; od c^rtka dal e pa davkain ob^nskih ^okMU ^	odbor. Na drugi ^oTdMShTVteldteMed s£tom - člani: 1. Berger
domači zabavni ansambli.	antenski glasbeiu ftlm »Beh jor-	“ neresnič- strani pa društvu ni uspete po- ^rmi^ji Je^Mte sl-kal Gra- (Trb.) 43.2, mladinci:	Dolanc
TOREK, 12. FEBRUARJA	govan«.	ne ter se zahvaljujem Občin- večati števila članstva. Za to )e fair, pri ihImUmUi pa Mokotar. (Kum) 48.1, mladinke:	Zlak
8.05 Dolenjsko ženitovaoje in koroška	Svoboda — Trbovlje II« skemu ljudskemu odboru Rade- bilo mnogo objektivnih težav; zmagovalca v tekih pa ste po- (Sloga, Trb.) 24.4.
nc,e5 za°do°m to žmene n.30 St bo imel na sporedu do ponedelj- če, da je odstopil od tožbe.	dvorana	je še vedto<, ^ Završnik in Orožen,
listi vam pojo in igrajo. i2.oo pred ml- ka ameriški film »Revolveraš«. Radeče, dne 30. I. 1957	edina za vse pnreditve v Za
kroionom so vaški kvintet, Božo to Mi-	Ivanka Spilak gorju, večkrat je zasedena rav-
Ško in Veseli godci. 14.20 zanimivosti iz	Kino	Sevnica:	9.	in 10.	febr.
znanosti to tehnike. 17.00 Zabavna ta	... o k
plesna glasba na tekočem traku. 18.00 angleški film »Smeh V raju«, Športni tednik. 20.00 Domače aktualno- 16. in 17. febr. ameriški nun
sti-	»Neumne sanje«.
SREDA, 13. FEBRUARJA
11.00 Partizanske in delovne pesmi. Kino Brestanica: 9. in 10. fe-12.05 Opoldanski operni spored. 13.15 bruarja ameriški barvni film Zabavna glasba 13 30 S pesmijo pu Ju; »stekleni čeveUček«; 13. in 14. goslaviji. 15.40 Utrinki iz literature —	-fn-m »nap na
Puškinova pesem. 16.00 Koncert po že- februarja nemška film »Dar na ljah. i7.io Sestanek ob petih. 17.30 za- vrvici«; 16. in 17. febr. ameriški bavna in plesna glasba na tekočem tra- barvni film »Poljubi me, Ka-ku. 18.00 Kulturni pregled. 18.15 Sklad- .. be slovenskih avtorjev poje Mariborski tlca *
komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 19.00	.__a	»pivi
Zunanje-politični leljton.	Kino	Brežice.	6	febr.	Češki
film »Vest«; 7. in 8. febr. amer. Četrtek. 14. februarja	pusL fjjm »Kapetan Keri«; 10.
8.05 jugoslovanska zborovska glasba, f-b-uama ameriški zabavni film 9.20 Od popevke do popevke. 10.10 Slav-	Ja, Ak . io in 14 febr
ne zvezde na opernem nebu. 11.00 Ci- »Miren človek«, 13 m 14. ieor. c Ihanom — dober dani (Ela Peroci: Res- angleška film »Razdvojeno srce« nična pravljica o petju in učiteljici), (pjrečnik); 15. in 16. febr. amer. 12.00 Lahek opoldanski spored. 13.15 ... »Človek Izza puške«, igra kvartet Mojmira Sepeta. 14.20 Pio-
nirskl kotiček. 16.00 Z našimi solisti in	»rv/Sr vrvn
skladatelji. 17.10 Zabavna in plesna	POTUJOČI Kinu
glasba na tekočem traku. 18.45 Umetne s , »Svobod« In prosvetnih in narodne pesmi poje Komorni moški	a ..	.	. XrhnvHe
v. Egona Kuneja.	društev okraja Trbovlje
zbor
iz Velenja p.
