NOVI TEDNIK CELJE, 20. APRTTA 1972 — ŠTEVILKA 16 — XXVI — CENA 1 DIN GLASŽLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ S2DL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Kadarkoli razpravljamo ali razmišljamo o večji učinko- vitosti dela (v gospodarstvu ali na področju družbenih dejavnosti)^ o izobrazbeni strukturi zaposlenih in o nji- hovih kvalifikacijah, se na- vadno zaustavimo ob podat- kih, ki niti za Slovenijo niti Za celjsko regijo niso ugodni. Trdili bi lahko, da so za celj- sko območje še dabši. In vendar so nekatera ztia- menja, ki kažejo, da se zave- damo zaostajanja na področ- ju kadrovske politike. Da se zavedamo, koliko pomeni v obdobju izrednih tehnoloških sprememb, v času, ki mu pravimo prihodnost, ki se je začela, koliko torej pomeni splošno in strokovno razgle- dan človek, proizvajalec in samoupravljavec. Zakaj pa ne? Naj nas tudi zavest o zaostajanju spodbu- ja, da bomo več dosegli. Mnogo več pa bo seveda vredno spoznanje, da s seda- njo strukturo dela nismo za- dovoljni. Da iščemo učinko- vitejše proizvodne postopke. Da se zavedamo pomena mo- dernizacije proizvodnje. Da bomo spodbujali tehnološke izboljšave in izume. In še ... In kot sestavni del teh spo- znanj je prav. da zlasti v or- ganizacijah združenega aela v enakem slogu razmišljamo v teh mesecih, ko se učenci zadnjega razreda osnovne šo- le in maturantje odločajo za nadaljevanje šolanja. To od- ločanje pa bo v nemalo pri- merih povezano z iskanjem štipendij. Nekaj nam povedo podatki o diplomiranih slušateljih po občini stalnega prebivališča (Statistični podatki po obči- nah SR Slovenije 1971 J: Še več pa dajo misliti po- datki o štipendistih višjih in visokih šol po sedežu dajalca štipendij (Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1971): Ce bi poskušali podati še nekatere primerjave in vato usklajevati podatke s potre- bami in s cilji razvojnih pro- gramov, potem bi nedvomno izrazili nezadovoljivo oceno te slike. Kljub premikom. Lanske in letošnje razpra- ve o kadrovski politiki (reso- lucija), o družbenih dogovo- rih o štipendiranju in kredi- tiranju učencev in študentov ter zahteva po snovanju raz- vojnih programov (na vseh ravneh), zahtevajo letos na področju štipendiranja še večji korak-rmprej. Bilo bi čudno, če komisije za kadre, kadrovske službe^ delavski sveti in še kdo že v teh dneh ne bi razpravljali o letošnjih m dolgoročnejših potrebah po kadrih. In če ne bi teh razprav povezali z razpisi šti- pendij — zlasti za srednje in višje ter visoke šole. Morda tudi ne bi bilo naro- be, da bi v organizacijah združenega dela začeli z na- črtnim spodbujanjem podi- plomskega študija. In da bi ga močneje stimulirali. Čez nekaj dni bodo objav- ljeni prvi razpisi štipendij. Zagotoviti bi morali, da zla- st vsi najboljši učenci in di- jaki začutijo družbeni interes za dober kader. Gospodar- stvo mora ta interes najbolj neposredno izraziti, šole pa se lahko močneje pojavijo tu- di kot pobudniki tega intere- sa. V preteklosti smo preveč mlačno spodbujali intelektu- alno rast sposobnih učencev. To se nam je maščevalo. In se nam bo še. Cas, ki ga sedaj živimo, pa izostreno postavlja pred vse družbene dejavnike, še pose- bej pa pred združeno delo, zahtevo, da na področju šti- pendiranja in učinkovitejšega kadrovanja res hitreje spre- minjamo sedanje stanje. Razumljivo pa je, da pred- stavlja v sistemu smotrne ka- drovske politike podelitev štipendije šele prvi korak. Napraviti moramo še dru- gega... J. VOLFAND Žalec Učenci četrtih in osmih razredov vseh osnovnih šol občine 2alec so letos pisali posebne naloge o Titu. Vseh 38 najboljših stvaritev je pregledala po- sebna komisija in jih iz- brala šest, iz vsake skupi- ne po tri, ki bodo prejela knjižne nagrade. Vsi učen- ci, katerih naloge so bile poslane na Občinsko kon- ferenco SZDL, ki ob sode- lovanju vseh družbeno po- litičnih organizacij v ob- čini vodi akcijo, bodo od- šli za nagrado na enodnev- ni izlet. Letos si bodo og- ledali spomiinsiki kraj le- gendarne bitke Pohorskega bataljona, razstavo na Osankarci in grobove na Frankoiovem. Sekretar osnovne organizacije ZK v Kostroju v Slovenslot- nik DAVORIN ŠTROS. 20, iz Celja. S CELJSKE TRŽNICE Na celjskem trgu resnično že zmanjkuje prostora. Tudi vse dodatne, ob strani po- stavljene stojnice so vedno prepolne in prodajalci njma- jo kam odložiti prinesenega blaga, zato je stiska vedno bolj očitna. Tudi v preteklem tednu je bilo tako. Prodajalci so pri- peljali iz Makedonije velike kohoine solate, imenovane majniška, po 5 dinarjev, za to se je tudi cena ostale so- late zelo znižala. »Kristalko« so prodajali po 7 do 10 di- narjev, berivko pa po 12. Krompir je obdržal ceno 1,50, špinača, ki jo je bilo d<:-volj, pa je stala 8 do 15 dinarjev. Tudi nekaj regrata je še bilo po, 10 in motovilca po 8 ali 15 dinarjev ter radiča po 8 do 10. Na trgu se je pretekli t-eden že pojavila prva redkvi- ca in budi zelenega peteršilja je bilo dovolj. Makedonci so pripeljali še veliko pomaranč in jih prodajali po 6 dinar- jev. Tudi jabolk je bilo do- volj. Njih cena pa je bila ze- lo različna. Prodajali so jih od dva dinarja naprej do štiri dinarje m pol. Suhe slive so že reden gost na celjskem tr- gu, po 7 dinarjev jih proda- jajo. Jajčka so bila pretekli te- den po 60 do 70 para. Veliko popestritev na celj- ski tržnici predstavljajo rože, nageljni in tulipani so bili najbolj pogosti (po 1,50 za cvet), vrtnarija iz Velenja pa pa je pripeljala še naprodaj lončnice, ki pa so v soraz- merju z dirugiimi rožami dra- ge. Z. S. CELJE Poročilo se je 11 parov, od teh: PETER KLINAR in TATJANA VEROVSEK, oba iz Celja ter IVAN ZORKO in VERICA AMBROŽ, oba iz Ceja. LAŠKO KARL JANČIC, ključavni- čar. Laško in ZOFIJA MED- VED, tkalka, Lahomno; BOG- DAN STOPAR, ključavničar, Ogeče in ANA RAZBORSEK, poljedelka, Male Grahovše. SLOVENSKE KONJICE DRAGO BOHAK, 20, Slov. Konjice in SILVA FURMAN, 21, Konjiška vas; FRANC PUČNIK, 29, Dobrova in FRANČIŠKA BOGSTIN, 25, Skalce; JOŽEF PODPECAN, 80 in MATILDA OROŽ, 63, oba iz Polen; IVAN MUŠIC, 22, Dobrava in JELKA PE- KOSEK, 20, Radana vas; LI- LO SABANOVIC, 21, Zeče in NADA KOLEC, 22, Prežigal ter \1ADIMIR RATEJ, 25, Žeče in KATARINA KORO- ŠEC, 31, Začret pri škof ji va- si. ŠENTJUR PRI CELJU MIROSLAV ZAVSKI, 21, delavec. Javorje in IVANKA CAH.ARIJAZ, 24, poljedelka, Babna brda. ŽALEC Poročilo se je 7 parov, od teh: VINCENC JAGER, 27 in VILMA GOVEK, 21, oba iz Marija Reke; MARJAN GERM, 24, Zabukovica in HELENA GOVEDIC, 23, Li- boje; FRANČIŠEK TAVČAR, 65 in MARIJA JANKOVIC, 64, oba iz Mežice; FRANC KLINC, 65 in ZOFIJA SROT, 60, oba iz Petrovč. CELJE 33 dečkov in 26 dekUc LAŠKO 1, deček in 1 deklica SLOVENSKE KONJICE 2 dečka in 2 deklici ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 2 deklici CELJE MARTIN PEPELNJAK, 76, Radeče; JOŽEFA POZNIC, 72, Celje; JUSTINA SEPIC, 68, Ljubljana; JANEZ MU- HIC, 69, Novo Celje; ALOJ- ZIJA KRULEČ, 75, Arja vas; LEOPOLD JESENICNIK, 24, Paka; METKA CVETKOVIC, 2 dni, Prekopa; BRANKO AUBRECHT, 16, Pirešica; ANTONIJA KARLIC, 30, Ce- lje; EDVARD SPIESS, 85, Avstrija; ANTONIJA POKEL- ŠEK, 71. Žepina; HELENA OMLADIC, 5, Letuš; FRANC REZEC, 55, Laško in BO- ŠTJAN SUŠNJARA, 1 dan, Celje. HRASTNIK FRANC PETRIC, 74, upo- kojenec, Kovk. LAŠKO HELENA MLAKAR, roj. Bezgovšek, 79, preužitkarica, Breze in JANEZ LOKOŠEK, 78, preužitkar, Olešče. SLOVENSKE KONJICE CVETKA KOLAR, 15, Ve- šenik. ŠENTJUR PRI CELJU RUDOLF VODEB, 54, kmet, Paridol; LUCIJA SENICAR, 78, kmetica. Loka pri Zu- smu; ANTON BELE J, 62, upokojenec, Vezovje; PRANC PLANKO, 70, preužitkar. Ja- vorje; FRANC PLAHUTA, 77, kmetoval€>c, Trr.o; MARIJA TANŠEK, 80, preužitkarica, Javorje; MARIJA KARMU- ZELJ, 90, upokojenka, Pro- seniško. ŠMARJE PRI JELŠAH . MIHAEL C^LOB, 88, Ce- ste; FRANC LEBARIC, 59, Zadrže; JOHANA BERO- KO, roj. Kunstič, 72, Ločen- dol. ŽALEC ANA STRNIŠNIK, roj. Ga- beršek, 70, gospodinja, Za- planika; JOŽEFA SIVKA, 84, upokojenka, Dobriša vas; JO- ŽEF HRIBERNIK, 29, dela- vec, Podvrh; ANDREJ FLOR- JANC, 79, upokojenec, Loči- ca ob Savinji. KINO UNION: do 23. aprila ameriški bar- vni film MOŽ ZAKONA od 24. do 26. aprila itaU- janski barvni film PER- VERZNA POVEST KINO METROPOL: do 21. aprila italijansko- francoski barvni film MA- ČKA Z DEVETIMI REPI od 22. do 24. aprila itaU- japonski barv. film DJAN- GO PROTI SARTANI od 25. do 26. aprila jugo- slovanski barvni film MA- SKERADA KINO DOM: do 23. aprila špansko-ita- lijanski barvni film OSLA- DEN KOLT Od 24. do 26. aprila ameri- ški barvni fihn PREPRIJA ČASTI KINO DOBRNA: 22. in 23. aprila jugoslovan- ski film DNEVI MINEVA- JO. SLG Četrtek, 20. aprila ob 14.30 in 20. uri Turgenjev: MESEC DNI NA KMETIH — gosto- vanje v Brežicah. Ponedeljek, 24. aprila Dušan Jovanovič: NORCI v Novem Sadu na XVII. jugoslovan- skih igrah. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 22. aprila je de- žurna lekarna Center, Vodni- kova 1. od sobote od 12. ure dalje pa Nova lekarna, Tom- šičev trg- 11. PROSTE KAPACITETE Dovolj prenočitvenih kapa- citet je v zdraviliščih ter v hotelih, gostiščih, pri zaseb- nikih ter v planinskih posto- jankah. Odprti so planinski domovi: Mozirska koča, hotel na Golteh, dom na gori Olj- ki, Celjska koča, dom na Sve- tini, Andrejev dom na Sle- menu, Planinski dom v Lo- garski dolini in celjski Stari grad. RAZSTAVA v celjskem Likovnem salo- nu je do 29. aprila odprta razstava likovnih del Zmaga Jeraja. PONOVNO SEKllKTAR Včeraj so na scji Me- dobčinskega svet? ZKS Clelje izvolili za sekretar- ja Medobčinskega sveta Janeza Zalirastnika, za njegovega namestnika pa profesorja Emila Kojca. ZANIMIVA AKCIJA Janko Vagner, znani celjski družbeni in športni delavec, je spet sredi nove akcije, no- vega dela, tokrat izredno hu- manega. »Nekateri starejši ljudje, moški, smo se odločili za akcijo, ki mora uspeti. Nič posebnega, pa vendar!« »In zakaj gre?« »Obolenja prostate so zna- čilna za moške, stare nad petdeset let. In kadar so bolezenske spremembe na tej moški žlezi tako močne, da je nujna operacija, se šele prav zavedamo, kako bi lah- ko zdravljenje omilili in skrajšali.« »Po tem uvodu je še težko j razumeti, v čem itči pomen vaše akcije.« »Namen naše akcije je na- mreč v tem, da bi z zbira- njem prostovoljnih prispev- kov, zlasti med delovnimi organizacijami, omogočili na- bavo posebnega aparata, pra- vijo mu tudi, zanka, s kate- rim so pregledi prostate, zla- sti pa operacijski posegi zelo enostavni, lahki in prav nič nevarni tudi za srčnega bol- nika, ki bi sicer navadno ope- racijo težko prestal.« »In kakšen aparat je to?, »Gre za ameriški instru- ment, ki stane okoli štiride- set milijonov starih dinarjev in katerega z velikim uspe- hom uporabljajo že v mari- borski bolnišnici. Zdaj bi radi, da bi tak aparat dobili tudi v celjski oblnišnici!« »Upate, da bo akcija uspe- la?« »Prepričan sem v uspeh, zlasti še, ker ne gre za veli- ko vsoto, pa tudi zato, ker gre za akcijo, ki mora na- leteti na razumevanje!« M. Božič Mitja Umnik (3) V sestavku štev. 2 sem vam posredoval nekaj po- datkov o učnih mestih oziroma razpisanih štipen- dijah za nekatere poklice. Danes bom to svojo in- formacijo samo dopolnil še z nekaterimi podatki. Najprej je naveden dolo- čen polclic, v oklepaju pa so navedena imena podje- tij, na katera je treba na- sloviti prošnje za sprejem v uk oziroma zaprostiti za štipendijo. SOBOSLIKAR, KOVI- NOPLESKAR, PEČAR, KAIVINOSEK, STAVBNI KLJUČAVNIČAR — (In- grad Celje, Libela Celje, Obnova Celje, Kongrad Slov. Konjice, Alpos Šent- jur, Komunalno podjetje Laško, Elkov Laško, Zar- ja Žalec), MESAR, PEK — (Merx Celje, Hmezad — Mesnine Celje, Rogia Slov. Konjice, Dravinjski dom Slov. Konjice, Jelša Šmarje, Kmetijska zadru- .ga Laško, Pekama Laško, Savinjski magazin Žalec), KINOOPERATER — (Ki- nop<.,i^jetje Celje), DIMNI- KAR — (Dimnikarstvo Ce- lje, Obrtno komunalno podjetje Rog. Slatina), ZI0AR, TESAR — (Ingrad Celje, Hrastnik Ljubečna, Obnova Celje, Spi. vodna skupnost Celje, Kongrad Slov. Konjice, Spi. gradbe- no podjetje Rog. Slatina, Obnova Radeče, Gradnja Žalec, Usluge Polzela), PRIZER — (Nega Celje, Lorbek Celje, Escerer Ce- lje, Kolenc Ostrožno Ce- lje, FUrlinger Rog. Slati- na), NATAKAR, KUHAR, SLAŠČIČAR — (Zdravili- šče Dobrna, Kolodvorska restavracija Celje^ Ojstri- ca Celje, Merx Celje, Ma- jolka Celje, Zvezda Ceije, Pošta Celje, Na-Ma Celje, Ljudska restavracija Celje, Gost. podjetje Jelen Slov. Konjice, Dravinjski dom Slov. Konjice, Rogia Slov. Konjice, Kolodvorska re- stavracija Zidanj most, Savinja Laško, Gostinjsko podjetje Braslovče, Savinj- ski magazin Žalec, Hotel Slovan Vransko, Hmeljar Žalec), PRODAJALEC — (Elektrotehna Ceije, Kovi- notehna Celje, Moda Ce- lje, Tehno-mercator Celje, Slovenijales, Center Ce- lje, Merx, Avto Celje, Avtomotor Celje, Hme- zad — Mesnine Celje, Dra- vinjski dom Slov. Konjice, prod. Borovo Slov. Konji- ce, Jelša Šmarje, prod. Pe- ko Laško, Kmetijska zad- ruga Laško, Splošno tr- govsko podjetje Radeče, Savinjski magazin Žalec), KROJAČ, ŠIVILJA - (Elegant Celje, Kreator Celje, Gerjevič Celje, An- drenšek Celje, KORS Rog. Slatina, Konfekcija Rade- če), ZASTEKLJEVALEC, STEKLOBRUSILEC — (Steklar Celje), TAPET- NIK, ČEVLJAR, PREŠI- VALKA ČEVLJEV - (Obutev Celje, Tapetni- štvo Celje, Rudi Kolar Ce- lje, TOLO Šentjur). To bi bil kratek pregled učnih mest oziroma razpisanih štipendij za nekatere po- klice, kot so podatke javi- le delovne organizacije celjskemu zavodu za za- poslovanje. Prav gotovo bo učnih mest dosti več, koi pa je bilo javljenih, zato vas bom v tej rubriki o njih sproti seznanjal. Da- nes sem dolžan še dvoje odgovorov dvema našima bralkama, ki sta se že og- lasili na naš poziv. Prva se nam je oglasila Tanja Lamot iz Vitanja št. 51. Spra-šuje nas o mož- nostih za štipendijo za šo- lanje na tehniški grabeni šoli. Moj kratek nasvet bi bil tale: glede na to, da ti v šoli kar dobro gre, saj praviš, da boš uspešno za- ključila 8. razred osnovne šole, se kar vpiši na teh- niško gradbeno šolo, za štipendijo pa zaprosi naj- prej na kakšno gradbeno podjetje v domačem kraju oziroma na temeljno izo- braževalno skupnost v Slov. Konjicah, če pa to ne bo zaleglo, te bo upo- števala služba za zaposlo- vanje pri štipendijah za republiško izobraževalno skupnost. Vidi Bolka iz Dramelj bomo odgovorih prihodnjič. VREME Nastopilo bo zboljšanje in v začetku tedna bo sončno t. 16 — 20. april 1972 NOVI TEDNIK 3. stran razgovor EGUSKEGA AKTIVA ZVEZE KOMUNISTOV — KMETIJCEV, Dt jih je nanizal in razložil sekretar medobčinskega aktiva Peter Hlastec Teden dni po seji regijske- i aktiva komunistov s pcxi- >čja kmetijstva v 2alcu smo iprosili za razgovor sekre- irja tega aktiva Petra Kla- teča o nekaterih najbolj bi- tvenih vprašanjih, ki so bila a dnevnem redu seje, in o oglavitnih nalogah tega ak- iva v bodoče. NOVI TKDNIK: Na zad- iji seji ste analizirali uresni- evanje delovnega programa ,ktiva komunistov-kmetijcev, ;i že dve leti deluje na ob- nočju celjske regije. Kakšna e delovna hilanca aktiva? PETER HLASTEC: Vsebuje )luse in minuse. Nekatere na- oge so bile uresničene bolje cot smo pričakovali, nekatere ne. NOVI TEDNIK: V vrste ZK 5c vrača samokritičnost. Bi začeli z minusi? PETER HLASTEC: ESia ne- izpolnjenih nalog je združe- vanje kmetijskih organizacij celjske regije in združevanje strokovnih služb, kot so hme- ljarski institut, veterinarski zavod in kmetijsko izobraže- valni center. To vprašanje bo v bližnji prihodnosti treba razjasniti na ravni občin, kmetijskih organizacij in ostalih dejavnikov. Od tega je odvisno, ali naloga ostane v programu ali ne. NOV! TEDNIK: S katerimi dosežki ste zadovoljni? PETER HLASTEC: Uspelo je združevanje kmetov, ki so za celjsko regijo ustanovili zbor zadružnikov. Ta se je letos že drugič sestal in je v preteklem obdobju s svojim delom in vplivom pripomo- gel k razreševanju poglavit- nih problemov tudi v republi- škem okviru. NOVI TEDNIK: Lahko naj- važnejše uspehe tega zbora konkretno naštejete? PETER HLASTEC: Zakon o združevanju kmetov, ki bo v kratkem sprejet, je že eno od področij aktivnosti tega zbora. Z njegovo dejavnostjo se je tudi precej premaknilo pri politiki investicijskega vlaganja v kmetijstvo, pred- vsem investiranja v zasebno, zlasti usmerjeno kmetovanje, Precejšnji je delež tega zbo- ra v razpravah o izenačeva- nju zdravstvenega zavarova- nja kmetov z delovskim za- varovanjem. NOVI TEDNIK: Ko ste že omenili izenačevanje zdravstvenega zavarovanja, kako ocenjujete potek raz- prav v regiji, zlasti nedav- no razpravo v Celju? PETER HLASTEC: Pozi- tivno je že, da razprave so. Sodim, da v načelu ni nihče proti, da pa je razločke v stališčih o pristopu, o ča- su starta in podobnem tre- ba prediskutirati, vendar tvorno, da bi napredovali. Seveda tudd 3 večjo močjo argumentov, z več dokumen- tacije, da bo odločitev lažja. NOVI TEDNIK: Kako or- ganizaci.ja ocenjuje dejavnost kmečkih društev in njihove cilje? PETER HLASTEC: Sekre- tariat aktiva meni, da druž- bena aktivnost reševanja problemov kmetijstva, ki jo je začela organizacija ZK v Sloveniji, beleži obilo us- I>ehov. To velja tudi za položaj zasebnega kmeta, saj so se razvile bolj.še ob- like samoupravnega vpliva le-teh v svetih zadružnikov in kooperantov. Mnogo bolj razgibane in učinkovite so postale kmetijski9 Siskcije pri SZDL pri občinskih vod- stvih in v krajevnih orga- nizacijah. Mislimo pa, da bo tudi na področju zava- rovafetva, s tem v zvezi se je začela aktivnost kmečkih društev, v kratkem moralo priti do sprememb, ko bodo v okviru razširjene rizične skupnosti tudi zasebni kme- tje na boljšem. Prvi znanilci so že tu, zlasti pri sofinan- ciranju nastajajoče raketne obrambe proti toči. NOVI TEDNIK: Pomudi- va se še nekoliko pri orga- nizaciji sami. Ste s struktu- ro članstva v vašem aktivu zadovoljni? PETER HLASTEC: Ne, ni- sem. Aktiv, ki združuje oko- li 5()0 članov vključuje le okoli 40 komunistov zaseb- nih kmetovalcev. Po struk- turi, ki obstaja v odnosu števila zasebnih kmetov in delavcev v kmetijskih orga- nizacijah, bi bilo idealno, če bi bila v ZK oziroma v aktivu vsaj polovica zasebnih kmetov. NOVI TEDNIK: Mislite, da bi se število zasebnih kmetov v članstvu ZK moglo povečati? PETER HLASTEC: Dej- stvo, da smo v preteklem letu dobili v vrste ZK pre- cej mlajših kmetov, govo- ri v prid takšni možnosti. Seveda je težko kaj storiti v tistih okoliših, kjer so ko- munisti v kolektivih kmetij- skih organizacijah redki, ali pa jih sploh ni. Tu ni boj za uresničitev politike ZKS na področju kmetijstva do- volj učinkovit in jasen, zato tuer Draga Fur.jan Milan Jazbinš^k JANEZ LORBER, 23, štu- dent višje varnostne tehni- ške šole iz Rogaške Slatine: »Menim, da šmarska občina nima dovolj možnosti za raz- voj, ker nima za to ustrez- nih institucij. Mladim lju- bem je dana premajhna mož- nost izobrazbe, enaka pa je '■Udi možnost zaposlitve in Zaslužka, Vsak gre zato ra- je drugam, kjer so pogoji zgodnejši. Stagnacija je iz ^eva v dan večja kot posle- dica tega procesa. Po mo- j^ni bi bila rešitev v maksi- malni razvitosti turizma in kmetijstva, vendar gre vse Prepočasi, premalo odločno, ^ntuziazma primanjkuje ali ga sploh ni.« ^RAGA FURJAN, 23, nata- ^ica v zdraviliškem domu v Rogaški Slatini: ^Motijo me prevehke socialne razh- ke, ki jih opažam v občini. Na eni strani beda, na dru- gi blišč. Mladi so prepuščeni sami sebi , občina jim ne more nuditi dovolj delovnih mest, plače so premajhne, ljudje odhajajo, pokrajina ostaja prazna. Ostajajo le stari ljudje, ki postaja- jo čedalje večje breme družbe kljtib deležu, ki so ga dali prav tej družbi. Ne nazadnje pa me moti tudi prevelik upravni aparat, neustrezna izobrazba vodilnega kadra, nepresta- ne obljube, mlečnost akcij. Nikomur več ne verjamem. Vsi mladi smo istega mne- nja.« MILAN JAZBINŠEK, 27, ŠI- KC, Store, iz Šmarja: »Nerazvitosti smo, takšno je moje mnenje, krivi tudi mi sami. Hočemo več, kot moremo dobiti. Na račun ne- razvitosti bi radi izvlekli kar naenkrat vse, kar nis- mo doslej imeli, mogoče ali nemogoče. Zavedam se, da imamo malo in prav zato bi morali biti skromni. Danes zehtevamo ceste, dislocirane obrate, turizem, urejeno kme- tijstvo in še in še, vse to pa kar čez noč. Koliko pamet- neje bi bilo, če bi zahtevali zaenkrat le ceste, dolžni so nam to, potem pa še vse ostalo. Ko bi bila zgrajena popolna infrastruktura, bi potekal nadaljnji raz\'oj naj- primernejše. M. STRAŠEK v SZDL v Šmarju POHVALJENI v teh dneh tečejo priprave na sejo občinske konference, ki bo ocenila uspehe pa tudi neuspehe gospodarstva, skratka, pregledala bo na- daljnje možnosti^ kako in v kakšni meri so izvršene na- loge, ki so si jih zastavili ob- čani v svojem programu ob volitvah v letu 1969. čeprav je precej teh nalog uresniče- nih, pa v občini pričakujejo, da bo mnogo narejenega prav v panogi, ki ji posvečajo še vedno premalo pozornosti, v kmetijstvu. Vsega, kar je bi- lo predvideno, prav gotovo ne bo mogoče realizirati. Kmalu bodo nove volitve. V Šmarju pa se popolnoma jasno zavedajo, da bo treba dati na teh volitvah mesto mladim, energičnim in vital- nim ljudem, saj bo na njiho- \'ih ramenih ležala perspekti- va občine in občanov. Prav takšnega kadra v občini da- nes pogrešajo. Problemi, s katerimi se srečuje občinska skupščina in z njo SZDL, za- htevajo energično ukrepanje. To velja predvsem za čim lii- trejšo rešitev varstva ostare- lih, otroškega varstva, eden najtežjih problemov je prav gotovo tudi odhajanje mladih v tujino, tistih mladih, ki bi jih SZDL še . kako potrebo- vala. V bodoče bo moTala šmarska SZDL posvetiti čhn- večjo pozornost občanom pri njihovem angažiranju v iz- gradnji komunalnih objektov. Na tem področju so v občini dosegli lepe uspehe, nalog pa je še več kot preveč. Še ved- no so zaselki brez elektrike, brez vode, brez cest, torej brez osnovnega za življenje. Pripravljenost občanov za ureditev teh problemov je bi- la vseskozi na takšni višini kot le malokje. Prav letos se bodo občani .šmarske občine znova odločili za samoprispe- vek za dobo petih let. Na le- ferendumu, ki bo 14. maja, se bodo odločili za samopri- spevek, ki bo pokrival potre- be posameznih krajevnih skupnosti. Skoraj vse delo SZDL pred- vsem poteka v krajevnih skupnostih, ki postajajo če- dalje močnejše in kot takš- ne pomemben faktor kultur- no političnega in gospodar- skega življenja na vasi in v zaselkih. SZDL kot organiza- tor teh skupnosti igra nedvo- mno veliko vlogo, saj se ra- zen organizacije posameznih akcij kaže pri delu občanov tudi popolna zavest šmarske- ga človeka. MILENKO STRASEK SKUPNI SESTANEK OZN V skladu s sklepom pred- sedstva konference klubov OZN v velenjski občini, je klub OZN »Biba Bock« v Šoštanju prvi stopil v akcijo in pripravil skupni sestanek predstavnikov vseh drugih klubov v občini, ki jih je devet. Pogovorili so se o de- lu in drugih nalogah, ki jih čakajo. Klub OZN »Biba Ročk« bo imel v maju dve predav;mji in sicer o stanju med voja- škimi bloki ter o osvajanju vesolja. B. Mlinar Pozornost obrti in gostinstvu Ciospodarski dosežki delov- nih organizacij v žalski obči- ni so iz leta v leto boljši. Na področju industrije je bilo v zadn.jem obdobju izpeljanih nekaj uspešnih sanacij ki že kažejo prve sadove. Seveda pa bo potrebno zagotoviti, da začetni rezultati ne bodo ostali osamljeni in da bodo pozitivni trendi tudi v bodo- če. Prvi pokazatelji so ne- dvomno ohrabrujoči še zlasti kar zadeva podjetniško aku- muiativnost. V.se kaže, da le- ta tudi v tem letu ne bo pad- la izpod lanskega nivoja. Predvidoma bo tudi v tem letu naraščala hitreje od ra- sti družbenega proizvoda in osebnih dohodkov. V letošnjih prizadevanjih pa bodo odgovorni dejavniki v občini, predvsem mislimo tu na strokovne službe pri skupščini občine Žalec —■ odddelek za gospodarstvo, ob sodelovanju z drugimi insti- tucijami sprotno spremljali gospodarske tokove in pred- lagali ustrezne ukrepe. Še posebno pozornost pa name- ravajo v tem letu posvetiti področju obrti in gostinstva. Vse delovne organizacije s tega področja bodo zadolžili, da bodo izdelale razvojne ozi- roma tudi sanacijske progra- me, tam, kjer je to potreb- no. S temi programi se mo- rajo posamezne delovne orga- nizacije pojaviti z zahtevki pred občinskim in republi- škim rezervnim skhulom ter Ljubljansko banko. Nekatere obrtne delovne organizacije so dosegle lep razvoj, zato je potrebno že razmišljati o ustreznem ko- operacijskem sodelovanju z drugimi sorodnimi podjetji. Pred zelo odgovorno nalogo v letošnjem letu s.toje go- stinske delovne organizacije. Predvideno je. da bi se zdru- žile s trgovskim podjetjem Savinjski magazin v enotno delovno organizacijo. S tem bi Savinjski magazin po- stal nosilec trgovske in go- stinske dejavnosti v občini ter bi v prvi fazi uredil turi- stično gostinski center v Bra- silovčah ter nov gostinski ob- jekt v Žalcu. Kot ,je znano, sedanje gostinstvo v Žalcu ne razpolaga s sodobnim lo- kalom, ki pa ga mesto prav gotovo nujno poti-ebuje. Prav tako pa bo Savinjski maga- zin v tem letu pričel priprav- ljati vse potrebno za gradnjo nove blagovne hiše v Žalcu, ki naj bi stala v bodočem go- stinsko turističnem centru. Prav gotovo bo kazalo na področju obrti razmišljati tu- di o ustreznem tesnejšem po- vezovanju med obrtnimi pod- jetji. Kazalo bi pregledati možnosti, da bi katero izmed obstoječih obrtnih podjetij v posameznih krajih odprlo kakšen nov obrat. Tako ini- ciativo so že sprožili v Tabo- ru, kjer bodo v stari šoli na voljo tudi prostori, v kraju pa je dovolj delovne sile, zla- sti ženske, ki nima možnosti ustrezne zaposlitve. B. STRMČNIK 4. stran NOVI TEDNIK Št. 16 — 20. april 1972 Rudnik Laško Letošnji obiskovalci spom- ladanskeiga velesejma v Za- grebu so mogli med razstav- ljale! najti tudi izdelke ko- lektiva laškega rudnika, to- da to ni bilo črno zlato ali premog, marveč proizvodi TIM, kakor v kraticah poi- menujejo svojo novo tovar- no izolacijskega materiala. V prvi proizvode.] haU, zgra- jeni lani z lastnimi, težko privarčevanimi sredstvi, so že po prvih tednih poskusne proizvodnje poslali na tržiš- če stiropome plošče različ- nih debelin. Do aprila letos pa so osvojili še nove izdel- ke, in sicer stiropome folije v zavitkih in trakovih, prav- tako različnih debelir., ki so v gradbeništvu iskane za iso- lacijo stroix>v. Najnovejši proizvod pa so stiroporni žlebaki, odličen izolacijski material za oblaganje cevo- vodov, katerih temperaturna namembnost sme znašati od minus 20 do plus 70 stopinj. Kot je prva proizvodna hala šele del bodoče tovarne, ki je v tem času v izmeri 40.000 ms podjetje INGRAD iz Celja gradi s pospešenim tempom, tako so tri vrste izdelkov iz TIM-stiropora še- le prvi korak v bogat pro- gram proizvodnje, ki bo v prihodnjem letu obsegal že m desetine artiklov za naj- različnejše namene. Pred- vsem za področje toplotne, zvočne in hidroizolacije, ka- Dve novi skupini izdelkov iz TIM-stiropora, ki jili proizvajajo v novi Tovarni izolacijskega materiala pri rudniku Laško. Na levi stiropor folije različnih debelin za zaščito stropov, na desni stiropor žlebaki za izolacijo cevovodov Za primerjavo velikosti: dolžina žlebakov in širina zvitkov je 1 meter. kor tudi embalažo ter celo vrsto kombinacij stiropora z drugimi materiali aa potre- be gradbeništva. Skupina strokovnjakov, ki dela na uresničevanju programa pro- izvodnje sočasno z izgradnjo proizvodnjih prostorov, ima v načrtu osvojiti za n-aše tr- žišče vse dosežke, ki jih v svetu v tej zvrsti proizvod- nje poznajo. Naše ljudi pošiljamo na te- čaje v Ljubljano, imamo šti- pendiste in okoli petdeset va- jencev. Lastnega izobraževal- nega centra nimamo, ker bi bil za nas predrag. Razgovor je pripravil Mi- lenko Strašek. Dejstvo, da kolektiv rudni- ka z izdelki svoje nove pro- izvodnje že nastopa na po- mladanskem velesejmu le ne- kaj mesecev po tem, ko mu je bil odobren investicij.ski kredit za preusmeritev pro- izvodnje, veliko pomeni. Ve- liko zaradi tega, ker je ko- lektiv v lanskem letu z last- nimi sredstvi zgradil prvi proizvodni objekt, osvojil proizvodnjo v povsem novi proizvodni veji ter s tem na najbolj učinkovit način raz- ničil vse pomisleke, ali je na- ložba družbe v ta preusmeri- tveni program zlagoma od- mirajočega rudnika obetajoča ali ni. JURE KRAŠOVEC Žalec USPOSABLJANJE JE VELIK PREMIK Letošnje večerne politične šole, ki jih je organizirala komisija za idejno politično izobraževanje članstva Zveze komunistov v žalski občini, so lepo uspele. Iz ocene de- lovanja teh šol povzemamo predvsem ugotovitev, da je bil doseže kvaliteten premik v primeri s prejšnjimi leti, da so delovne organizacije, kjer so bili oddelki organizi- rani, v večini primerov poka- zale veliko mero raziuneva- nja po tovrstnem izobraževa- nju in da so pri organizaciji šol tudi pomagale. Program, ki ga je pripra- vila komisija, je bil prilago- jen vsem aktualnim proble mom in potrebam v občini in posamezaiih delovnih organi- zacijah. Povsod so predloženi program tudi v celoti izpol- nili, izjema je morda !e SIP Šempeter, kjer so se pojavi- le težnje, da bi iz programa črtali nekatere teme s po- dročja marksizma, češ da so imeli pred kratkim na obisku v podjetju Zvoneta Dragana, ki je zbranim predaval o teh vprašanjih, pa ne kaže tega ponavljati. Prav gotovo niso s tem smatrali, da je mogo- če pKKiročje marksizma od- praviti le z enim samim, če- prav bogatim in kvalitetnim predavanjem. Tudi po kadrovski plati, to je strukturi navzočih sluša- teljev, je bil pri letošnjih šo- lah storjen pomemben pre- mik na bolje, čeprav brez določenih problemov tudi pri tem ni šlo. Ponekod so nam- reč do kadrovanja pokazali premajhno razumevanje, od- nosno niso upoštevali dogo- vorjenih principov. V tekstil- ni tovarni Prebold so na pri- mer v oddelek politične šole v glavnem kadrovali mlade delavce, ki so šele pred ne- davnim prišli v podjetje. Taki delavci prav gotovo so- dijo v uvajalni tečaj, ki ga običajno' pripravljajo kadrov- ski sektorji v podjetjih, ni- kakor pa ne v politično šolo, ki je namenjena kadrom, predvidenim (in sposobnim), da