20.00	Tedenski notranje-polltlčni pre. nrwtvaia od 8 do 13. febr. 1957
gled. 20.10 Četrtkov večer domačih po-	____#itm
smi in napevov.	ameriški Mm
PETEK, 15. FEBRUARJA	»ZAKON JE MOČNEJŠI«
7.10 Zabavni zvoki. 11.00 za dom in Petek, 8. febr. 1957, ob 17. uri žene. 11.io Dopoldanski operni koncert. ________ Gostilna pri »Francka« in ob
12.00	Poje Gorenjski vokalni kvintet, --	.   »otoška vas
vmes Igra Kmečka godba. 15.40 Utrinki 19- uri	Fotoika va .
iz literature — Johan Sojer: Vihar -II. Sobota, 9. febr. 1957, ob 17 uri 17.10 Športniki, pozori 17.30 Zabavna — Šentjanž, ob 19. uri — Tržilo plesna glasba na tekočem traku. _
18.00	Ljudje med' seboj — dr. Leon sce-
Žlebnik:	Beseda naše mladine. 18.15 Nedelja, 10. febr. 1957, ob 11.
Slovenske in narodne v priredbi Matije _ studenec ob 14. urj Blan-Tomca poje Vokalni kvintet „Antona	.
Netlata" 18.30 Iz naših kolektivov, ca, ob 17. uri — Bostanj in ob 18.45 tora kvintet ložeta Kamplča. 20.00 19.30 — Vrhovo.
Tedenski zunanje-politični pregled. 22.15
Razpis štipendij
Komunalna banka Trbovlje razpisuje na podlagi temeljnega zakona (Ur. list FLRJ, štev. 32/55) in svojega pravilnika
2	štipendiji za študij na ekonomski fakulteti,
1 štipendija za študij na pravni fakulteti in
3	štipendije za šolanje na srednji ekonomski šoli.
Višino štipendije bo odločil upravni odbor banke na podlagi odloka o višini štipendij (Ur. list FLRJ 33/55). Štipendija se bo dajala do končanega rednega študija oziroma šolanja. Pri štipendijah za srednjo ekonomsko šolo bodo imeli pri enakih ostalih pogojih prednost prosilci iz zadnjega letnika. Štipendisti bodo morali z banko skleniti pismeno pogodbo, s katero se bodo obveeali, da bodo po končanem študiju ali šolanju vsaj toliko časa službovali pri Komunalni banki Trbovlje v službi in poslovni enoti banke, ki ju bo dotočila banka, kolikor bodo dobivali štipendijo.
Prošnji je treba priložiti sledeče priloge: 1. kratek življenjepis z opisom družinskih razmer; 2. potrdite o vpisu na šolo oziroma fakulteto (pri prvem vpisu naknadno); 3. zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o uspešno opravljenih izpitih v zadnjem letu; 4. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih staršev; 5. potrdilo podjetja, zavoda ali ustanove, kjer sta zaposlena pr osličeva oče in mati, o višini plače in otroških doklad.
V primerih iz 13. in 20. člena temeljnega zakona o štipendijah je treba predložiti tudi potrdilo ZB.
Prošnje (nekolkovane) je treba vložiti pri Komunalni banki Trbovlje ali njenih podružnicah najkasneje‘do 1. marca 1957.
Komunalna banka Trbovlje
* prvenstvo v slalo- Namizni tenis na Senovem
MU IN VELESLALOMU NA Na Senovem je bilo pokalno MRZLICI. Zadnjo nedeljo Je bi- tekmovanje v namiznem tenisu, lo na Mrzlici nad Trbovljami Pri članih je zmagal Ivanc, pri prvenstvo Zasavske smučarske mladincih pa Kavčič, podzveee v slalomu in veleela- Najboljši članski par je bil lomu. Tekmovanja, ki Je bilo Urbančič—Budna, pri mladin-ob krasnem vremenu, se je eih pa-Kavčič—Jevšnik.
Bogat lov na divje prašiče
Lovdka družina v Čatežu ob ža enega in Franc Zokahj izKr-Savi sd že vsa leta prizadeva, da ške vasi tudi enega divjega prahi uMafriiig Škodo, ki jo povzTo- šiča, vse v območju Malega drča jo kmetom ob vznožju Gor- nika in Tolskega vrha.