lahko v okviru delovne or- ganizacije prevzamejo takšno ali drugačno fimkcijo. Tako ravnanje je prav gotovo ne- odgovorno. Konferenca ZK zaiec, ki je na zadnji seji obravnavala poročilo o idejno političem izobraževanju, je komisiji, ki je to delo opravila, izrekla vse priznanje. B. S. IZVOZ RASTE Pisah smo že o tem, da so se letos celjske delovne orga- nizacije povsem drugače lo- tile izvoznih nalog kakor la- ni. Uspešen start v januar- ju, ko je izvoz dosegel raven iznad vseh pričakovanj, se je nadaljeval tudi v februarju in kot vse kaže tudi v marcu ne bo slabši. Febmarski izvoz je bil na primer kar za 72,5 odstotka večji kakor v istem mesecu lani. Upoštevati velja seveda nizko štartno primer- javo, toda ravno to kaže na resnost letošnjih prizade- vanj . Med izvozniki zlasti izsto- F>ajo Železarna, Cinkarna, Lik Savinja in tudi EMO. še zlasti je razveseljiv podatek, da je letošnji dosedanji izvoz v Cinkarni kar enkrat večji kot lanski rn je v februarju že dosegel skoraj milijon do- larjev vrednosti, kar uvršča Cinkarno na prvo mesto po doseženi vrednosti izvoženega blaga. Poleg Topra pa za lanskimi izvoznimi rezultati zaostajata še Libela in Etol. Pri Libeli je glavni vzrok v tem, ker jim primanjkuje ustreznih naročil in je pod- jetje ravno zaradi tega med celjskimi podjetji v največ- jem zaostanku pri realizaciji izvoza. Nekaj podobnega se je že pripetilo v preteklosti, zato kaže pravočasno napeti vse sile, da bo realiziran let- ni načrt, ki so ga doslej v tem podjecju uresničili le 5,1 odstotno. Še nadalje ostaja izredna ugodna struktura plasmaja izvoza, saj so celjska podjet- ja kar 68 odstotkov vsega iz- voza reaUzirala na konverti- bilnih tržiščih. Pri tem ne- dvomno prednjači EMO, ki mu je uspelo prodati kar 98,5 odstotka svojih proizvodov na področje konvertibilnih va- lut. Vse kaže, da se podjetja poleg nujnosti izvoznih pri- zadevanj spoznala tudi to, da so zunaj i partnerji Uk\ddni plačniki, kar bo prav gotovo zelo pozitivno vplivalo na hu- de težave, ki jih povzroča stalna nelikvidnost. Ce bodo začetni trendi vsaj v osnovi vzdržaU, potem se nam lei-os obeta rekordno izvozno leto. To pa bi bilo nadvse dobro- došlo. B. STRMČNIK PROSLAVA V ANDRAŽU Po sklepu vodstva Občinske konference Socialistične zveze v Žalcu bodo z letošnjim le- tom v bodoče vsakoletne os- rednje občinske proslave ob- letnice ustanovitve OF v dru- gem kraju. Letošnja prosla- va bo v nedeljo, 2.3. aprila v Andražu nad Polzelo. V kul- turnem programu bodo sode- lovali pevci domačega pev- skega zbora, orkester Glas- bene šole iz Žalca in učenci osnovne šole iz Polzele. Na proslavi v Andražu bodo sve- čano podeUli šestim najza- služnejšim občanom letošnja občinska priznanja Osvobo- dilne fronte. NOVO VODSTVO Na razširjeni seji pro- svetnega dmštva Ivan Cankar v Tabo-ru v Savinj- ski dolini so izvolili čla- ne novega vodstva. Za no- vega predsednika so izbra- li Janka Kobaleta, ki je že uspešno vodil prosvetno društvo m ima v tem udej- stvovanju precej izkušenj. Dmštvo je kljub nekate- rim notranjim razprtijam doseglo lani lepe uspehe. To še posebej velja za pev- ski zbor. AN AKTIVNOST UPADA DPD Svoboda Liboje je na letni konferenci pregledala enoletno delo. Ugotovili so, da se pevska in dramska sek- cija nista najbolje izkazali, ker jima manjka kader, med- tem ko so bile ostale sekcije bolj uspešne. Posebno uspe- šna je godba na pihala, ki napreduje iz leta v leto. Red- no dela tudi Kino sekcija, ki ima predvsem materialne probleme, ker obisk pred- stav pada. Tudi knjižničarji se trudijo, a je kljub temu bralcev vedno manj, čemur so vzrok tudi zastarele knjiž- ne zbirke. T. TAVČAR Na pobudo Javnih naprav v Celju in v sodelovanju s turističnim društvom je ZPM razpisala med šolsko mladi- no natečaj o čistoči mesta Celja. 20. aprila bodo pode- ljena priznanja in nagrade. Tisti, ki bodo osvojili pet prvih mest, bodo nagrajeni s 300 dinarji, drugonagrajenci bodo prejeli po 200 dinarjev, pet tretjih nagrad pa bo raz- deljenih po 100 dinarjev. Av- torji najboljših spisov prej- mejo priznanje, razredi pa denarno nagrado! Najboljši spis je napisala BOŽIČNIK TATJANA iz 4. osnovne šole. Naši znanci Piše: MILAN BOŽIČ Težko pričakovano svo- bodo je Drago Bradač učakal v Nemčiji. Silno težki in nevarni časi. In vendar so tudi iz teh dni spomini, ki živijo, živi pa So tudi v mnogih dmgih ljudeh, zlasti pri tistih, te- daj sestradanih jetnikih in vojnih ujetnikih, ki so os- tali pri življenju tudi po Bradačevi zaslugi. Takrat je delal v mlekarni in zgo- dilo se je, da krajevne m druge bližnje mlekarne prav v tistem času po ne- kaj dni niso dobile mleka ali vsaj toliko ne, ko bi ga morale. Nič čudnega. Dra- go Bradač ga je pošiljal tem ljudem, ki jih je prav na pragu novega in svo- bodnega življenja lovila smrt. In potem iz Nemčije pot domov. Bila je dolga. Vo- dila ;e preko Češkoslova- ške in Madžarske. Vmes je bilo nič kobko zastojev, nevamosti. Toda, tudi to je minilo. Iz Celja se je znova po- dal v Slovenj gradeč, v bol- nišnico, na delovno mesto, ki ga je imel pred izbru- hom vojne. Za Bradača se je začelo novo življenje. Novo tudi v pravem pome- nu besede. Ko ga je ne- koč pot zapeljala v Pre- valje na veselico, je tam- kaj spoznal dekle, ki si jo je izbral za življenjsko spremljevalko. Poročila sta se junija 1947. leta. Iz Slovenjega Gradca ga je pot 1949. leta zanesla v Postojno na oblastni ljud- ski odbor, kjer je bU po- močnik poverjenika za zdravstvo in socialno skrb- stvo. Morda bi v tem oko- lju, pravzaprav blizu roj- stnega kraja, ostal do kon- ca življenja, če bi mu ne presedali neurejeni živ- ljenjski pogoji. Ko tudi po osmih mesecih spanja na pisalni mizi ni dobil pri- mernega prostora za biva- nje, jo je mahnU v Celje. Zaposlil se je na takrat- nem mestnem ljudskem odboru, p>otem je bil za kratek čas član delovnega kolektiva lesno industrij- skega kombinata Savinja. Dolgo časa za tem je bii na takratnem okrajnem ljudskem odboru. Delal je na področju statistike cen. Član kolektiva celjske delavske univerze je postal 1963. leta. Iz te sredine bo odšel tudi v pokoj. Pri de- lavski univerzi se je zapd- sUl kot vodja splošno izo- braževalnega centra. Takšna je tista Bradače- va pot, ki je opisana tudi v delovni knjižici. Dosti bolj pisana in razgibana pa bi bila, če bi jo sprem- ljali s človeškega stališča. Koliko lepih trenutkov in koliko konfliktov je imela! Takšno je življenje. Tudi Bradačevo. Ves ta čas oziroma vse do 1963. leta pa ga najde- mo aktivnega tudi na dru- gih področjih, zlasti šport- nih. Svojo kariero športne- gd delavca je začel v Slo- venjem Gradcu in nadalje- val 1950. leta pri atletskem društvu Kladivar v Celju. Ko je prestal preizkušnjo na položaju dmgega taj nika, je za dolga leta pre- vzel dolžnost prvega se- kretarja organizacije, ki je zahtevala več kot pa samo amatersko udejstvovanje. (Nadaljevanje sledi) št. 16 — 20. april 1972 NOVI TEDNIK 5. stran fiismš bralcev NEODGOVOR- NOST DO LJUDI v nedeljo. 9. IV. okrog šeste ure zvečer sva šU po Malgajevi uldci proti Otoku. Naenkrat naju je prehitel s precejšnjo hi- trostjo rdeč avto z registr- sko številko CE 267-62. Zapeljal je na pločnik in naju poškropil z umazano vodo s ceste. Ustavil se je pri tretjem bloku, vhod številka dve. Bili sva zelo iznenadeni ob spoznanju, da obstajajo takšni ne otesanci. že sva prišli do parkiranega vozila, ki naju je »blagoslovil«, ko se je njegov voznik vrnil iz bloka s spremljevalko. Hotela sta kolikor m.ogo- ce hitro vstopiti, venaai sva jima to preprečili. Opozorili sva ga na nje- govo netaktnost do peš- cev in soljudi, vendar je svojo napako gladko za- nikal. Bil je zelo živčen in je vztrajno odbijal vsa- ko krivdo še potem, ko sva mu pokazali naiini oškropljeni oblačili. Za- grozili sva mu, da bova vzeli njegovo številko, spremljevalka pa nama je z?..bru)Sila: »Kar vzemite.« Takoj zatem sta se od- peljala. Vprašujeva se, ali pešci res nismo več ljud- je na cesti, smo res sa- mo mimoidoči brez vseh pravic? Vsi vendarle ni- mamo aivtomobilov. T. U. in H. M. Otok III. TEŽAVE S POŠTO Rada bi vam opisala te- žave, s katerimi se sreču- jemo v Virštanju. Mislim na pošto. Rada berem vaš časopis, saj sem nanj že dolgo naročena, zato tudi težko čakam na četrtek, ko bi ga morala s pošto prejeti. Pa vendar ga ta dan malokdaj dobim. Ali ni pismonošova dolžnost, da dostavi pošto na dom? Samo ob cesti so tisti sreč- neži, ki prejemajo pošto redno. Za vse druge, ki smo r.ekoliko stran od ce- ste, pusti pismonoša po- što kar v trgovini. Verjet- no v hrib in blato ni lah- ko stopiti. Tudi naročnino za časo- pis ne pride pobirat do- mov. Ali lahko priporoče- na pisma vsak sprejme in podpiše? Pošto si grem vedno sama iskat. Če pa sama ne morem ponj o, ali pa če mi jo tudi kdo od dobrih sosedov ne prinese, ostanem čez nedeljo^ brez časopisa. Ali ne bo nič boljše? Zofka Zimšek, Virštanj 48. Podčetrtek DELITEV DELA V DRUŽINI Veseli me, da je Novi tednik kvalitativno in kvan- titativno napredoval in da ga ima tudi predsednik Ti- to vsak teden pred seboj, da ga obvešča o življenju celjske pokrajine. Res pa je, da bi bili lahko glede informacij bolj na teko- čem. Posebej o odstopu Ivana Atelška, o mo:ivih za odstop bi lahko več na- pisali. Ali ne bi mogel vaš novmar stopiti v Velenje in zaprositi za intervju? Potem pa še odgovor bralki, ki za vse težave na svetu dolži može. Da je njen članek napisan eno- stransko, to je črno-belo, to nedvomno drži. Žal je nekaj norm postavila ma- ti narava, tako da zaradi fizičnih in psihičnih last- nosti oba spola za vsa de- la nista enako ustvarjena in sposobna. Primer: ku- hanje kosila ali delo v go- zdu, rudniku itd. Ne za- govarjam mož, ampak tr- dim, da se z načinom nje- nega pisanja ne bo nič spremenilo, dokler se o de- litvi dela doma ne bosta pogovorila mož in žena. Zato so njene trditve, da so razni servisi zaradi le- nih mož, iz trte zvite in nerealne. Saj so servisi družbena pomoč družini. Z razvojem družbe pa se tudi ureja miselnost ljudi in bo čedalje manjša deli- tev dela na ženska ali mo- ška opravila. Seveda pa to ne bo čez noč — to je po- kazala tudi naša revoluci- ja, loliko spoštovani tova- rišici v premislek m ved- nost. Stane Dežan, Laško 311 PODJETJE STA PODPIRALA Prav sta storila, da sta se novinar Berni Strmčnik že prej, Zdenka Stoparje- va pa sedaj, za en dan za- poslila. Kdo bo tretji, da bo šel za en dan med tr- pine. In da se s svojim imenom ne bo izdal? Franc cepin, '^lec DOBROHOTNA KRITIKA Zakaj se ustvarj^o novi problemi pri stvareh, ki bi se dale reševati z malo dobre volje? Vprašujem, zakaj Celje nima javnega kopališča za ljudi, ki do- ma v stanovar.-jih nimamo kopalnic. Pred petdesetimi leti je imelo Celje kopali- šče v Ipavčevi uhci, kjer smo se lahko okopali za malo denarja. Z zidavo pa- lače na šlandrovem trgu je bilo za socialno šibke napravljeno dokaj večje kopališče od prejšnjega. Danes pa mi, revnejši iju- dje, nimamo nobenega prostora za najnujnejšo .higieno. Vodilni deiavci, zlasti komunisti, ne bi smeli pozabiti na ta prob- lem. Sam predlagam, da bi re- šili problem javnega kopa- lišča v bolnišnici. Boliiis- nica ima pod kirurgično ambulanto velike prostore in skoraj vedno urejeno prazno kopališče za usluž- bence. Kopališče bi bilo verjetno tudi finančno ak- tivno. Mali ljudje poa-j.^a- jemo higieno. Mogoče bi Se dalo v bolnišnici kaj napraviti. Franc Amšek, Mariborska 54, Celje KOGA NA PRANGER? Dolga leta sem naročnik Novega tednika in sem za- dovoljen z vsem, kar na- pišete. Preberem vse od začetka do konca. Mislim, da bi morali na pranger privezati vse sebičneže, ki mislijo le nase, ne vidijo ljudi, ki jim je potreona pomoč in ne poslušajo go- vorov našega predobrega predsednika Tita. Ivan Amon, Ješovec 21, Kozje POZNAL SEM JIH Rešitev vprašanja v em zadnjih številk NT je — Kastelka. Gadje gnezdo in Vladimir Le-/stik, sin uči- telja pri Sv. šmihelu nad Mozirjem. Oče pisatelja Vladimira Levstika je bil Miloš Levstik, iz Šent An- draža pri Velenju. Stano- val je na Miklavškem hri- bu, slovel pa je kot sad- jar in pisec. V letih 1906 do 1912 je v Šmihelu uci- teljeval Jakob Pušenjak, ki je hranil tudi ključe skromne planinske koče na Golteh. Pušenjakov sin Rado je bil marljiv zadm- gar. V tistih časih sem po- znal Praprotnika, Kocbe- ka, Levstika in se od njih mnogo naučil. Jože Gosak, Loče pri Poljčanah KAKO NAJ SI POMAGAM? Sestra in brat sta odšla v tujino že pred leti. Jaz pa sem nameraval ostati doma in prevzeti kmetijo. Oče je invalid iz druge svetovne vojne^ mati pa je tudi zgarana in boleima. Moram vam priznati, da sem bil za kmetijo vse do danes resnično vnet. Sedaj pa sem nekoliko razoča- ran. Želel sem si kupiti kosilnico, a sem zvedel, da jo lahko dobim samo za devize. Za devize sem po- prosil brata in sestro in sta mi devize tudi poslala. In kaj zdaj? Ne morem si kupiti kosilnice, ker ni- mam deviznega računa. Prosim, kdo mi lahko po- maga? Franc Šmerc, M. Breze 38, Breze ODGOVOR: V Ljubljan- ski banki v Celju so nam povedali, da se oglasite pri njih. Odpreti morate- devizni račun, nanj vloži- ti devize, ki ste jih preje- li, nato pa bo banka na- kazala devize tja, kjer že- lite kupiti kosilnico. ZAPOSTAVLJENA DEKLETA Dekleta iz okolice Vele- nja pišejo, da so zapostav- ljena, da nimajo možnosti za obiskovanje kuharskih tečajev, da imajo premalo razvedrila in podobno. De- kleta, žal, niste se podpi- sale. Kritično pismo ste napisale, pa se še oglasite, toda — podpišite se. VELJA ZA VSE? Doživela sem nekaj, kar ne morem zamolčati. Pred dnevi sem se peljala z enim izmed Izletnikovih avtobusov. Vstopil je mlad fant in videl, da sprevod- nik kadi. Na glas je rekel: Kaditi prepovedano. Spre- vodnik pa ga je takio po- gledal, kakor da bi ga ho- tel z očmi požreti. Spra- šujem se, ali napis oziro- ma prepoved za vse velja. Zvesta bralka ALI BO KDAJ V CELJU TV II. PROGRAM? »Ali je Televizija Ljub- ljana republiška TV ali de- jansko samo TV našega glavnega mesta, kot to kaže njeno ime«, tako ne- kako je postavil svoje e>o- slansko vprašanje nek ma- riborski poslanec, ki ni bi! zadovoljen s tem, kako TV Ljubljana obravnava prob- leme z območja zunaj »metropole«. Menda je šlo za programsko akcijo Ob uvedbi samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev v Ljubljani. No, to sploh ni kaj prida pomembno, važ- nejši je bil odgovor, da je TV Ljubljana namenjena vsej naši ožji domovini. Podobna vprašanja so si verjetno zastavljali gledal- ci televizije v bližini itali- janske meje, ki sploh niso mogli (morda še danes ne morejo) spremljati naše- ga programa, ker ni bilo TV pretvornikov. Tako so bili izključno navezani na tuj program. Seveda pa so naročnino morali plačevati T V Ljubljani, ki jo je tudi vestno pobirala. K razmišljanju o naši TV me je sploh pripravilo neko pismo bralcev v os- rednjem našem časniku Delo, ki protestira, da TV na II. (drugem) progra- mu ne prenaša oddaj s srbskega in hrratskega je- zikovnega območja, ampak da se naslanja na spored italijanske televizije. Ob dejstvu, da lahko pravzaprav le Ljubljana v Sloveniji sprejema II. pro- gram (.morda še bližnja njena okolica, štajerska pa zagotovo ne) se mi zdi vprašanje o slovenskosti naše TV precej pereče. Ali so naročniki, ki lahko sprejemajo dva programa, plačali kaj več od nas, ali pa so morda privilegirani? časi, ko je bila naša do- movina centralizirana, so hvala bogu za nami. Ta- krat bi bila teza o privile- giranem sloju morda up- ravičena, danes nikakor ni več. Seveda je posredi vpra- šanje denarja. O tem ni dvoma. Toda nekaj denar- ja, s katerim razpolaga TV Ljubljana, smo piacaii tudi mi. Torej lahko logič no pričakujemo, da bomo za vloženi denar tudi kaj pridobili. Toda ne! Vpia- šanje II. TV programa za celo Slovenijo ostaja od- prto, še več, zanj se niti- če sploh zmeni ne. Zara- di trenutnega položaja ni- kogar ne boli glava. Vsaj tistih odgovornih na TV Ljubljana ne. Nas pa vča- sih boU, pa ne samo gla- va, ko spremljamo slab program, ampak tudi srce, ker se čutimo zapostav- ljene. Nekateri so se že znašli in spremljajo oddaje TV iz Avstrije. Niti naročnine jim ni treba plačati! Ostali smrtniki pa lah- ko le čakamo, da 6oino postali enaKi, vsaj kar za- deva spremljanje dveh TV programov, z ostalimi na- šimi rojaki. Borut Alujevič ODPUŠČENE Odpuščene delavke iz Kolektiva Sigma, obrat Zabukovica, pišejo, da so več kot pet mesecev iz- redno prizadevno delale goreče peči Sigma 8. Če- prav so imele pogodbo sa- mo za začasno zaposlitev, so delale zelo pridno. Ko- nec marca pa so jih od- pustili. V obratu Zabuko- vica so obdržali samo se- dem delavk, med katenmi so tudi takšne, ki imajo preko 2.000 din dohodkov na mesec. Odpustili pa so 31-letno dekle, ki ji je pa- del oče v partizanih, ma- ti pa dobiva le skromno pokojnino. To in še več lahko pre- beremo iz pisma, podpi- sanega z — vse odpušče- ne. Radi bi objavili vse, a žal, tovarišice, niste se podpisale. Problem pa je tak, da zasluži pozornost, zato je škoda, da pisma niste podpisale. MOŽJE SO IZKORIŠČEVALCI Sem redna bralka Nove- ga tednika in mi je pose- bej drag zato, ker izhaja v mojem najbližjem me- stu in piše o naših vaseh in krajih, v katerih živi- m-o. Rada pa bi nekaj na- pisala bralki, ki je pisa- la, da so možje izkorišče- valci. Jaz pa mislim, da za vse ne moremo kriviti le mož. V starih časih so bile žene le doma, mož pa je skrbel za kruh in ta- krat je morala žena vse voljno pretrpeti. Možu se sploh ni upala niti mogla upreti. Danes pa si je že- na že pridobila enakovred- no mesto v družbi. Res pa je, da se ji marsikje ni nič spremenilo ali pa se ji je položaj celo izbolj- šal. Mnogo žena je, ki z možmi preveč barantajo, kakor da ne bi vedele, da se ptički radi vrnejo v staro gnezdo. Mishm, da so naši možje taki, kakor smo jih same vzgojile. Bo pa še bolj drugače, če bo- mo žene bolj skromne, ce se bomo navadile nositi tudi ene čevlje in če bo- mo znale kdaj držati vodo za zobmi. Zakon narave je tak ,da so možje trdi, da jim ni dana milina. Zato žene ne gordnjajmo pre- več. Saj drugod po svetu še bolj trpijo — i>onekod so celo še sužnje. Največ bomo dosegle z razumeva- njem in ljubeznijo. Nikar ne tožimo, saj smo juna- kinje. M. B. Podčetrtek ZAHVALA KLUBU ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Sem žerja zdravljenega alkoholika ter hki"ati pod- porni član kluba zdravlje- nih alkoholikov Aljiižev hrib Celje. Bila sem čla- nica upravnega odbora te- ga kluba. V svojem imenu in v imenu žena našega kluba pozdravljam letno skup- ščino in se Ob tej priliki želim zahvaliti predstojni- ku dr. Zvonetu Lamovcu in socialm delavki Anici Ašič ter predsedniku klu- ba Tilingerju za njihovo požrtvovalnost in nesebič- no delo v preteklem eno- letnem obdobju. Alkoholik je bolnik, to nam je dobro znano. Bo- lan pa ni on sam, bolna je tudi njegova družina. Koliko živčne napetosti m moralnega trpljenja ter ponižanja odpade, če po- stane mož oziroma oče ao- stinent! Prerojen je sam, prerojena je njegova dru- žina. Spoštujejo in cenijo ga povsod. 29. janauraja tega leta smo imeli pri nas doma obletnico abstinenta. Pro- slavili smo jo kot vsak ju- bilej. Poleg ostalega dari- la je hčerka podarila očku rožo lončnico ter mu če- stitala k njegovi abstmen- ci ter izjavila, da naj v bodoče zaliva rožo name- sto grla. Poštah smo zopet sreč- na družina. Nič več ni pre- pirov, ne slabe volje, ne nezaupanja ter ljubosum- ja v družini. Lep in topsl dom je sedaj. Pohvaliti želim tudi se- danjo metodo zdravljenja. Z njo so uspeli razsvethti in prepričati ljudi, da so spoznali, da so alkonoIiKi resnični bolniki in da jim alkohol zares škoduje. Bolnica ne more delati ču- dežev, ona da osnovo za nadaljnje zdravljenje. To pa dosežeš doma in v klu- bu. Priporočala bi ženam, da se aktivno vključijo kot podporne članice kluba, kar se bo bogato obresto- valo. Napačno ravna tista žena, ki od moža zahteva vse, sama pa ničesar ne daje. Praksa je pokazala, da ni bilo nobenega reci- diva tam, kjer je žena ak- tivno sodelovala v klubu. Na koncu bi zaželela klubu v i>cxloče mnogo u- speha pri nadaljnjem na- pornem delu. Živela abstinenca! MARICA PAJK ŠE »MALO- MARNOST« Dovolite, da zopet nai>i- šem oc^ovor na pojasni- lo vojniške bolnišnice gle- de pisma z naslovom Ma- lomarnost. Pozno odgo- varjam zato, ker prej ni- sem dobil Novega tednika. Našo pokojno mamo smo pel j ah v bolnišnico, ker je zdravnik napisal na- potnico, in to dr. Ivan Moser. Ce je sin prišel v vojniško bolnišnico, je za- gotovo hotel videti mamo, ne pa kaj drugega. Mi do- bro vemo, kdaj je mama umrla in kdaj smo dobili telegram. To je bila malo- m^arnost, saj naš primer ni bil prvi. Ko smo prišli v bolnišnico po mamo, je bila tam le glavna sestra. Bil je tudi problem, kdo bo mamo oblekel v žalno obleko. Milan Pavšner, 5868 Letmathe, Insel 28 ODGOVOR: Ne vem, pi- smo kaže, kakor da se je- zite na uredništvo, ki je objavilo odgovor vojaške bolnišnice. Če je tako, po- tem vam moram poveda- ti, da nimate prav. V pri- meru, da bralec opisuje ali kritizira kak pojav ali dogodek in je v tem kdo prizadet, mora predvideti, da se bo prizadeti oglasil. Uredništvo pa daje vsem bralcem enake možnosti. Na to ne smete pozabiti. TUDI PO PETNAJ- STIH LETIH STIMULIRATI Mnogo, mnogo besed je izrečenih med prosvetaiimi delavci na račun novega pravilnika o osebnih do- hodkih. Le ta predvideva napre- dovanje učiteljev le do pet- najstega službenega leta. V tem letu postane uči- telj najvišje stimuliran. Nato pa petindvajset let lahko brez zadrege in z vso natančnostjo vestnega uradmka vsak mesec spro- ti prejme isti dohodek. Marsikateri tudi pozneje, V nekaterih zahodnih dr- žavah učitelja tudi po dvajsetih letih stimulirajo na različne načine. Posta- ne učitelj, svetnik in kaj še vem, kakšni nazivi so mogoči. Prav gotovo je, da bomo tudi pri nas mora- li misliti na to, kako bi vsakega sposobnega učite- lja stimuliiuli prav do za- služenega pokoja. V so- sednj,i Avstriji razdelijo profesorje glede na leta službovanja v tri skupine, ki jih temu primerno tudi stimulirajo. Skoda bi bilo, da bi z nepopolno izdela- nimi merih za učiteljevo delo namesto stimulirah — destimulirali. Zato bo nujno čimprej napraviti nekaj za leta nad petnajst. Vsi ne morejo biti ravnatelji in pomoč- niki, niti pedagoški sveto- valci. Ljudje smo občut- ljivi. In če za koga vemo, da je v razredu vesten in zato dosega lepe uspehe, mu bomo to morah pri- znati. Na vsak način s po- sebnim nazivom in s po- sebnim materialnim pri- znanjem. Na tak način bo prenekateri učitelj, ki bi bil sicer zagrenjen, še vna- prej predan pedagoškemu in strokovnemu delu. To pa je v korist le vzgoji in izobraževanju mladega ro- du. Vinko Smajs, Efenkova 29, Velenje 6. stran NOVI TEDNIK St. 16 — 20. april 197} KREPITEV SAMOUPRAVE KRITIČNE IN SPODBUDNE MISLI OB SPRE- JEMU LETOŠNJEGA PRORAČUNA CELJ- SKE OBČINE Odborniki celjske občin- ske skupščine so na i^adnji seji sprejeli proračun obči- ne za letošnje leto. V raz- pravi o tem pomembnem dokumentu je sodeloval tu- di sekretar občinske konfe- rence SZDL, Bojan Volk, ki je opozoril na nekatere probleme, ki so se pojavili zlasti v razpravi o predlogu proračuna. Posredoval pa je ludi nekatere pripombe s sastanka predsednikov kia- jevnih organizacij SZDL in s skupne seje izvršnega od- bora občinske konference SZDL ter predsedstva ob- činskega sindikalnega sve- ta. Na letošn.jih zborih voliv- cev ni bilo mnogo razprav o proračunu, zato tudi ne spre- minjevalnih ali drugih pred- logov. Vrh tega je treba pri- biti, da je bila udeiežfia na njih skromna. Predsedniki krajevnih or- ganizacij SZDL so na skup- nem sestanku ugotovili, da so zapisniki pomanjkljivo be- ležili razpravo in zato v njih ni avtentičnih interesov in razprav. Temu bi morali po- .svetiti več pozornosti in tudi v zapisnikih zapisati tisto, kar velja za sklep ali stališče zbora. Prav tako s« opozorili, da letos ni bilo ob.javl.jeno poro- čilo o izvršitvi lanskega na- črta. Dosti kritike je bilo na zborih zaradi slabega vzdrže- vanja cest četrtega reda. Ne- kateri so se zavzeli, da naj bi jih prevzele krajevne skup- nosti. Kritične besede so se nanašale tudi na javnost de lovanja družbenih skladov. Upravni organi skladov niso izpolnili obveznosti o .ja\ni razgrnitvi svojih poročil. Bojan Volk je v nadaljeva- nju opozoril, da bi morale nekatere samoupravne inte- resne skupnosti bolj spodbu- jati kolektive k zbiranju last- nih sredstev. To velja tako za celjsko gledališče kot za po- krajinski muzej, ki v bistvu ne povečujeta svojih lastnih dohodkov. Nikjer ni bilo omenjeno, da je na zborih voli\cev pre- vevala splošna želja po na- daljnji krepitvi samouprave v kra.jevnih skupnostih. Tu nas čakajo nove naloge pa tudi spremembe . v financiranju krajevnih skupnosti. <'.lre za to, da bi naj bile v prihod- nje udeležene na deležu do- hodka, ki ga ustvarjajo z davki in drugimi davčnimi oblikami na svojem območju. O proračunu sta razprav- ljala tudi izvršni odbor ob- činske konference SZDL ter predsedstvo občinskega sindi- kalnega sveta. Skupna ocena je bila, da je bila v doku- mentih proračuna dosežena večja dorečenost, pomanj- kljivost pa se je pokazala v slabi specifikaciji nekaterih postavk. Prav tako je škoda, da je v gradivu izpadla pri- merjava z republiko in ude- ležba naše občine v repubh- .ških gibanjih. Zelo ugodno je bil ocenjen položaj komunalne dejavnosti v proračunu, saj so zagotov- ljena precejšnja sredstva za nekatere osnovne objekte. Hkrati pa je bila i/rcčena skrb, če bo načrt kominialne de,iavnosti v celoti izvršen ta- ko, kot je zastavljen. Pomembno je nadalje sta- lišče, da je treba med letom blokirati morebitne presežke planiranih dohodkov in šele ob sklepu leta reči, kaj bo s temi sredstvi. Gre za vpraša- n.je, ali jih neposredno ali posredno vrniti gospodarstvu. Četudi javna razprava o proračunu ni bila množična niti vsebinsko bogata, se .je vendarle pojavilo nmenje. da bi morali v času, ko se pri- pravlja proračunska razpra- va, sestaviti seznam jiotreb in prikazati enoletne finančne možnosti za njihovo reševa- n.je. Ta primerjava bi piav gotovo dala več konstruktiv- nega v oblikovanju jjroračun- ske porabe. Bile so tudi pobude, da bi komunalno in cestno dejav- nost izkazovali po krajevnih skupnostih. Tako bi tudi po- kazali resnični položaj kra- jevnih skupnosti in osvetlili prelivanje sredstev, ki se do- stikrat pojavlja na zborih vo- livcev kot poseben problem. M. BOŽIC DOHODEK ŠOL NIMAJHEN Pred ačsom so po posa- meznih občinah celjskega območja .sprejemali občinske proračune. Pov.sod so precej sredstev namenili družbenim službam, med temi pa .še posebej mnogo šolstvu. Ni f>otrebno omenjati, da je bi- lo daleč največ sredstev za šolstvo namenjenih v cel.iski občini, ravno tako pa ni po- trebno posebej omenjati, da je v nekaterih občinah teh sredstev premalo (.Šmarje, Šentjur) in zato pamaga re- publiška izobraževalna skup- nost. To so znana dejstva. ; Razmišljali pa bi o nekaterih drugih značilnosti. V tem letu naj bi bilo teo- retično po samoupravnem sporazumu dovolj sredstev — približno enako glede na velikost za vse šole širšega celjskega prostora. To do neke meje zagotavlja že omenjeni sporazum. Toda v tem sporazumu ni nič ome- j njena osnova za leto 1972, i saj vemo, koliko in kakšne i so šole na manj rajvitih I območjih in s kakšnimi pro- storskimi problemi se na drugi stra.ni ubadajo v Celju, oziroma v večjih občinskih središčih. Problemov mate- rialne.ga značaja je izredno veliko in od tod tudi izvirajo socialne razlike, katere želi- mo omiliti oziroma odpravi- ti. Zato lahko zapišemo, da ob takšnem številu material- nih stisk brez izrazite di- \ ferenciacije stred.stev teh ra- I zlik ne bo manj. To je re- i gionalni problem. Zato je i nujno tudi medsebojno do- govarjanje in enotno nasto- panje do proračunov — pa > naj si bodo občin-ski ali re- publiški. Oblik je veliko — omenimo le sestanek pred- stavnikov občinskih svetov za šolstvo, sestanek predstavni- kov izobraževalnih skupno- sti, sidikati imajo medobčin- ski odbor in še bi lahko naštevah. Menimo, da oblike niso bistvene — bistvene so miselne spremembe, ki zah- tevajo več dogovarjanj in aikcij ob dobro zainteresira- nih programih. Teh progra- mov pa je premalo ali pa so pomanjkljivi Dohodek, s katerim bodo razpolagale šole, je precej- šen. Vse šole imajo zagotov- ljena sredstva za osebae do- hodke v znesku 95 " o samo- upravnega sporazuma. Za materialne izdatke je 20— ■iOOo več kot lani. Ob sred- stvih za osebne dohodke — za katere vemo, da so pre- majhna, pa je precej odprtih vprašanj. Najbolj izraženo je naslednje. Mlad kolektiv bo dobil več, starejši manj. Enostavno je — če se držiš sporazuma. Prav pa ni! i2- redno pot za izboljšanje teh težav so ubrali v Celju. V Celju so se dogovorili za poenotenje meril za izplačilo -osebnih dohodkov in so ime- novali komisijo, ki je že pri- pravila izhodišča za enotno financiranje. Ta i;diodišča so poslali že šolskim kolekti- vom. Po teh ne bo razlik med šolami v osebnih do- hodkih razen pri tistih, ki delajo v težavnejšem oko- lju. Menimo, da bi takšno pot medsebojnega dogovar- janja morali ubrati tudi v ostalih občinah. Ker je denarnih sredstev po šolah precej — samo v celjski občini po predračunu TIS-a/ preko 3 mihjarde starih dinarjev, se razumlji- vo od šol zahteva umno go- spodarjenje. Nihče ne očita .