Jancev divji prašiči Zato v zim- Utreljene prašiče so lovci pri-skem času organizirajo poseben peljali do tovariša Budiča, kjer lov in tokrat so imeli lovci te- si jih je ogledalo mnogo ljudi, reden uspeh. Dne 13. januarja posebno kmetje, saj so jim pra-60 vlovili tri prašiče, 27. p. m. šičd napravili v jeseni veliko pa je Mia lovcem sreča še bolj škodo na poljih, mila, saj bo jih ustrelili kar šest, Na zadnji lov so lovq s Ca-v teži od 50 do 100 kg. Največ teža povabili tudi člane te lov-uspeha so imeli lovci iz domače skih družin iz Brežic, Globo-iovske družine in sicer je Albert kega, Dobove, Zagreba in Cer-Lorber. predsednik lovske dru- kelj, vendar gostje pri lovu nižine, ustrelil dva prašiča, Ivan so imeli toliko sreče. Želimo Zagoda iz lovske družine v Bre- jim, da bi v bodoče želi takšne žicah dva, Jože Tomše iz Ca te- uspehe.	Vej
UPRAVI
Igra Plesni orkester Radia Ljubljana.
SOBOTA, 16. FEBRUARJA
8.40 Vesele In okrogle. 9.30 Lepe pesmi — mani napevi. 10.10 Tisoč pisanih zvokov. 11.15 Dober dan, otrociI (Dušan Radovič:	Zgodba o nepokorni
nogi). 11.30 Domače napeve izvajajo ma-	____
riborskl ansambli. 13.15 Pred mlkrofo.	/ .
nom so Štirje fantje. 13.30 Od arije do url — vece.
arije. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in____________________
tehnike. 15.40 Novi filmi. 17.30 Zabav, ha in plesna glasba na tekočem traku.
18.00 Okno v svet. 18.15 Zumberške pe-
Ponedeljek, 11. febr. 1957, ob 17. uri — Izlake, ob 19. uri — Mlinše.
Torek, 12. febr. 1957, ob 17. uri — Jagnjenica, ob 19.30 — Loka Dri Zidanem mostu.
Sreda. 13. febr. 1957, ob 18.
MALI OGLASI
srni pole Zenski vokaini’ kvartet.""is^s PRODAM dobro ohranjen športni otroški vožiček. — Poizvedbe: Gramc Trbovlje — ulica 1. junija 11.
Igra trlo Dorka Skobcrncta. 20.00 Veseli Večer. 21.00 Za ples In razvedrilo. 22.15 Oddala za naše Izseljence — na valu 327,1 m.
Znamka za 10 din
K. P. »KOMUNALA«, BREŽICE razpisuje mesto
vodje iehoicnega oddelka — gradbeai tehnik
Pogoj: vojaščine prost
Prednost imajo prosilci z izpitom. — Plača in dodatki po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati do 20 februarja 1957 na »Komunalo«, Brežice
ZASAVSKI TEDNIK
THE0VLIE
Trg Revolucije štev. 28
1 dni po svetu
.»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦■»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦»o*
Vodir avtobus
Pravijo, da se zadnje dni suče usoda najvažnejših svetovnih vprašanj v veliki palači Združenih narodov v New Yorku. Agresija na Egipt še vedno zavzema dobršen del razprav, četudi se v glavnem nanaša na izraelsko trmoglavost in muho-vost. Tudi alžirsko vprašanje razvnema duhove. Obravnava predvidenega sklada OZN za pomoč slabo razvitim državam je sicer mirnejša, vendar ne poteka brez notranjih trenj.
POIZKUS ZBLlZAtfJA
Na prvi pogled manj pomembni, v resnici pa zelo značilni dogodki se vrste tudi drugod. Mednje brez dvoma sodi obisk britanskega obrambnega ministra Sandysa ZDA. Po uradnem poročilu, ki so ga izdali v IVashingtonu, sicer ne moremo sklepati kdo ve kaj. Toda zanesljivo. je, da se britanski gost ni menil samo o zadevah svojega trenutnega poklica; skušai je pripraviti tudi pot za poznejši obisk »na višji ravni«.
Anglija in ZDA še nista odpravili razprtij, ki so se pojavile v zvezi z anglo-izraelsko-francoskim napadom na Egipt, pa tudi ob znani »Eisenhowerje-vi doktrini« za Srednji vzhod. Pariškim in londonskim politikom ter strategom namreč ni prav nič všeč da skušajo njihovi stari, »tradicionalni zavezniki« onstran Pacifika potisniti njihov vpliv v tem delu sveta in z lastnim »vdorom« gospodarske in vojaške pomoči »izpolniti trenutno prazen prostor«.