šolam, da bi metali denar vstran. Marsikje so naredili iz enega dinarja — dva ali celo tri, predvsem z lastnim delom. Toda nihče tudi ne napravi koraka naprej v bolj »podjetniški« organizaciji šol. Zakaj se šole ne bi mogle dogovoriti o enotni nabavi prehraine 7ja šol'ske kuhinje, za naročilo prevo- zov, za razne investicije itd. Korak v izboljšanju zu- nanje organizacije in posve- tovanja pa morajo kolektivi iz vz.gojno izobraževalnega področja čimprej napraviti. J. ZUPANČIČ PRIČETEK JAŠE BESEDE" v ponedeljek, 24. in torek 25. aprila bo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju pričetek »Naše besede«. Na- stopile bodo vse prijavljene dramske skupine. V pone- deljek bo tudi ob 16.,30 uri v foyerju SLG otvoritev likov- ne razstave, ki je tudi v sklopu letošnje Naše besede. intervjU; „POHOD" DELAVSKIH AMANDMAJEV ^ Kako uvajajo v podjetje ustavna dopolnila, smo pov- prašali predsednika delavske- ga sveta Borisa Pezdirca, gradbenega delovodja, že de- .set let zaposlenega pri pod- jetju, ki si ustvarja čedalje večji ugled v občini pa tudi zijnaj nje. Boris Pezdirc: O uveljavljanju ustavnih do- polnil smo se mnogo pogo- varjali na vseh forumih na- šega podjetja od delav.skega sveta, posameznih organiza- cijskih enot do osnovne orga- nizacije Zveze komunistov v podjetju. Rešitve žal nismo našli, predvsem glede orga- nizacij združenega dela si ni- smo na jasnem. Vprašanje je, kakšna naj bo temeljna organizacija združenega de- la, ali naj bo to podjetje kot celota ali pa je lahko še gradbišče. Novi tednik: Kaj ste storili in kolikšna so bila vaša prizadevanja, da bi neposredni proizvajalec natančno dojel vsebino in po- men ustavnih dopolnil? Boris Pezdirc: Na vseh gradbiščih smo imeU zbor delovnih skupno- sti, ustavna dopolnila pa smo obravnavali le v grobem za- radi razlogov, ki sem jih na- štel že v prvem odgovoru. Pri tem smo naleteli na osno- ven problem, ki se ponavlja vseskozi, namreč: delavca ne zanima podjetje kot celota in ga tudi ne obravnava tako. Važno mu je le gradbišče in s tega stališča gleda tudi ustavna dopolnila. Interes ce- lotnega podjetja se tako po- makne v ozadje, v ospredje pa stopi osnovni interes pro- izvajalca — želja za čimveč j o materialno bazo ne glede na prosperiteto podjetja. Nepo- sredni proizvajalci si žele po- polno odločanje na posame- znih gradbiščih. Kljub nave- denim težavam bomo še v prihodnje, to je, celo leto, skušali čim bolje in natanč- neje poučiti naše ljudi, kaj so njihove pravice in do kod segajo njihove dolžnosti spri- čo novih ustavnih dopolnil. Novi tednik: Zanima nas vaša priprava na seje delavskega sveta in kdo vse pripravlja material? Boris Pezdirc: Kadar menim, da je mate- riala za sejo delavskega sve- ta dovolj, s sekretarjem pod- jetja pregledava gradivo in se posvetujeva. Nikakor pa ne odločava pri tem sama, kaj bo uporabno in kaj ne bo. Gradivo za sejo pripravijo posamezne službe, obravna- vano pa je na posameznih od- borih, kjer so v glavnem sa- mi delavci kakor tudi v sa- mem delavskem svetu. Gra- divo za seje delavskega sveta gre torej po poti: službe-od- bori-delavski svet. Novi tetlnik: Navajeni smo na razne kon- fhktne situacije v organiza- cijah združenega dela. Kako je s tem pn vas? Boris Pezdirc: Odgovor je kratek: ni jih bilo in jih tudi ni. Novi tednik: Samoupravi j avski akti in angažiranost delavcev na se- jah so vprašanja, ki nas ne- prenehoma zaposlujejo. V ko- hkšni meri sodelujejo člani vašega kolektiva pri soodlo- čanju v važnejših vprašanjih podjetja in do kod sega nji- hova volja? Boris Pezdirc: Mislim, da smo kolektiv treznih in odločnih ljudi in da znamo sprejeti vsako kri- tiko, čestokrat pa smo je tu- di veseli. Primer: obravnava- li smo družbeni sporazum. Pripomb ni bilo, razprava je potekala v zdravem vzdu.šju. In še za ilustracijo: odbor za pritožbe je zasedal sa.mo dva- krat v sorazmerju z ostalimi odbori, ki so zasedali po tri- krat več. Novi tednik: Socialna diferenciacija, de- litev regresa — kako? Boris Pezdirc: Najnižji osebni dohtxiek je po drvižbenem sporaziunu 80() din s pripomlK), da je stvarni osebni dohodek najmanj lOOO din brez terenskega dodatka. Vrednost točke ima razpon od 4.4() din do 2.5..'>() din. Re. gres za leto 1972 je za vse enak. Takšno odločitev j« sprejel delavski svet. Izpla čan bo 1. maja. Novi tednik: Program razvoja podjetja? Ali so vsote osebnih dohod- kov dostopne vsakomur? Kdo podpisuje potne naloge direk torju? Boris Pezdirc: V programu imamo kamno- lomsko separacijo v Nego njah za potrebe hitre cesi*. Dela bodo končana v zadnji tretjini letošnjega leta. Ce lotna investicija bo presegla mihjardo starih dinarjev sredstva vanjo pa bodo vlo žiU Ljubljanska banka in ce stni sklad SRS. Cilede osebnih dohodkov ni mamo nobenih skrivnosti. Kar se tiče direktorjevi! potnih nalogov: direktor sm v enem mesecu opravičeno n rabiti 1300 km za službena pc tovanja. če to količino prt seže, presežek obravnava o< bor za finance. Do 1500 ki podpiše polni nalog sekreta podjetja. Zgodi se, da se pn sežek ne podpiše, če ni upri vičen. Novi tednik: Mnoga podjetja pesti n likvidnost. Kako je s tem p: vas? Boris Pezdirc: Gotovo je, da je ta pr blem prisoten tudi pri na Kakor je znano, za vsako n vogradnjo razpišejo inves torji hcitacijo, gradnjo ] dobi najboljši ponudili Gradnja največkrat traja 2 lo dolgo. V tem času pa cene materialti in tisluga spremene. To se v zadnje času večkrat dogaja, za smo nemalokrat prisilje sprejeti riziko na svoje rarr Včasih sprejme del breme nase investitor, največkrat moramo razliko kriti sami Novi tednik: Izobraževanje je pomemb faktor v sleherni delovni 1 ganizaciji. Kaj je storilo ' še podjetje, da bi med vr; neposrednih proiza^ajalcev f šlo čimveč ljudi s širšim zi njem? Boris Pezdirc: V lastnem podjetju nir mo izobraževalnih skuj: Naše ljudi pošiljamo na čaje v Ljubljano. Imamo : pendiste in okoli 50 vajene Pogovor pripra' MILENKO STRAŠ.' DRAGICA RAUTER Odgovor na vprašanje po najbolj znani in spošto- vani učiteljici na osnovni šoli v Šentjurju ni bil te- žak: Dragica Raater. še tri leta in ta priljubljena prosvetna delai>ka, ki je s skrbnimi očmi spremljala vse povojne generacije šentjurskih otrok, bo šla v pokoj. »Takoj se bom upokoji- la, ko bo uradno čas za to. Ne za to, da ne bi bila ra- da na šoli in pri otrocih, ki so mi vse na svetu. Ra- da bi naredila mesto mlaj- šim,« je dejala. Ni samo ona povezana s šolo v rojstnem kraju, ki jo je tudi saina o&i.sfco- vala. Njen stari oče je dal nekaj tisoč goldinarjev za gradnjo te šole. Rodila se je 1915. leta ui po osnovni šoli končala meščansko ter učiteljišče z odliko. 1936. leta je šla na okraj. Tedanji glavar je dejal: »Takšnega spri- čevala že dolgo nisem vi- del, vendar boste morah na .službo počakati tri me- sece.« čakala je tri leta in pol. Nato se je zaposli- la v Rogatcu in na željo kolegice zamenjala kraj. Odšla je, že poročena, v Šentvid pri Planini, kjer so domačini kaj hitro spoz7iali, kako dragoceno učiteljico so dobili. Dela- la je pri tedanjem prosvet- nem društvu, ko pa so pri- šli Nemci in ji pregnali starše, se je pod strahot- 7iim pritiskom le znova zaposlila, da bi pomagala domačinom. »Raje me po- šljite za starši, kot jm da bi služila vam,« je dejala. S spoštovanja vrednim uporom pa je dosegla to, da So lahko v jijenem ura- du govorili slovensko. Lju- dje so jo vzljubili. Na nje- ni mizi ni nikdar manjka- lo šopkov svežega cvetja. 44. leta je postala parti- zanska učiteljica v Šent- vidu. Decembra je morala z otrokom v zaklonišče. Prijeli so jo in jmslali v taborišče v Avstriji, kjer je s šestletno hčerko do- čakala osvoboditev. 1. junija 1945. leta se je zaposlila v Šentjurju pri pripravi starejših učencev, da bi po kratkem uspo- sabljanju preskočili prvi razred. V Šentjurju je še sedaj. Ljubljena in spoštovana. Skrbna in polna ljubezni do svojega poklica, šole, do otrok. Brezštevilne skr- bi so ji zarisale gube v obraz, vendar delitve ved- no sveže in polna priprav- ljenosti pomagati tistemu, ki njeno pomoč potrebuje. »Učiteljica sem z dušo in telesom. Nekoč mi je teta ponudila službo za 3.000 dinarjev, tedaj sem imela 900, a nisem hotela. Življenje prosvetnega de- lavca nikdar ni bilo lah- ko. Danes me moti tretira- nje starejših učiteljev, ki so nosili breme te družbe. Kaj me moti? Nobenega napredka ni od 15. leta službovanja. Mlajši imajo drugačen odnos do služ- be. Se bo že spremenilo, pravijo. Zakaj so tolikš- ne razlike med starejšimi predmetnimi učitelji in projesorji?« Težko bi ji odgovoril. Njej, ki s ponosom gleda na prehojeno življenjsko pot, na tuje otroke, ki jih je učila in na svoji dve dekleti, od katerih je ena že predmetna učiteljica, druga pa bo te dni profe- sorica. M. Seničar št. 16 — 20. april 1972 NOVI TEDNIK 7. stran Revija mladin- v petek, 14. aprila je bila v Celju revija mladinskih aborov celjske občine, ki jo je organiziral Občinski svet ZKPO. Na odru Narodnega doma se je predstavilo 14 zborov: 4 enoglasni, 1 dvo- glasni oiroški zbor, 7 tro- glasnih, 1 dekliški in 1 me- šani mladinski zbor. Polo- vica je nastopila popoldn«, druga polovica zvečer. Šte- vilno občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotič- ka. Močni aplavzi priznanja so potrdili to, kar je pozneje ocenila strokovna žirija, namreč, da se je velika ve- čina zborov dobKO pripravi- la. Mladi zborovodje, neka- teri prvič na celjskem odru, ~ so se z vDemo in dovolj solidjaim znanjem lotih tež- kega dela in vzgojili množi- co mladih glasov. Po nekaj letih stagnacije je festival- sko mesto Celje spet poka- zalo, da je tu doma lepo ; petje. Vzgoja in oblikovanje f mladih grl je posebno ob- čutljiva naloga in zmogel jo bo le tisti pevski učitelj, ki se poglobi v to specialno problematiko. Ni se še po- srečilo vsem dognati tajno- st.: tehnike o'ro.škega petja, a tam, kjer so mladi zboro- vodje poslušali nasvete sta- rejših tovarišev, je bilo sli- šati opazen, skok v kvalite- to. V 'em pogledu je pred- njačil d'voglasni otroški zbor glasbene šole pod vostvom Cirila Vertačniika. Strokovna žirija je bila mnenja, da je ta zbor demonstriral vzor lepega otroškega petja zaoo, ker je zna! zborovodja pra- vilno oplemsnititi mlade gla- sove. — Enoglasni zbor iz štor je pokazal lep uspeh in zlasti ugajal z uporabo Orffovega instrumetarija v pesmi S. Mihelčiča »Kaj imamo«. Dobro so se odre- zali zbori Zavoda Ivanke Uranj.ekove (abor. Alenka Koželj), troglasni zbori osn šole Polule (zbor. E. Lenar- čič), Celje — Hudinja (zbor. P. Bukovac) m Štore (zbor. M, Kordun). Popoldanski spored je za.ključil novo for- mirani dekli.ški zbor Pedago- škega centra, ki ga vodi Vid Marčen. V kratkem času je do.segel lepo stopnjo, ki daje slutiti višjo kvaliteto ob vztrajnem delu. Veče'rno prireditev je do- bro začel enoglasini zbor osn. šole I. celjske čete (zbor. Sonja Kasesnik), sledih so troglasni zbori II. osn. šo- le, (zbor. S. Kasesnik), IV. os.n. šole (zbor. Milena Ar- bajter), osn. šole I. celjske čete (zbor. D. Zvar, vsi na dostojnem nivoju s perspek- tivo za lep napredek. Večer je zaključil mešani mladin- ski zbor gimnazije pod vod- stvom Cirila Vertačnika. Ta zbor nadaljiuje odhčno tradicijo ter se uspešno lo- teva zahtevnejših sodobnih skladb, s katerimi bo repre- zentatiral celjsko pevsko kuturo na republiški reviji v Zagorju, Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Jurče Vreze, Branko Rajšter, Ivo Marin in Egon Kunej, je iz- razila mnenje, da je kljub mnogim težavam dosežen lep napredek ter je revija v kvalitetnem polgedu povsem uspela. Ni pa bila zadovolj- n.a s programom. Zborovo- dje se preveč oklepajo izho- jenih poti, obnavlja.jo že pre- živele pesmi. Treba bo te- meljito preštudirati zadnje letnike Grlice in drugo do- segljivo literaturo, lotiti se sodobnejših in vsaj delo- ma zahtevnejših skladb. Po- glabljati se bo treba v ple- menit en je mladih glasov s sistematično uporabo tehnič- nih va,i, va.biti k vajam iz- kušene kolege, obiskovati od- lične zbore. Hvalevredno je kont.ifn.uirano delo od eno- glasnega do troglasnega pet- ja s perspektivo vključeva- nja izvežbanih grl v srednje- šolske in pozneje v odrasle abore. Razveseljiva in za Celje častna je konstatacija, da bodo na republiški reviji v Zagorju nastopil: trije celj- ski zbori različnega sestava (otroški, dekliški in mešani). EGON KUNEJ Dramska skupiioa Prosvet- nega društva na Polzeli je v soboto uprizorila komedijo Vojmila Rabadana )>Kadar se ženski jezik ne suče«. Ko medija obravnava meščane srednjega veka, ki jim je edi ni smisel življenja denar. Te- mu primemo je tudi njihovo ravnanje in seveda spletke. Igralci dramske >kupine so dosegli, kar so zeleh ~- do- bro so zabavali občinstvo. . Sobotna premiera in nedelj- ska repriza sta dt>kazali, da prebivalci Polzele zelo radi gledajo prav komedije. Seve- da je tudi Igralska skupina pričakovanje gledalce^' izpol- nila, saj je bila komedija, ki JO je režisiral Jaka Jer^ič, dobro naštudirana. S to srednjeveško farso bo- do igralci g.ostovf^ll 29. aprila na Doberdobu in na medob- činski reviji dra.mskih skupin v Vojniku. TONE_TA.Vi:5ar Pii/«ir iz komediji- Kadar se ženski jezi,Vv ue suče, lio sc Ha odru vsi igralcu Veliko Za opatijsko cerkev, ki je bila v zadnjih letih obnovlje- na od vrha do tal, smo bih v zadnjem času vsi prepričani, da ne skriva nobenih prese- nečenj več. In vendar smo se zmotili. Ko so te dni s so- delovanjem spomeniške služ- be pričeli odpirati tlak v juž- ni kapeli in sondirati plasti, se je pokazalo, da se pod da- ' našnjo cerkvijo skrivajo I ostanki starejše stavbe, ki nedvomno izvira še iz zgod- njega srednjega veka. Opatij- sko cerkev so pričeli graditi na začetku 14. stoletja, stav- bo pod njo pa je torej ned- vomno njena prednica. Kak- šna je bila ta prvotna stavba, po odkritih ostankih le tež- ko ."^odimo, saj hi n-.orali raz- j kopati tla po vsej stavbi, če bi , si hoteli ustvariti popolno predstavo o njeni nekdanji podobi. Vsekakor je bila mno- go manjša od današnje cer- kve. Seveda, postavlja se vprašanje, iz katerega časa ta stavba izvira — a žal, vse premalo je bilo odkritih nje- nili se.stavin, da b: jo "bilo mogoče časovo natančneje opredeliti. Taka, kakrš.na se nam kaže, je lahko nastala v U. ali 12. stoletju, lahko pa je celo starejša. Njeni te- melji so deloma uničeni, ker so pozneje tja pokopavali in pri tem razdejali trdno ka- mnito zidovje. Kljub vsemu pa je odkritje nenavadno po- membno, saj gre za arhitek- turne prvine stavbe, .ki sodi v najstarejša obdobja sloven- ske naselitve Savinjske doU- ne. v čas torej, v katerega na vsem celjskem območju razen Svetih gor in Bistrice ob Sotli zaenkrat ne moremo postaviti prav nobene arhi- tekture. I. STOPAR Iz dnevnika SLG v nedeljo zjutraj odpotujejo celjski gledal;scn-ki na odločilno pot v N-ov^ Sad, kier boco v ponedeljek. 24. aprila na&topili pred vsejugoslovanskim gledališkim forumom z Jovanovicevo noviteto »Norci«. Delo je že ob svojem krstu na zadetku letošinje sezone po- želo velika priznanja tako pr; publiki kakor pri kritikih. Ali lahko pričakujemo kakšna več.a presenečenja na konkurenčnem Sterijinem pozorju? Presenečenja so vselej več a, če pridejo nenadejano. Vendar bo že sa.m nastop na vsejugoslrvanskih gledaliških igrah poplačal delo, napore in delež vseh, ki so pripravljali to izjeenno uprizoritev sodobnega slo\'eniskega gledališča. Laško Kakšno staro jedro? Zavod za spomeniško varstvo v Celju je pripra- vil obsežno analizo predlo- ženih variant zazidalnega načrta za staio mestno jedro v Laškem. Pri tem je izhajal iz ocene, da sodi staro laško naselbansiic jedro med najpomemb- nejša spomeniška jedra na Slovenskem. ^Vnaliza ni to- liko temeljila na vredno- tenju po.sameznih spome- niških stavb, ki jih tu m malo, ampak na celotni zasnovi mešata, ki se značil- no prilagaija oblikovitosti terena m tako ustvarja številne mikavne trge, za- iomijene ulice in draguce ne veduLe. Prav te vidike predloženi zazidalni načrti premalo upoštevajo, hkra- ti pa ostaja staro mestno jedro na njih svoje prave življenjske i-anikoije. Taka izhodišča pra obravnava- nju Laiiliega je spocneni- ška služba zavrnila, ob- enem pa nakazala izhodi- šča, ki jih bo inorai vsak urbanist v prihodnje upo- števati. Nikakor namreč m dopustno, da bi nove ar- hitekturne vrednote rasle na račun starih, ani|>ak jih morajo upoštevati. I. S. Vzpodbuden koncert Ljtidje spoznavajo, da je za njUiovo duhovno razve- drilo potrebno le nekaj več kot sprejemanje cenenih kul- turnih in nekulturnih dobrin. Vedno bolj spoznavajo obču- tek zadovoljstva ob tem, da tudi sami ustvarjajo — a- matersko ustvarjajo. Pred- vsem v svoje veliko zadovo- ljstvo. Iz tega hotenja — ustvar- jati predvsem v svoje za- dovoijs:vo, so se po nekaj letih zopet zbrali tudi glas- b^iiika nekdanjega godalne- ga orkestra »Ivan Cankar« in ustanovili rrov »Celjski godalni orkester«. Ta orkes ter se nam je pretekli teden predstavil s svojim celove- černim koncertom. Izzve- nel je — to lahko z gotovo- stjo trdimo - v zmagoslavju glasbenikov, dirigenta in vseh, ki so pripomogli k te- mu, da je Celjski godalni orkester f>o nekajletnem pre- moru si>e;: zaživel. Pred dokaj dobro zasedesno dvorano se je 24 čla.nski ansambel predstavil z deli Glucka, škerjanca, Ipavca, Amiča in Rossinija, skratka s sku-bno izbranim spore- dom. V prvem delu je or- kester najprej zaigral Gluc- kovo Simfonijo v G-duru sohdno, morda intonanono mestoma nečisto in za klasič- no delo premalo lahkotno. Prav gotovo je bilo to v veliki meri tudi zaradi začet- ne treme, saj je pot«m že mnogo bolje izzvenel šker- jančev Concertino za klavir in orkester s solistko Majdo Picherjevo. Le-ta je svoj part odigrala superiomo z zavidanja vredno tehniko in občutkom. Tudi orkester je bil pri tem kos svoji nalo- gi. Zal med enim in drugim ni bilo dosežer.-ega pravega razimerja, za kar pa lahko krivimo zgolj slaibe tehnične možnosti. Oder v Narodnem domu je na.mreč za podobne stvaritve občutno premajhen. Razveseljivo je, da je orke- ster v drugem delu predsta- vil dvoje del iz domačih lo- gov. Namreč »Serenado« Be- njamina Ipavca in »Tri prav- ljice« Blaža Amiča. Posebno pri slednjem se je ajneambel razživel in nemalokrat poka- zal tudi kaj več kot zgolj amatersko muziciranje. V Rc>ssinijevi uverturi Tancred, ki je izzvenela veličastno in je bila zares učinkovit ko- nec tega lepega glasbenega večera, pa snK) sUšali in videli tudi prvi zametek morda »celjskega simfonič- nega orkestra.« Valter Ratej se je predstavil kot dirigent s precej šrjjiim poznavanjem interpretacijskili sredstev in je s sigurno roko vodil or- kester od začetka do konca. Na koncertu so podelili petim članom Gallusova od- Učja. Posebno Gallusovo pla- keto za dolgoletno amater- sko delovanje pa je prejel nekdanji dirigent godalnega orkestra prof. Dušan San- cin. Naj končam to razmišlja- nje o nastopu celjskiti glas- benikov z željo, da bi jih ta koncert vzpodbudil k še uspešnejšemu delu. Vzpod- budil pri njihovih hotenjih in željah reprod^.icirati lepo glasbo — glasbo, ki je živa že desetletja in stoletja. E. GORŠIC Žalec Temeljna kulturna skup- nost v Žalcu se je lotila te- meljite obnove stare Savmo- ve hiše v 2alcu, ki sodi med najpomembnejše spo- menike v mestu. Izvira nfim- reč še iz 17. stoletja in iz te- ga časa je ohranila tudi še nekatere presenetljivo k val i tetne arhitekturne sestavine na svoji fasadi. Mednje SfKli predvsem veliki kamniti pcr- tal pa tudi celotno kvo pri- 1 thčje hiše. Stavba, ki bo v pri- hodnje služila potrebam ku.- turne skupnosti (v njej bo knjižnica itd.) sicer ne bo do kraja urejena tako, kot bi bilo želeti, ker kulturna skupnost za takšno ureditev nima potrebnih sredstev. Vendar bo kljub temu poslej ena najlepše urejenih stavb na trgu. Spome.ni.ška služba je pripravila načrte za rekon- strukcijo oken v desnem delu pritličja, ki bodo spet dobi- la prvotno obhko, za druge. tomeljitejše posege pa se bo potrebno določiti kdaj pozne- je. Fasada torej ne bo v ce- loti obnovljena tako, da bo spet imela svojo pr^-^otno po- dobo, temveč bo ohranila muca.], kakršen je dobila v preteklem stoletju. Obnovitvena dela .se zdaj že bližajo konou in stavba bo kmalu pričela opravljati svo- je kulturno poslan=:tvo kot središče kulturnega življenja v Zaleti. 8. stran NOVI TEDNIK Št. 16 — 20. april 1972 ČLOVEK POSTANE ČLOVEK SAMO S POMOČJO VZGOJE Toliko besed je bilo izrečenih o šoli v Podčetrtku, da najbrž ne bom povedal nič novega. Kljub temu ni moje pisanje samemu sebi namen: šola v Podčetrtku živi, diha, utrip njenega življenja je čutiti povsod. Na slehernem koraku je prisotna državica v državi, ki bi bila skoraj gotovo vesela, če bi imela čimveč takšnih šol, kot je ta, pridna in marljiva kot čebelica v panju. Vse, kar je okoli šole vidno, in vse, kar se le da čutiti, skrito v srcih pionirjev, je plod dolgega, napornega dela člo- veka, ki je svoje delo posvetil najmlajši generaciji Ob- sotelja. Človek velikan, človek vsakdanjosti in dela ter naprezanja za boljši jutri ljudi v dolinici ob Sotii. Motor vsega, ki se, kakor kaže, ne pokvari tako hitro, ki ne klone in ki gre svojo pot naprej — ravno in trdno. V Podčetrtku ga spoštujejo, imajo ga radi, mnogo pomeni najmlajšim, o sebi pa ne govori rad. Jože Brilej, ravna- telj šole v Podčetrtku, govori najraje o svoji šoli. ŽIVLJENJE . JE TREBA IZKORISTITI ZA DELO Pred leti o šolj v malem krajvi pod dobro ohranje- nim gradom, katerega po- slednji lastniki so bili grofje Attemsi, n^ vedel nihče. Potem se je začelo, skromno sicer, toda v^lje je bilo na pretek. Malo čudno So gledali ljudje v Podčetrtku, ko je novi ravnatelj šole, Jože Brilej, začel z novotarijami. Le teh je bilo iz leta v leto več, na šolo so prihajale nagrade, ljudje so bili čedalje 'bolj ponosnj na svojo šolo. Tam, kjeo: pred leti ni bilo nič dru- gega kot ubogo šolsko po- slopje in dvorišče, so za- čele rasti čudne stvari. Za šolo in njeno delo se je začela zanimati šir- ša okolica, prihajala so vedno večja priznanja, a žal, tudi graje. Bilo je rečeno, da se otroci v Podčetrtku vse preveč za- nimajo za izvenšolsko de- lo, da se premalo posve- čajo pouku iji da to ni način dela osemletke, ka- kršnega predpisujejo pra- vila. Danes nihče več ne trdi tega. &ola v Podčetrt- ku je dokazala, da to ni res, dokazala pa je še ne- kaj več: da je šola živ- ljenja, kovačnica poštenja- kov in marljivih ljudi. Motilo me je brnenje mešalnih strojev, j^j poži- rajo pesek in cement za novi prizidek k stari šoli, vendar le ne toliko, da si ne bj ne vem kolikokrat že znova ogledal delo pod- četrteških pionirjev. Na pot skozi njihov mali svet me je spremil Jože Bri- lej. Pionirski živalski svet, njihov živalski vrt, je na žalost okrnjen — izgu:bil je smjačka. Lisica se me je kar nekam bala, mor- ski prašički pa nič. Kanje so se nemirno sprehajale po rogovilah, v bazenčku pa je plavala ribica, ki ji nisem vedel jmena. Men- da so jo dobili kar v So- tii. Ribici, kanjam in li- sici delajo družbo še dru- .ge živali, ki jih bo iz dneva v dan več. Tik nad živalskim vr- tom imajo vrtnarijo, ki bi lahko bila za vzgled vsaki tovrstni ustanovi. Rastlinjaka nisem štel, rečeno pa mi je bilo, da gre dobro v prodajo. Vse, kar je treba opraviti na vrtu, ki z.alaga cel Pod- četrtek in okolico, opravi- jo pionirji sami. Denar, ki ga dobe, porabijo tam, kjer je potrebno. Čisto v kotu vrtnarije stoji čebelnjak in tam- kaj si lahko preberete tele besede: »Kadar skrb me t-are, žalost me prešine, pri če- belah razvedrim se, skrb pozabim, žalost mine.« Pa kaj bi to^ saj pionir- ji v šoli skoraj nimajo časa misliti žalost, pre- več dela jim zaposluje misli. POŠTENOST POVSOD IN ZA VSAKO CENO Toliko je deja\Tios:i, da ■ sva z Jožetom Brilejem hodila okoli šole kar celi dve uri, čeprav po metrih prostor ni ne vem kako velik. Obiskala sva pionir- sko banko, kjer je uprav- nik pionir, pionirsko po- -što, kmetijsko zadix.'go, pionirski bife, knjigarno, strojnico, kjer sem videl majhen traktor z vsemi priključki, cvetličarno, pralnico, a skoraj ne vem, ■ če ima smisel naštevati , vse to. Najbrž bo bolj ; pametno, če povem, da vse to upravljajo pionirji sami in da je še cel kup dejavnosti, ki obstojajo znotraj šole. To velja predvsem za pionirske pevske zbore^ tambiuraše, razne krožke in tako na- prej. Na šoli je nadvse vzorno urejeno varstvo starih ljudi in vsak star- ček ima svojega vaniha, pionirja, ki skrbi za to, da je vedno vse v najlep- šem redu. Stare ljudi je treba spoštovati, zakaj oni so svoje že naredili. Takšno je geslo in tega se drže. Vem, da se boste začu- dili, ko vam bom pove- dal, da na šoli ne vedo, kaj' je to — ključ. Nič ni zaklenjeno, povsod je vse odprto, skoraj bi lahko rekel, na steza j. Edini princip je poštenost. Po- štenost pa je bilo treba vzgojiti. Danes vSi vedo, da je to, kar imajo, njiho- vo^ da jemljejo, če že je- mljejo, sebi, da kršijo svojo mini samoupravo, svoj sistem, ki redkokdaj zataji. Vsak ima svoje me- sto in mesta se iz teden v teden menjavajo, treba .se je privaditi na delo, ki te čaka v življenju. Nekje sem opazil napis: »Tovariš, ne zahtevaj, da ti domovina vse nudi. Toč- no je to, da si njen sin, vendar nisi edinec.« NAŠE DELO JE NEKJE MED IGRO IN RESNIČNOSTJO Tako je povedal med najinim sprehodom Jože Brilej in še pripomnil: »če j° človek dober opa- zovalec, potem lahko opa- zi^ da je vse, kar počne- mo, že privajanje na živ- ljenje.« (KANT) Šola v Podčetrtku je že dala svoje ljudi svetu. Po- stali so dobri delavci in uspehi so očitni. Največja želja ravnatelja pa je us- merjanje mladih v kmetij- stvo. Meni namreč, da moramo obdržati čimveč ljudi doma, vcepiti jim ljubezen do zemlje. »Danes je že nekaj mo- jih učencev dobrih gospo- darjev. Uvideli so, da se da ob primernem razu- mevanju družbe tudi do- ma živeti.« Jože Brilej govori o vsem z ljubez- nijo, ki se pozna v sle- hernem kotičku šole. Šola konec koncev ni nič po- sebnega: vse, kar se doga- ja tukaj^ Se dogaja tudi v življenju. Pa vendarle je neka razlika — tukaj je red in vsekemu določe- no mesto. Vsi vedo, kdaj nastopijo svoje službe, prosta delovna mesta pa razpišejo junija. Dobe jih le najboljši učenci. Zanimivo je, da ravna- telj natanko ve, kdo je sposoben narediti in ko- mu lahko kaj zaupa. To mu omogoča posebna kar- toteka, ki jo izpolnjuje celo leto. »Skoraj nimam ^eč tež-av. Vse delo teče brez- hibno, otroci že pK)znajo sistem, prostori so pove- zani s telefoni, k meni. prihajajo le PO nasvete.« Nasveti Jožeta Brileja pa so prav gotovo vredni zlata, saj večina zamisli prihaja prav od njega. Po- slednja, mogoče največja, je, zgraditi majhno tovar- no spominkov s popolnim samoui>raVnim sistemom, ki bi omogočil^ da se učenci spoznajo s samo- upravljanjem in delom že takoj na začetku življenj- ske poti. . . MNOGO JE NAČRTOV šolarji v Podčetrtku pa ne nameravajo ostati sa- mo pri tem. že sedaj razmišljajo o bifeju, ki bi ga odprli za ostali svet, predvsem za tujce, ki bo- do prihajali k njim iz Atomskih toplic, o letnem gledališču, mini golfu in nazadnje še o etnograf- skem muzeju, za j^aterega so zbrali že lepo število starih^ domačih predme- tov. Od nekega kmeta so odkupili pristno obsotelj- sko kmečko hišo, v l^a- tero bodo prenesli zhvane predmete. Muzej naj bi stal nad šolo, zanimiv pa bi bil zlasti za tujce pa tudi domače. Pionirji, z njimi vred pa tudi njihov ravnatelj, so prepričani, da bodo uresničili vse, kar so si zamislili. Delo, kakršnega poznajo v Podčetrtku, ima mnogo, mnogo dobrih strani. Kot že rečeno, je to šola za življenje, v tej šoli pa se učenci nauče ljubiti svoj domači ^raj, domovino in naravo, ki ji je posvečen velik del delovnega dne- V3i. Zanimivo je delovanje in p>ovozovanje pionirske organizacije s turističnimi dejavniki v Obsotelju. Muzej bo prav gotovo odi- gral svojo vlogo v tristič-. nem življenju Obsotelja, enako bife, kjer bodo to- čili samo brezalkoholne pijače. Pionirjem vzpod- budno pomagajo posamez- ne delovne organizacije, kj imajo za njihovo delo velik posluh: Steklarna ▼ Rogaški Slatini, Aero iz Celja, Gorenje ter Vital iz Mestinja. Premajhna je stran, da bi lahko na njej povedali o »čarovnikih« iz Podčetr- tka prav vse, kar mi leži na duši. Hudo mi je bilo_ ko sem si ogledal dva raz- reda na nekdanjem kozol- cu, ki sta izhod iz sile, ko sem pomislil, da bi navsezadnje ti pridni otro- ci zaslužili le nekaj več. No, tisto »nekaj več« se že gradi in v jeseni se bo- do pionirji že preselili v nove prostore. Nič v^č ne bo stiskanja na podstreš- ju in v stari šoli. Kadarkoli pridem v Podčetrtek, najdem nekaj novega in kadarkolj se poslovim, se poslovim z mislijo, da ne bi bilo slabo, ko bi se še drugi vzgledovali po njih, mla- dih Obsoteljčanih, zakaj ena lastovka še ne prine- se pomladi, če pa pri- dete v Podčetrtek vi, spre- hodite se med s travo poraslim Pitagorovim iz- rekom, kipom Aškerče- vim, živalskim vrtom, pri majhni fontani pa se us- tavite in vrzite vanjo ko- vanec in zaželite: »Vso srečo, Obsotelje, pri tvo- jem razvoju, vso srečo, pionirji iz Podč-etrtka.« MILENKO STRAŠEK Svo,|e mesto v lepo urejenem okolju šole .je na.šel tudi kip .