Ameriški kongres je razpravo o tem, kot kaže, malce preložil, s tem pa nekako tudi odprl vrata za ponovno zbližanje z Anglijo. Po obisku Sandysa sedaj govore že tudi o obisku ministrskega predsednika Lloyda. Če ne prej, naj bi se to zgodilo spomladi.
FRANCOSKI VIDIKI
Težko je vladi Guya Molleta. Ne tarejo jo samo posledice sueške pustolovščine, temveč vse bolj alžirska vojna. Vendar pri tem ne mislimo samo vse silnejših napadov alžirskega osvobodilnega gibanja, ki včasih zagospodari za nekaj ur celo po glavnih alžirskih mestih, temveč tudi na lastna trenja med strankami, ki so doslej sicer podpirale Molletovo »manjšinsko vlado«, ter odpor francoskih doseljencev v samem Alžiru.
Posebno slednje povzroča vladi nemalo skrbi. Ni še dolgo tega, ko so skrajno desničarske skupine Francozov v Alžiru pripravile atentat na vrhovnega poveljnika v Alžiru generala Solana, ki naj bi po mnenju vlade pomiril položaj v deželi. Gre za osebo, ki je svoj čas tudi likvidirala vojno v Indokini.
Ekstremisti se boje, da bi se tudi sedaj ne zgodilo kaj podobnega, Tedaj se je morala Francija umakniti iz nekdanje kolonije in ji priznati neodvisnost. Take rešitve nočejo. Kot je znano, tudi Molletova vlada ne želi od Francije odcepiti dežele, ki predstavlja — kot pravi »sestavni del francoskega ozemlja«. Vendar ne more dopustiti, da bi skrajno naostrene skupine skušale vsiliti v sedanjem položaju metode, ki samo spodkopujejo ugled Francije pred mednarodno javnostjo in mednarodnimi forumi.
Četudi bodo kaznovali organizatorje takih poizkusov — general Solan je ostal živ — se položaj ne bo prav nič izboljšal. Treba je, kot je pred nedavnim pisal bivši vladni podpredsednik Mendes-France M olletu, zares spremeniti sedanjo vladno zunanjo politiko.
IN SE POGLED NAOKROG
Medtem ko politični krogi te dni z zanimanjem spremljajo kongres italijanske socialistične
stranke, ki bo izrekel končno besedo o tem, ali naj se socialisti združijo s socialdemokrati ter se prek njih tesneje povežejo z levim krilom krščansko-de-mokratske stranke, si v Avstriji prizadevajo, da bi obe vodilni stranki — socialistična in ljudska — našli nekakšno rešitev za novega predsednika republike. Dosedanji, dr. Komer, je namreč v januarju umrl. Od kongresa socialistov bo v veliki meri odvisno tudi življenje sedanje italijanske vlade predsednika Segnija.
V Zob. Nemčiji te dni pozivajo prve rekrute letnika 1937, v Romuniji pa so volili nove poslance za parlament. Kot kaže, naša soseda na severu, Madžarska, še ni uredila notranjega položaja, ker dotok beguncev v tujino je ni pojenjal.
' *
V eksperimentalnem oddelku tovarne Krasnoje Sermovo v mestu Gorki so dogradili potniško motorno ladjo s podvodnimi krili. Nova ladja, ki je podobna avtobusu, ima to prednost, da je trikrat hitrejša kot običajne ladje. Novo ladjo lahko krmari en sam človek, v njej pa je prostora za 66 potnikov.
Ko se bo pričela poletna sezona, bodo dali novi vodni avtobus v promet.
Drugo pismo iz Sirile
Od tov Slavka Baloha, zagorskega rojaka, ki je na vrtalnih delih v dalj nji Siriji, smo prejeli te dni že drugo pismo. V njem nam piše takole:
Gotovo vas bo zanimalo, kakšen ytis je napravila na nas »nevihta« ob Sueškem kanalu. Ravno takrat smo imeli delovišče južno od Damaska. Od izraelske meje smo bili oddaljeni le kakih 15 km, tako da smo morali imeti že posebno dovoljenje za bivanje na tem področju.
Čeprav ni bilo tu posebnih vojaških incidentov, moramo priznati, da Arabci niso bili nepripravljeni. Razglašena je bila stroga zatemnitev. Skorro vsa motorna vozila so bila mobilizirana, vsi mostovi zastraženi, na cestah pa je bila stroga kontro-
llllllllllllllllllllfllllllllllJIlllltllllllllHIIIIHIIIHnillllllfflllllllllll
V nekaj besedah
— V zahodnem Berlinu g
so odkrili veliko, izvrstno m organizirano centralo za §§ falziftotranje ameriških sto- M dolarskih bankovec. Ban- = kovce so baje pošiljali jš predvsem v ZDA.
— V Saigonu, v Južnem g Vietnamu, je izbruhnila te n dni velika stavka vseh pri- || staniških delavcev, ki so g iztovarjalj blago iz ameri- g ških, francoskih in japon-. =g .skih ladij.
— V Floridi (ZDA) je =j neki vdden izstrelek pri vajah nenadoma takoj po izstrelitvi padel na tla in eksplodiral. Vzrok ni znan.
To je sedaj v zadnjem času že osmi ali deveti voden izstrelek ameriške vojske. ki ni hotel »ubogati«.
— V Indiji so v vasi Mu-krampur pri Morabadu, 160 kilometrov od Nevv Delhija' braniti vaščani nekega »boga« proti policiji, pri čemer je prišlo do krvavih spopadov s 15 mrtvimi. Ta »bog« je bili mlad, zgovoren moški, ki je uspel prepričati vaščane, da je bog in se pustil po božje častiti. Zadeva le prišla na dan, ko stia prišla v vas dva turista in so iu vaščani hoteli prisiliti, da se poklonita njihovemu bogu. Ker tega nista hotela, so ju pretepli.
Ko je prišla policija v vas, so jo pričakovati vaščani v zasedi in pobili sedem policistov. Z ugrabljenim orožjem pobitih policistov so naslednjega dne bojevali vaščani dolgo bitko, v kateri je padlo osem vaščanov, ranjenih pa je bilo 8 policistov. Sele potem so uspeli aretirati tega čudnega boga in narediti red.
la. Če si tiste dni šel v kakšno mesto, je bilo najbolje, če si svojo osebno izkaznico nosil kar v rokah, kajti ves civilni narod je videl v vsakem tujcu Angleža ali Zida.. Seveda po legitimiranju ni bilo ne konca ne kraja opravičevanja in zatrdil, da smo Jugoslovani in Arabci prijatelji in bratje.
V vasi, kjer So vrtali, smo marsikateri večer z domačini poslušali radijska poročila in debatirali Vzdrževali smo se vsakršnega političnega prepričevanja, do podrobnosti pa smo jim razlagali način našega partizanskega bojevanja proti okupatorju.
Seveda smo bili v stalnem stiku z našim po.s.-.ništvom. Na priporočilo poslaništva in privolitev sirijskih oblasti smo pozneje tu prenehati z delom in se preselili v središče Sirije. 2e ko smo sedeli v avtomobilih, je poglavar vasi hotel potovati z nami v Damask' in tamka j urgi-rati, da bi še ostali pri njih. Slovo je bilo zelo prijateljsko. Za trdno smo obljubili, da se takoj po tej vihri vrnemo To pa je sedaj nemogoče, ker je dežela precej zaostala in so v tej deževni dobi ceste za avtomobile
neprehodne. Deževje pa traja tu skoraj tako dolgo kot pri nas zima.
V nekaj mesecih se človek na vse privadi, tako da ne opazim nič več kaj zanimivega. Upal sem, da bom za Novo leto videl kakšne posebne običaje, vendar me je tu uneslo. Uradi, šole in podjetja so res imeli takrat prosti dan, na deželi pa se ni nič poznalo, da bi kaj praznovali. Kolikor je kristjanov, praznujejo Novo leto v družinskem krogu. Muslimani pa obhajajo Novo leto nekako v juniju. Ti štejejo sedaj leto 1377, to je od tedaj, ko je Mohamed šel iz Meke učit v Medino.