\ntona Aškerca, ki so ga izdelali pionirji sami. Po njem se imenuje n,iih«va bralna značka. Najrazličnejša gesla srečuješ povsod po prostorih šole v Podčetrtku pa tudi izven nje". Vse te besede pa imajo en sam namen: spodbuditi mladega človeka k delu. poštenosti in k vsem, kar mu bo koristilo v življenju. Skulpturo tik pionirske pošte krasi napis: Izlieri si poklic, da boš srečen. Kden izmed orkestrov na šoli. V ravnatelje\i pisarni sem prisluhnil živahni sklaflbici o pomladi. št. 16 — 20. april 1972 novi tednik 9. stran Njihovo življenje je materinstvo LJUBEZNI VELIKO, KRUHA BOLJ Prepričan, da je še ved- no vse tako, kot je bilo pred leti, ko sem bil zad- njikrat pri hiši, sem pre- senečen obstal med nizki- rnimi podboji ktihinje, ki je sodobno urejena s so- dobnimi gospodinjskimi stroji. Ob mizi, sklonjena nad časopis, je sedela IVANKA KLADNIK, v va- si bolj poznana kot MO« ŠETOVA MAMA. Brez ne- potrebnega obotavljanja mi je pričela pripovedova- ti svojo življenjsko zgod- bo, saj je točno vedela, kaj me je tistega deževne- ga dne prmeslo v Luče, v Gornjo Savinjsko dolino. Desetkrat je povila, de- vet jih živi. S ponosom mi je povedala, da je kar osem porodov opravila či- sto sama, le pri dveh ji je pomagala babica. Se se- daj, ko je že na pragu šestdesetih, je čila in zdra- va in doslej, kot je rekla sama, bolnice od znotraj še nikoli ni videla. Pa si je tudi ne želi... Težko je bilo včasih. Mo- šetova mama je veliko skusila, ko je, posebno v vojnih letih, takole s ko- šem na hrbtu hodila od kmeta do kmeta in »plet- la«, da je nabrala za lačna usta, ki so prosila kruha. Tega je bilo nekoč pri hiši zelo malo, zato pa je bilo več ljube2!ni in razimieva- nja, pa je lažje, skupaj s pokojnim možem, prema- govala vse težave. Večkrat je imela koš na hrbtu kot pa žlico v ustih, je pove- dala in globoko vzdihnila, ko se je spomnila tistih težkih let, ki se nikoli več ne bodo ponovila. Deset let je bilo najmlajšemu, ko je lunrl oče, ki je dolga leta bolehal za astmo, si- cer pa je imel lam višje gori ob Savinji skromno kolarsko delavnico, ki pa je dajala le malo kruha. Pri tolikih otrocih pa je ostala skoraj sama, če- prav nikoli pozabljena od svojih otrok. Radi jo in^ jo in ponosna je nanje, saj so ji v veliko oporo in pomoč. Kar štirje fantje živijo v Essnu, v Nemčiji, kamor jih je zanesla pot za zaslužkom. Dolgo so že zdoma, posebno najstarej- ša, zato ni čudno, da je Mošetova mama vzela pot pod noge, sedla na vlak in se že dvakrat odpeljala — k njim na obisk. Trije so se v Nemčiji tudi že poročili, si ustvari- H svoje drtižine in kot vse kaže, bodo tod tudi za vedno ostah, čeprav vezi na dom v Lučah, ne bodo nikoli popustile. Vesela je Mošetova mama, ko vidi, da se imajo otroci radi, da si medsebojno pomaga- jo. Lojze, na primer, ki ži- vi v Nemčiji, redno vzdr- žuje Toneta, ki je študent v Loubljani. Bil je, naj- prej tale Tonček, v seme- nišču, pa si je premislil in se posvetil posvetnemu poklicu — socialnega de- lavca. Letos bo končal in tudi on prišel do kruha ... Vse, kar ima doma, v tej svoji svetil in lepi ku- hinji, so ji pomagali »sku- paj spraviti« njeni otroci, o katerih govori s toliko ljubeznijo in tolikim pono- som. Ne zaman, kajti obi- lo ji vračajo vso ljubezen, ki jim jo je dajala, veli- ko ljubezen, saj kruha vedno ni bilo pri roki, ko so otroci nebogljeno prosi- li zanj. Danes je pri hiši vsega dovolj. Ostala je ljubezen, dovolj pa je tudi kruha in vsega ,kar zraven sodi... Berni STRMČNIK IVANKA KLADNIK — Mošetova mama, obdana z ne- katerimi svojimi otroki. Kar precej let je minilo nH takrat. Danes so vsi že veliki, saj je tudi najmlajša že godna za možitev . .. 12 IN 9 Usoda mater, ki so jim drobljanci pobegnili v svet kakor ptički iz gnezda, je vedno enaka in z^kaj bi bila pri tem zakonu nara- ve Marija Klenovšek iz Šmarja pri Jelšah izjema. Svoje dni, kakršni pač so, preživlja pri hčerki, otro- ci pa so se razteph po sve- tu, »s trebuhom za kru- hom«, kot se reče. Zdaj, ne čisto sama, ima Marija Pred dvema letoma leto- ma ji je imirl mož in oče njenih dvanajstih ot- rok, od katerih jih je osem še živih in med katerimi sta bila kar dva- krat dvojčka. Marija tega še danes ne more pozabi- ti in solze ji silijo, na o- braz. Mnogo je bilo gorja. MARIJA KLENOVŠEK premnogo za skromno šte- vilo let, ki jih je žrtvova- la otrokom in življenju. Izguba moža je bil Mari- jin najhujša udarec, topa bolečina v vsakdanjost njenega bivanja v svetu brez sprememb, ki bi lah- ko obrnile kolo dogodkov. Mlada, še čisto mlada, sta prišla z možem iz Poni- kve, kjer sta se leta 1927 poročila in, kakor pravi Marija, »nista nič imela in vzela na šitant kmetijo v Radečah,« kjer sta vasova- la od 1940—1948 z vsemi otroci, ki so se rodUi že na Ponikvi, nekaj pa jih je zagledalo luč sveta v Radečah. Hudo je bilo tu- kaj, predaleč je imel mož v službo v Zidana most in pnistila sta kmetijo in od- šla v iSmarje, bUžje rodni domačiji. Mož, želetzaiičar, je sedaj hodil v službo v Celje. Kot železničar je mož delal za partizane. »Pa kaj je drugega tudi hotel«. Ljudje imajo ob rojstvu zvezdo, pravijo, ki jih vo- di, srečna ali nesrečna. Menda je bila Marijina ne- srečna. Ko se je rodila hčerka Marica, se je ma- teri Mariji odprla noga m tako je ostalo do danes. Dni, ko bi morala počiva- ti, ji greni vodenica, vese- lje vnučkov preganja sla- bost srca, spomin trepeta nad dvema umrlima sino- voma, nad dvema brhki- ma dekletoma. »Rada sem imela otro- ke, danes md prav pride- jo. Nikoli še nisem v živ- ljenju dobila toliko pisem kot prav sedaj. To je le- p>o, veste.« In iz matere Marije se rodi utrinek, svetla zvez- da srečnega neba: »Srečna sem bila, oh, kako sreč- na, ko so se rodili, takole, eden za drugim, sreča za srečo.« Spomin naredi mater Marijo lepo in takrat po- zabi, da sta z možem »po stantih hodila«. Mariji niso bili dovolj lastni otroci, njena mala vojska. V druižinico, že ta- ko dovolj veliko, je pova- bila še druge male, tiste, ki so po starem bili rojeni v pregrehi, zimaj zakonske zveze in so se jih mate- re sramovale, Marija pa je v njih videla le drobne obrazke, željne ljubezni in toplote. Nadomestila jim je mamo m ~ od leta 1933 pa tja do leta 1953 — ji je zlezlo v naročje in kmalu iz njega v svet de- vet malih izobčencev. Svet jih je zavrgel, Marija spre- jela, danes prihajajo na obisk. Kdor bi rad dogodke, naj jih v tej pripovedi ne išče. Dovolj je le misel na dobroto in misel vam bo povrnila vse, kar hočete iskati in najti med tenai besedami. Kakorkoli že iščete, našli boste le — ljubezen imenovano 12 -+-9. MILENKO STRAŠEK . ... zmikavte, tatove, krf- voprrsežnike. lažnike, gb- Ijufe Sff privezoval j ;> na sredi trgov k prangarjem, da so jih ..videli in sra^ motili tržani in kmetici .. Tako v - srednjem veku- Povprašajte svoj ^šamou- pravljalski čut, svoj oseb- ni moralni kodeks: jetaU med seboj. Ignac, ki je malo ali skoraj nič razu- mel, je vstal in odšel, čez tri ure pa je bil že doma. »Stara, imeli smo sestanek. Nekaj se bo spremenilo, se bo, ^čutim to, prmej- duš, da čutim.« Tako je izjavil ženki Ignac iz Gabro- vega dola m je utihnil. »Povej, Ignac, kaj Se pogovarjali, povej.« Tako je rekla žena m odprla ušesa In ko Ignac le ni vedel kaj povedati, se je, ženska zloba, razjarila tn zatulila: »Tele, kaj ti msem rekia, da se izo- bražuj, da beri, da se ti ne bodo sme- jali, ti pa nič.« in je Ksantipa regijala, da je Ignaca kar vrglo čez prag. Spodaj, v kleti, se je spomnil na ustavna dopolnila. »Strela božja, pa le ne bi bilo naro- be, ko bi človek takšnele stvari razu- mel. A le zakaj, za vraga, vse to tako učene pOvedo.« Si zadovoljen z novimi ustavnimi dopolnili, je zvečer, pri TV vprašal so- sed Ignaca in Ignac je kislo pokimal: »Sem.« MILENKO STRAŠEK sosed sosedu KAKO LE ZMORETE... Zvečer je na vratih po- zvonilo. Gospodinja se je nejevoljna dvignila s kav- ča, kjer je po trudapol- nem dnevu gledala televi- zijski program. Ima dvoje otrok, žlvatimti in Karse- da porednih, od zdravja, pa se je odločila, pustila službo in ostala doma. Aa- to ji pomeni prav televizi- ja zvečer edini stik s sve- tom. Ko je pozvonilo, je v mislih preštela, kdo bi še utegnil pritt tatco pozno zvečer, ker je mož na po- tovanju; morda pa se mu je kaj zgodilo in že je hi- tela proti vratom. »Dober v^čer,« je pozdra- vilo izza njih, »alt lahko telefoniram,« je vprašala soseda iz nasproti stoječe- ga bloka, »videla sem še pri vas luč, pa sem prt- šla.(( Gospodinja je sosedo komajda poznala, le kaaar je na balkanu obešala pe- rilo, je videla njeno sil- hueto in niti pozdravljali se nista. Malo je bila za- čudena, pa si je mislila, je že kaj nujnega in je spu- stila sosedo k telefonu. Ta pa se je pred njo ustavila in jo zaprosita: »Telefoni- rajte vi na to in to števil- ko in če se oglasi ženski glas, spustite slušalko.« Zmedena nad uKazom je gospodinja tudi tako ''ou- nala. Oglasil se je na dru- gi strani žice moški gias in že Je slušalko podala sosedi. Ta pa je priceia pogovor na dolgo in širo- ko, na koncu pa se je do- menila za zmenek. Ko je končala, ji ni bilo prav ntc nerodno in med vrati je začela pogovor. Uoraia je vse stranke iz njihovega bloka, za vsakega je veue- la kako in kaj je z njim, na koncu pa se je lotila se gospodinje, kjer je te- lefonirala. »KaKO morate zdržati doma, aii vas moz toLiko zasluzi, da si lahko privoscue tak luksuz, pa imaie telejon, sploh odlič- no živite.. .« »i^obiram telefonsko ta- kso od vsakega pogovora po dinar, pa nam to dvi- guje scanuard, Ker nistm brezplačni servis za ne- vljuuiie stranKe,« ji je za- brusda s sveto jezo na- zaj gospodinja m svegnua rofco. Klin se s klinom iz- bija, nesramnost se vrača z nesramnostjo. Ko je zaloputnila za so- sedo vraia, je planila v jok, zato, ker je morala tako ravnati, ker bi se drugače nesramnost po- navljala, -ka OD RINKE DO SOTLE — OD R!NKE DO SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINK^C i Ob Ljubljanski cesti v Celju že raz^ preža tipalke posameznih učilnic šola za težko vzgojljive otroke. Nekaj let so hrepeneče čakali na graditev, z no- vim šolskim letom pa bodo le dočakali vselitev in namestitev. Ta želja, umak- niti se iz starodavnih in neprimernih prostorov, je rodila celo časopis, ki no- si naslov Naša nova šola. liram učenosti za prizadete otroke je zgrajen na zunaj iz plemenite suro- ve opeke in naravnega lesa. Deluje top- lo, in ker je stavba členovita, razdelje- na na več oddelkov, ki imajo vsak za- se svoj vhod, bo tudi odpadlo nepotreb- no srečevanje otrok.'Po modelu te stav- be so sprejeti tudi republiški normativi, ki bodo veljali pri gradnji vseh na- slednjih posebnih šol v Sloveniji. Vsa ka učilnica je grajena za petnajst otrok in ima tudi svojo garderobo. Sobe so svetle, strop je v naravnem lesu in ob- čutek domačnosti je zelo prijeten. Tudi sanitarije so v vsakem traktu posebej. Vsak trakt (šest jih jej ima ves kon- jort in štiri učilnice. Ko se sprehajaš po teh obširnih, danes še nedograjenih hodnikih, učilnicah in garderobah po- gled neprestano uhaja k sredini, kjer se v svoji lepoti že kaže ponos Celja — plavalni bazen. Ni olimpijskih dimen- zij, je pa vsekakor koristen pripomo- ček h kurativni gimnastiki prizadetih otrok. Se in še smo se sprehajali po velikih prostorninah in prišli do telo- vadnice, nad katero se šopiri v vsej le- poti še galerija za korektivno telovad- bo. In že smo pri delavnicah za mladi rod, kateremu je ročna spretnost eden glavnih predmetov in tudi najboljši uč- ni pripomoček ter usmerjevalec v živ- ljenju. Pred nami se zvrstijo mizarske delavnice, ključavničarske, do dvorane šiviljske stroke. In že smo pri najlep- šem prostoru — dvorani za kulturne prireditve in nastope ter pionirsko knjižnico. Zelo praktično je vse ureje- no, tako da se da z najmanjšimi pre- miki spremeniti njeno funkcijo. Ker je ta prostor večnamenski (tu bodo tudi občasne razstave) je še po- sebej lepo urejen. Dela se tu že bližajo koncu, zato je lepota prostora vidna. Skrbne roke, ki tkejo gobeline, že pri- pravljajo za okrasitev tega prostora po- sebej izdelane slike, velikih dimenzij, ki bodo polepšale in popLemenitile več- namenski duhovni prostor. Morda je potrebno kot posebno za- nimivost omeniti še prostor za gospo- dinjski pouk, to je stanovanje v ma- lem, kjer se bodo otroci praktično uči- li pospravljati stanovanje. Prostori za učno osebje so skromni, pa nihče nič ne toži, ker je posebna šola zgrajena za naše otroke, pravijo, ki bodo prvi v Sloveniji imeli novo, lepo in praktično šolo. Morebitne na- pake pa se bodo pokazale šele takrat, ko jo bomo že nekaj časa koristili. Do takrat pa mislimo o njej vse najlepše! Tako kot otroci, ki na upanje na sko- rajšnjo preselitev zlagajo pesmice in sanjajo c njej. O novi, posebni šoli, kjer vsak zidak pomeni upanje, vese- lje in pričakovanje prizadetega otrotca. Sanje za tistega, ki mu nova šola po- meni več kot zdravemu. Z. S. V kinodvorani na Vranskem je bilo minulo nedeljo predtekmovanje v poznavanju NOB na Štajerskem. Nastopilo je osem ekip iz vseh popolnih osnovnih šol občine Žalec. Finalno tekmovanje bo v nedeljo na Polzeli, tekmovale pa bodo naslednje ekipe: Vransko, Sempe- ter, Prebold, Petrovče in Braslovče. Da je bilo tekmovanje bolj pestro, je poskrbel moški pevski zbor iz Tabora pod vodstvom Staneta Lesjaka, učenci glasbene šole iz 2alca in iz Griž ter recitatorji z Vranskega. Tekmovanje je pripravila OKZM iz Žalca in združenje borcev NOB iz Žalca. Tekst in slika: Tone Tavčar. Ponikva VUiIH IN ilMNiilLIlMblJM Tudi krajevna skupnost Ponikva je pred dnevi poda- la svoj obračun dela za pre- teklo leto. Ugotovili so, da je bilo največ dela 2 vzdr- ževanjem in gradnjo občin- skih cest. Obsežna so bila tu- di dela pri pokopališki ogra- ji, kjer so občani veliko pri- spevali s prostovoljnim de- lom in samoprispevki. »Pod streho« so spravili tudi nov gasilski dom, katerega bi radi letos dokončno uredili. Na zboru volilcev je bila najbolj burna razprava za- radi delne ukinitve krajev- nih uradov. Občani in pred- savniki terenskih družbeno političnih organizacij so bili odločno proti takšnemu na- činu dela. Program dela KS predvi- deva za to leto sistemsko rešitev za preskrbo s pitno vodo na Ponikvi, dokončno ureditev pokopališke ograje in seveda vzdrževanje ceste. Zgradih bodo tudi prizidek za garderobo pri prosvetni dvorani. Nameravajo nada- ljevati dela pri izgradnji ka- nalizacijskega omrežja, raz- misliU pa bodo tudi o uved- bi krajevnega samoprispev- ka za rekonstrukcijo ceste Sele—Ponikva. Radi bi jo asfaltirali. Najhujš' problem je voda, saj teče le nekaj ur dnevno. Tudi v Okrogu bodo pričeli z gradnjo vodovoda. mali intervju Vprašuje: Jure Krašovec Odgovarja: Hinko VVimmer Bil je deževen dan, pust in mrk. Na vrtu pod oknom, ob katerem sediva, rože pre- takajo deževne solze. Klavr- na nedelja. Res je šele polovica aprila mimo, vendar se turistična sezona naglo bliža. Kaj vas trenutno kot predsednika turističnega društva najbolj obremenjuje? Marsikaj, toda od vsega najbolj vprašanje, če bomo letos imeli priredi- tev »Pivo in cvetje« ali ne. Od česa je to odvisno? Od te- ga, ali se bodo poleg našega društva in pivovarne za so- delovanje odločile še druge delovne organizacije. In kdaj bo padla odločitev? čez ne- kaj dni. Obvestili smo jih o predvidenem programu, ki je časovno skrajšan. Skrajšan? Zakaj in v kakšnem smislu? Praznovanje bi trajalo letos le tri dni. Poleg likorae in cvetlične razstave bi imeli še sobotni ognjemet, vasovanje in veselo noč od sobote na nedeljo, nadalje kmečko ch- cet in pestrejši sprevod skozi Laško kot prejšnja leta. Ste z Laškim kot turistično ozalj- šanem mestu zadovoljni? Da in ne. S krajevno skupnost- jo, hortikultumim društvom in lastniki hiš bomo v krat- kem sprožili akcijo čiščenja mesta, njegovih ulic, cest, dvorišč. Radi bi več cvetja na okna in v vrtovih, in ka- ko boste spodbujali Laščane? NagradiU bomo najboljše ozaljšane lastnike hiš In vr. tov. Kaj vam gre najbolj na živce? Neodgovorni elementi, ki uničujejo javne naprave. Tako so okoU pusta močno poškodovali svetilke na vrtu »Savinje«. Kaj pravite na očitke posameznikov, da praznovanje »Piva in cvetja« postaja enolično? Takim naj- brž ni jasen namen te prire- ditve. Le-ta ni toUko name- njena domačinom, kot go- stom, ki jih s prireditvijo vabimo v Laško, ne samo za tiste praznične dni, marveč za vse leto. Od občanov bi pričakovali več sodelovanja, da bi bilo praznovanje bolj- še, p>estrejše. Laščani smo v teh dneh predvsem gosti- telji, prireditelji, manj pu- blika. Kot vodja priprav za