Na splošno so Arabci zelo dobri ljudje. Samo v delu niso stanovitni. Če se Arabcu prvi poskus ponesreči, običajno izgubi voljo in je treba potem nape. ti vse sile, da ga pripraviš do tega, da znova prične. Vsi pa so dobri trgovci. Po vaseh imaš precej trgovcev, ki še niso pismeni. Bil sem radoveden, kako more opravljati nakupe, pa mi je dejal, da ima vse v glavi. Res čudno knjigovodstvo, ali posel mu gre dobro.
Tovariške pozdrave!
ATTLEE SLUŽI...
Kakor poroča angleški tisk, element Attlee onkraj velike luže pridno obiskuje mesto za mestom. Vzrok: predavanja! Poročajo tudi, da dobi za vsako predavanje 2500 dolarjev. Čedna vsota, kajne?
PRITISNILI SO GA!
Lani se je ves svet zgražal nad početji Kentskega vojvode Edvarda; najbolj seve Angleži, ki jim kratkomalo ni 'bilo všeč njegovo divje veseljačenje po barih z raznimi sumljivimi ženskami. Sicer pa je Edvard slovel in bojda še danes slovi kot ekspert sodobnih plesov, razgrajač in pijanec. Zdaj so ga ne. koliko »pritisnili«. Poslali so ga v neko častniško šolo. Prost je le od petka zvečer "do ponedeljka zjutraj.
Zlobneži trdijo, da v tem čar su ne pozna meja. Pač hoče po užiti veselje za ves teden.
TEŽKO DELO
Ni nam znano, če je to res, ker nismo bili zraven. Verjeti moramo nemškim časnikom, ki so o proslavah Adenauerjev«
POLITIČNI MOZAIK
rojstne obletnice zapisali tudi tole: Bonnski obrambni minister Strauss je skrbel za red med svojimi podrejenimi. Baje je čestitajočim generalom, ki so obiskali kanclerja ob robu preproge ravnal konice čevljev v ravno vrsto. Med odličniki sta bila tudi Speidel in Heusingerl
Ubogi novopečeni rekruti! Generali bodo ravnali po vzgledu...
MORALA
Britanski publicist Paul Johnson je nedavno zapisal: »Morala nemške povojne zgodovine je ta, da se splača izgubljati vojne — seveda s pogojem, da so zmagovalci sentimentalni in enostranski demokrati.
TUDI IZ MUZEJA
Žalostno in megleno je bilo vreme, ko se je Eden vkrcaval na ladjo, ki ga je popeljala v Novo Zelandijo. Pospremili so ga le neki časnikarji. Ministra sta bila le dve. Pravijo, da je bila lady Eden zelo nestrpna in si dela mnogo opravka okoli prtljage. Časnikarji so hoteli dobiti še neke izjave, vendar je
HITLER - ZASEBNO
Mnogo ljudi je bilo mnenja, da je bila Eva Braun Hitlerjeva priležnica do konca.* To ni bilo res, čeprav 'bi kaj kmalu lahko bilo, kajti poroka nacističnega diktatorja z mlado iamatičarko je bila le en dan pred njuno smrtjo. Hitler je hotel Evi Braun izkazati posebno čast s tem, da jo je za njeno zvestobo do konca vzel za svojo zakonito ženo.
POROKA V TRUŠČU STALINOVIH ORGEL...
Pisec spominov, Hitlerjev osebni služabnik Heinz Linge, je na zapoved svojega gospodarja pripravil konferenčno šobo v podzemeljskem bunkerju za poročno slovesnost. Okoli Hitlerja in Eve Braun se je zbral le majhen krog ljudi. To so bili najbolj zagrizeni nacisti, med njimi Gobbels s svojo ženo, vodja nemške hitlerjevske mladine Baldur von Schi-rach in še nekateri drugi.
Toda jx>roka se je neljubo zavlekla. Strašni in nepopustljivi šef tretjega rajha, ki je več kot deset let odločal o usodi tisočev in milijonov svojih sodržavljanov, je moral ta večer potrpežljivo čakati. Poroka bi morala biti že popoldne, toda Wagnerja, ki naj bi opravil zakonski obred, ni bilo od nikoder. Hitlerjeva oblast je prenehala. Ukazoval je le še svoji najožja okolici, ni pa mogel več ukazovati množicam, še manj pa topovom in Stalinovim orglam, ki so ves čas nevšečno godle zbranim svatom. Šele okrog polnoči je dr. Wagner uspel priti do podzemeljskega stanovanja Hitlerja. Priči pri tej poroki sta bila Bormann in Gobbels. Gostija je bila zelo skromna in kratka. Pili so sekt, Hitler pa je srebal svoj čaj, ki ga ni mogel nikoli pogrešati. Vsi so bili videti dobre volje in so sklenili, da nočejo v tem času vedeti za nobeno novico o položaju na fronti. Sicer pa res ni bilo potrebno. Zavezniške vojske so se takrat že radijsko sporazumevale, da njihovi topovi ne bi tolkli lastnih sil. Berlin je bil obkoljen ...
ZAŽGITE VSE, SAMO SLIKO FRIDERIKA VELIKEGA NE
Naslednjega dne je Hitler poklical Liogeia k sebi in mu dal svobodo. Toda Linge se je branil, rekoč, da hoče ostati ob njem do konca. To je Hitler tudi pričakoval. Dejal je:
— Moje zadnje povelje za vas je, da po najini smrti, ki sva jo z ženo sklenila, zažgete vse, kar je bilo mojega. Uničiti morate najini trupli, vse mojfe uniforme, vse moje privatne stvari, vse akte in papirje v moji miznici. Toda opominjam vas — nikar ne zažgite, ponavljam: ne zažgite slike Friderika Velikega, ki visi nad mojo pisalno mizo.
Ta slika je bila Hitlerju najljubša lastnina.
Linge je potrdil, da je razumel povelje, Hitler pa je nekam zase mrmral:
— Če me dobijo v roke, živega ali mrtvega, potem bi me odvlekli v Moskvo in me razstavili pred množicami kakor voščeno figuro v panoptikumu. Toda to se ne sme, to se nikbli ne sme zgoditi...
HITLERJEV IN EVIN KONEC...
Popoldne, bilo je to 30. aprila, sem stal pred konferenčno sobo, pravi Liti ge. Bilo je natanko deset minut pred četrto uro, ko sem slišal v šahi strel. Do takrat je 'bilo vse mirno — toda kakor da bi bilo domenjeno, se je takrat nad našimi glavami začel trušč. Ruska artilerija je začela močno kanona do. Povelje bo vsak čas teže izvršiti...
Linge je stopil v sabo. Hitler je sedel na kavču s prestreljeno glavo. Poleg njega je ležala Eva. Izgledala je, kakor da spi. Vzela je strup, ki ji je v nekaj trenutkih ugasnil življenje.
Trupli smo odnesli na dvorišče državne pisarne. Polili smo ju z bencinom in zažgali. Vrnil sem se in odnesel vse stvari iz pisarne, razen slike Friderika Velikega. Tudi to sem upepelil.
Plamen je medtem trupli grdo izmaličil, toda še vedno ju je bilo mogoče spoznati. Bilo nam je žal, da nismo uporabili petroleja, Id bi počasneje gorel. Zato smo trupli pozneje pokopali v skupen grob, nedaleč proč ...
Tako pripoveduje Linge o svojem gospodarju, ki je hotel biti gospodar sveta, je pa žalostno končal pod ruševinami državne pisarne, od koder je hotel voditi svet in od koder je zapovedoval svojim krvnikom nad celimi narodi Evrope.
KONEC
Mati je bila prisiljena zm etati svoje otroke skozi okno
® Pred nekaj meseci se je zgodil v nekem francoskem mestu nenavaden primer. V stanovanju nekega Belina, ki je bilo v prvem nadstropju tik nad njegovo delavnico, je neke noči
Eden govoril le o tem, kako si bo onkraj luže utrdil zdravje. Na kraju ga je lady vprašala:
»Si končal?«
»Da, nimam ničesar več dodati,« je odgovoril Eden in odšel v svojo kajuto.
Tudi iz muzeja veščenih figur so prestavili Edena v staro šaro, ker nima ničesar več dodati!
izbruhnil požar. Ko so sosedii opazili ogenj, se je ta že razši ril na' večino stanovanj v hiši Tudi stopnice so bile v plamenih, edini izhod je bil skok sko zi okno na cesto. Najprej j< skozi okno skočil mož, njegov; žena pa mu je metala v rok« drugega otroka za drugim. V sel šest otrok je prišlo zdravih vro ke na ulici stoječega očeta.
Najstarejši otrok je bil star i let, naj mlajši pa 2 leti. Vsi s< zdravi in nepoškodovani n; zemlji pričakali gasilce, ki s< kmalu nato prispeli in pogasil požar.
HUERTO
LOPEZ
V OBJEMU
ZECEHEGA PEKO

ROMAN
Priredil Vlado Pečar
naročilnica
Naročam »Zasavski tednik« in prosim, da mi 6a začne »e
pošiljati s
Naročnino nakažem takoi po prejemu položnice.
Ime in priimek_________________________________________
Kraj-------------------- ulica__________________štev.
Pošta___
dne
?odpis:
»Prav,« je odvrnil. »Vendar, če si boste nekoč premislili, se spomnite name. Nikjer ne boste zaslužili več in lahko ste prepričani, da bo film, kolikor je mogoče, veren dogodkom.«
»Če si bom nekoč premislil, bom predal snov Brazilia filmu, izkupiček pa poslal družinam padlih peonov in lovcev.«
Mož je z žalostnim obrazom zapustil krov.
»Kajman« je odplul po Amazonki. Za nami je izginjal pragozd, a lijanami ovita drevesa in krokodili v valovih. Srečavali smo vedno več haciend, naselij in mest. V Obidosu nas je pričakala skupina zijal, ki je prišla gledat moža, ki se je vrnil iz globin Zelenega pekla. Župan nam je želel dobrodošlico. Toda nismo se dolgo zadrževali. Se istega dne smo odpluli naprej.
»Ekspedicija se vrača na Jug,« sem dejal kapitanu Sanu. »Ladja je natovorjena z gradivom, ki smo ga zbrali v pragozdu. Zaboji so polni primerkov lesa, rastlin, živalskih in človeških lobanj, zemljevidov in zapiskov vseh vrst, a kosti tistih, ki so jih zbrali, prhne v džungli.«
»Deležni boste velike slave.« je dejal eden od zdravnikov.
Obrnil. sem se k njemu.
»Slave?« sem delal začudeno »Kaj res mislite, da mi je do •lave, Ki je zrasla iz krvi mojih tovarišev? Jaz ne iščem takš-
nega plačila. Moj trud bo poplačan s tem, da bom zopet videl svoje mesto in prijatelje. Zdi se mi, da sanjam. Nikoli več ne bom zrl Zelenega pekla! Ali si morete zamisliti večjo radost za potrto srce?«
»Povsem si se spremenil, Huerto,« je dejal kapitan Sano. »Komaj te prepoznam. Nekoč ste vsi hrepeneli po slavi.«
»To je bilo nekoč,« sem dejal. »Toda ko smo spoznali bednost in minljivost človeškega življenja, smo spoznali tudi bednost in minljivost slave. Vsi smo zaslužili priznanje: lovci, peoni in raziskovalci. Jaz, ki sem ostal živ, pa najmanj.«
»Vi ste najddj kljubovali Zelenemu peklu,« je dejal zdravnik.
• »Motite sc,« sem mu odvrnil. »Jaz sem se rešil slučajno. Zastrupljene puščice bi prav lahko zadele mene. Kače in zveri bi prav lahko popadle mene in tudi močvirje bi me prav lahko pogoltnilo. Mnogi so bili požrtvovalnejši kot jaz. Ali mislite, da so zaradi časti in slave žrtvovali sebe?«
»Razumem,« je dejal kapitan Sano. »V stiski in trpljenju pestane vse majhno.««
»Vse razen nečesa,« sem dejal. »Razen človeka, zaradi katerega so ekspedicije, raziskovanja ... skratka, kateremu služi vse naše delo.«
»Naše delo, polno zmot in pregreh zoper človeka,« je dejal drugi zdravnik.
»To je res,« sem pritrdil. »Vendar bi brez teh pregreh človek ostal mnogo bednejši. kot 'je. Nikoli bi ne ustvaril napredka, ki ga osrečuje.«
Konec