splošni ljudski odpor, kar ste po službeni dolžnosti, pač morate imeti izkušnje za mo- bilizacijo ljudi? Ej, to ni isto. Eno je prostovoljnost, drugo pa dolžnost po zakonu ob hkratni zavesti. In vaš odnos do tujcev, po vaši službeni dolžnosti in v funkciji predsednika turističn(>ga dru- štva? Ta je jasen. Sem na- vdušen, da tujci okupirajo Laško kot turisti, toda le do- tlej, dokler bodo prihajali v civilu. Kaj pa vreme? Glede tega sem kot cigan — v dež- ju se veselim, da bo vendar- le posijalo sonce. Torej op- timist? To vedno. PRODAJA STANO- VANJ PO DRUŽBENI LASTNINI Jutri, v' petek, 21. aprila, bo 41. skupna seja članov obeh zborov skupščine obči- ne Celje. Predlog dnevnega reda ima dvanajst točk, med njimi tudi poročilo komisi- je za družbeni nadzor o pro- daji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni last- nini. Več predlogov je pripra- vil svet za urbanizem, grad- bene, komunalne in ^stano- vanjske zadeve (program iz- gradnje m^estne kanalizacije, predlog odloka o določitvi vrednosti posameznih ele- mentov za izrač'jn valorizi- rane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini predlog za izdajo od- loka o preskrbi Celja z in- dustrijsko vodo itd.). Na pobudo sveta za blagov- ni promet bodo odločali o finančnem načrtu sklada za pospeševanje turizma, o naj- višji ceni mleku v prodaji na drobno ter o obratoval- nem času v trgovini, gostin- stvu in obrti. Na dnevnem redu bodo tudi lanski m letošnji pro- grami ter finančni načrti kulturne skupnosti in te- meljne izobraževalne skup- nosti. REGIJSKI POSVET O VARSTVU Republiška konferenca SZDL je minuli teden skli- cala v Celju regijsko posve- tovanje o nekaterih proble- mih otroškega vrstva. Posve- tovanje je imelo namen, da vereficira in ustrezno dopol- ni obsežno gradivo, ki je pripravljeno 7& prihodnjo sejo republiške konference. Naj omenimo še to, da so na posvetovanju ugotovi- li, da so biU na tem pod- ročju v celjski občini v mi- nulem obdobju doseženi ne- kateri pomembni rezultati tn da bo s sedanjim samopri- spevkom mogoče urediti stva- ri tako, da bodo organizira- nega varstva v bodoče de- ležni skoraj vsi otroci, ki so takega varstva pk>trebni. PRIPRAVA NA SEJO SKUPŠČINE člani sveta za splošne in notranje zadeve skupščine občine Žalec so se pretekli t,eden sestaU na redni seji — na kateri so obravnavali poročila občinskega sodišča, občinskega javnega tožilstva, postaje milice in sodnika za prekrške, še posebej so ob- ravnavali problematiko s pod- ročja prometa, javnega reda in miru ter tudi drugih pod- ročij notranjih zadev. Svet je poročila sprejel n jih sklenil predložiti v obravna- vo skup.ščlnii občine na nje- ni prihodnji seji. O IDEJNOSTI POUKA Pri komisiji za družbeno politična vprašanja, kulturo ter idejno politično izobra- ževanje pri komiteju občin- ske konference ZKS v Žal- cu se je sestala posebna de- lovna skupina, ki bo pri- pravila analizo o nekaterih aktualnih vprašanjih idejno- sti učno vzgojnih procesov v vseh šolah žalske občine. ALBERT JAKOPIČ V ŽALCU Pretekli teden so se v Žal- cu sestali komunisti organi- zacije Zveze komimistov v partizanski enoti. Sestanku so prisostvovali tudi vsi sta- rešine. Najprej so obravna- vali nekatera aktualna vpra- šanja naše ztmanje pohtike ter še posebej oceno lan- skih manevrov »Svoboda 71«. O tem je navzočim govoril komisar glavnega štaba par- tizanskih enot SRS Albert Jakopič -Kaj timir. VELIKO RUDARJEV NA MORJE Med velenjskimi rudarji je veliko zanimanje za letova- nje. Tako so bila že v ne- kaj dnevih vpisovanja zase- dena vsa razpložljiva mesta, ki jih ima kolektiv rudnika na voljo ob Jadranu. Velenj- ski rudarji imajo lep lastni dom v Fiesi, razen tega pa letujejo v Crikvenici, Bio- gradu, na Pagu in dnigje. Za tiste, ki ljubijo bolj pla- nine, sta na voljo Pohorje in Bohinjsko jezero. KULTURA IN OBČINSKE MEJE Ob ustanovitvi kulturnih skupnosti so mnogo govorili o zapiranju kulture v občin- Celje člani obeh zborov skup- ščine občine Celje so na zadnji seji sprejeli po- membno spremembo odlo- ka o občinskem promet- nem davku Od nepremič- nin. Predlog za spremembo je dala skupina tridesetih občanov, ki so bili zaradi graditve hitre ceste Hoče —Leveč razlaščeni za zem- ljiška in nekatere stavbe oziroma je razlastitveni postopek še v teku. Vsi ti morajo v relativno krat> kem času prenehati upo- rabljati razlaščene nepre- mičnine in zato čimprej kupiti nove nadomestne. Po veljavnih predpisih bi razlaščenci kupovali na domestne nepremičnine po ceni, v kateri bi bil zajet tudi prometni davek od 10 SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 5je. Zato so mnogi ;ali ustanovitev po- 1, regionalnih ali med- dh kulturnih skupno- »r do dogovora ni pri- )ažamo, da so zveze lo prosvetnih organiza- ;le skupno pot pri or- nji kulturnih priredi- akšno povezavo imata ki svet ZKPO Celje in ske Konjice. Sodeluje- prirejanju mladinskih nirskih filmskih pred- an organizaciji medob- 1 srečanj odraslih pev- ;borov, amaterskih gle- in izposojanju gledali- rekvizitov. Takšno so- nje zmanjšuje finanč- iatke obeh svetov. Fo- moramo pohvaliti stio- pomoč, ki jo nudi a občinska zveza pri i kulturega doma v 1. Gledališke skupine .rjev pa gostujejo preko 5kih meja. Igralci Zarje novelj vsako leto gc.stu- ' Slovenskih Konjicah in i, kjer so si s kvalitet igrami pridobili občin- na taki prireditvi ne gre, so jo imeh tudi v Jurkloštru, nagrade pa so bile zelo lepe in organizatorju ustnega ča- sopisa ustrezne. Nagrajenci so dobili za nagrado lunetna gnojila, izjave za popust pri nakupu kmetijskih strojnih priključkov itd. PARTIZANSKI SEMINAR Minulo soboto so oili voja- ški starešine partizanske enote, ki je v sestavi splo- šnega ljudskega odpora v ob- čini Laško, klicani na eno- dnevm seminar. Seminar je obsegal več tem vojaško- strokovnega m politično in- formativnega značaja. Preda- vali so vodja priprav SLO Hinko Wimer, nadalje Ru- di Grosar iz Laškega, Vid Jerič ter' aktivni major JLA iz Celja. Na seminarju je bil pojasnjen tudi letošnji pro- gram strokovnega in politič- nega izobraževanja^ starešin in vojakov partizanske enote v občini. EN S SMETMI! se ne bi v Slovenskih icah v domu kulture lo še enkrat tako, kot i v mesecu kulture, ko >stovaU baletniki iz Ljub- in bili pohii prahu, ki ; dvigoval iz desk, so incd na zadnji seji izvrš- odbora kulturne skup- . sprejeli sklep, da bodo jali oder, izpraših zave- 1 uredih garderobo. Zdi im škoda, da tako lepa ana z vehkim odrom m lemimi pomožnimi pro- i propada in ne zdi se jim , da odgovorni ljudje va- rivdo za zanemarjeno sta- drug na drugega. Lastnik a je Stanovanjsko pod- !, a dvorano in oder ima [»rabi konjiška Svoboda. K. SODIN USTNI ČASOPIS V JURKLOŠTRU linulo nedeljo je »Km.ečki 5« priredil v Jurkloštru ni časopis, na katerem so lelovali trije novinarji tega a. Med drugim so inter- vah predsednika občine tio Prosena, sekretarja DL Jožeta Kosa, vc>djo ijevnega urada jarlka Le- >vška in sekretarja krajev- organizacije ZK Stanko zoviškovo. Na prireditvi so lelovali še pevci moškega ora »Svoboda« iz Celja pod dstvom pevovodje Julija >riča, ki je za to priložnost iril za nastop tudi juiklo- "ski šolski zbor. Ker brez čke »Kaj veš — kaj zaš?« ČETRTA SEJA KONFERENCE SZDL Včeraj zvečer je bila v La- škem četrta seja občinske konference SZDL, na kateri so razpravi j ah o zaključnem račimu občinske organizacije SZDL v lanskem letu, o raz- rešitvi nekaterih članov izvr- šilnega odbora in izvohtvi novih, analizirali so politično plat treh uspelih referendu- mov občini in sklepali o predlogu žirije za podelitev priznaj OF v letu 1972. LAŠKO DOBI TRIM-STEZO Občinski smdikahii svet je nedavno na seji predsedstva sklenil posvetiti več pozorno- sti telesni krepitvi in rekrea- ciji delovnih ljudi. Odločili so se vključiti v tekmovanje za osvojitev TRIM-znaka. Trenutno skupaj za telesno- vzgojnimi delavci iščejo pri- meren prostor, na katerem bi postavili TRIM-stezo. Na njej bi mogU udeleženci vsa- kodnevno in ob prostih dneh izvajati razne telesnovzgojne vaje med hojo in tekom v naravi. Najti tak prostor v bližini mesta, stisnjenega v ozke doline, ni ravno eno- stavna naloga. NOVA KONFERENCA SZDL v teh dneh tečejo v mozir- ski občini volilne konference krajevnih organizacij Sociali- stične zveze, na katerih voli- jotudi člane nove občinske konference SZDL. Sklenili so namreč, da bodo mandat se- danje konference skrajšali za dve leti, da bi lahko čimprej izpeljah vse organizacijske spremembe, ki jih terja nov republiški statut SZDL. No- vo izvoljena občinska konfe- renca naj bi se predvidoma prvič sestala na seji v začet- ku meseca maja, na dnevni red p>a bodo postavili pro- grame dela v krajevnih skup- nostih občine Mozirje. ^premičnin in pravic. pa v odškodnini za a^iaščene nepremičnine 3 ^včna obveznost m u- •(^stevana, je povsem u- ifs^vičeno, da so razlaščen- j oproščeni plačila občin- '^^a prometnega davka ' primerih, kadar gre za i»kup nadomestnih nepre- i^^nin oziroma, če so bih ■^^eni zaradi graditve ^^''■e ceste. V VSAK DOA/l NOVI TEDNIK Slov. Konjice V KONUSU UREJENO ŠTIPEMDJRANJE „ v skladu z družbenim do- govorom, ki je bil podpisan v občini Slovenske Konjice, je tudi podjetje Konus raz- pisalo več štipendij. V zad- njih dveh letih se občuti po- rast izr.ednih študentov na višjih in srednjih šolah. Te- mu je verjetno pripomogla bližina Celja z novimi višji- mi oddelki. V KONUSU štipendirajo 34 rednih sluša- teljev, od tega 10 na visoki šob, na višji šest tn na srednjih šolah 18. Vajencev šiiperdirajo 65. Izrednih štud-3ntov pa ima- jo v podjetju Konus 11. Z. S. 11/ mmm IN KAJ šE VSE FRANCI DOBRŠEK iz LAŠ- KEGA vodi delo amaterske dramske sekcije PD »PRE2I- HOV VORANC« iz Jvrkloštra. Sodeluje kot igralec, včasih pa tudi kot režiser pri vseh predstavah te dramske sku- pine. Poleg dela na domačem odru je uspešno nastopil v nekaterih radijskih oddajah pri RTV Ljubljana, kot npr. v javni radijski oddaji »SRE- ČANJE V STUDIU 14«, ki je pri radjskih poslušalcih zelo priljubljena. Pred kratkim pa je sodeloval tudi pri snemanji: kratkometražnega igranega filma. No, v maju pa bo imel svoj debut na 7Vl Nastopil bo kot gost 7 TV KRIŽANKI. Dejal je, da bo kasneje sodeloval še v nekaterih od- dajah na TV in radiu. Na vprašanje, kdaj najde čas za hoby poleg službe in izred- nega študija, je odgovoril: »Za svoj hoby in študij iz- koristim ves svoj prosti čas, tudj skoraj sleherno nedeljo, saj je treba veliko marljivega dela in požrtvovalnosti.« Marjana T. Franci Doberšek Rogaška Slatina Čeprav je zadnje dn^ neko- liko nerodno vreme, malce pa s© ponagajale še črne koze, se je sezona za roga- ško zdravilišče le dobro za- čela. Vedno več je rezervacij, zaradi črnih koz pa so se najbolj prestrašili Avstrijci, pr^ katerih rezervacije malce stagnirajo. Po številu pri- javljenih gostov, ki so že v zdravilišči:, Avstrijcem slede nalijani, za njimi pa so Nemci. Trenutno je v Roga- ški Slatini okoli štiristo go- stov. Zdravilišče Rogaška Slatina si veliko obeta od nove pol- nilnice, ki bi že zdavnaj mo- rala bitj odprta, vendar so se dela zavlekla. 26. maja bodo končno le odprli novi obrat, katerega zmogljivost bo za 100 o/o povečana. Na leto bodo dali na tržišče 50 milijonov steklenic, kar je v primerjavi z Slatino Radenci, ki ima letne zmogljivosti 200 milijonov steklenic, še v^dno malo. Kratek sprehod po Rogaški Slatini lahko vsakemu spre- hajalcu pove, da se je zdra- viliški boom že začel, še po- sebej padejo v oči zelo lepo urejeni nasadi. Če ne bo podobnih napak, kot je bil lanski izpad vode v bazenu in hotelih, potem Si bodo rogaški zdraviliški možje najbrž lahko meli roke. Milenko Strašek Strossmayerjev dom in del Zdraviliškega doma z avtobusno postajo. CLOVEIC NE im SAMO OD KRUHA I Morda bi balo najbolj umestno, da smo orskali po ljudeh z vprašanji, kako in kaj je z njihovim izobraževa- njem, kaj jim pomem beseda »kultura«, kaj si predstav- ljajo preprosti Ijvidje za strojem katerekoli tovarne pod tem imenom. V Slovenskih Konjicah so imeli pred do- brim mesecem mesec kulture. Kaj mislijo o njem ljudje, Id so jim bile prireditve namenjene? Vprašanja, ki smo Jih zastavljali predvsem ljudem iz Konusa, ljudem iz proizvodnje, so naletela na odmev brez zadrege. Poslu- šajmo jih! KAREL ORl>2, delavec iz Slovenskih Konjic: »Pod be- sedo kultura si predstavljam najprej kulturno obnašanje, potem pa še vse ostalo. To je obisk gledališča, kina in izobraževanje. Jaz osebno ču- tim potrebo po učenju jezi- kov, učim se angleščine in francoščine. Ko je bil na obisku celjski teater z Umo- rom v katedrali, je bil obisk izredno slab. Mislim, da je zlasti mladini pojem gledah- šča neznan,« JERICA EINFART, delavka v Konusu, doma v Grabov- Ijah: »Kultura je nekaj sodob- nega, vzvišenega. Ko" slišim to besedo, mislim takoj na prireditve. Samo s kruhom se človek ne more zadovolji- ti. Jaz čutim potrebo po ne- čem višjem. Zadostuje pa mi že gledanje televizije. V me- secu kulture v Slovenskih Konjicah nisem bila na no- beni prireditvi. Prebiram tu- di romane. Kaj? Angeliko« FRANC REGOVŠKK., iz Loč, obratovodja v Konusu: »Pod kulturnim udejstvova- njem razumem najprej kul- turno vedenje, potem branje knjig, obiske različnih iger in gledališča, radio, televizijo, učenje. Ogledal sem si v zad- njem času igro Matajev Ma- tija, ki so jo igrali v Ločah in je bil zelo dober obisk. Mislim, da nam zelo »šepa« reklama. Ce bi bih ljudje bolj seznanjeni, bi tudi obi- skali več predstav.« FANlIiA KADILNIK, de lavka iz Slovenskih Konjic: »Jaz čutim veliko potrebo po kulturnem izobraževanju. To mi dajo knjige, ki jih zelo rada prebiram. Zadnjo knji- go, ki sem jo brala, je bila »Prišlo je deževje.« Sicer pa mi veliko časa jemlje tekoči dnevni tisk. Včasih tudi tele- vizija kaj dobrega daje. Hen- rik Osmi mi je bil zelo všeč. Pa tudi Mestece Peyton rada gledam, a mi je bil Henrik bolj všeč.« HERMINA iVIARZDOVŠEK, doma v Stranicah, knjigo- vodkinja v Konusu: Odkar sem poročena, tega je že se- dem let, je z mojim kultur- nim izpopolnjevanjem bolj slabo. Nimam časa, da bi obiskovala kulturne priredit- ve, čeprav sem jih nekoč ze- lo rada. Komaj še ujamem urico oddiha, da pogledam časopisje, če pa mi kaj časa ostane, odprem televizijo. Tu pa sem malo razočarana. Na- mesto da bi predvajali dobre filme, kažejo kviz, ki je po- stal že dolgočasen.« Prireditev v mesecu kulture v Slovenskih Konjicah se je udeležilo malo delavcev. Vsi so izrazili ob tem ogor- čenje in kirivdo iščejo vsak po svojih močeh. Eni jo vidijo v pomanjkanju reklame, drugi v aroganci za vse posvetno, tretji v premajhni kulturni vzgoji v mladih le- tih. Vsi pa so si bili edini v ugotovitvi, da bi bil človek le suha veja, če ne bi vzel v roke vsaj časopisa, če si že ne more utrgati popoldneva, da obišče kvalitetno kulturno prireditev. Da znajo ločiti tudi kvaliteto od pogrošne, ce- nene nadaljevanke, nam je priča tolikokrat pohvaljena nadaljevanka o Henriku Osmem^ Z. S. 12. stran NOVI TEDNIK St. 16 — 20. april 1972 |j Kmetijstvo KMETJE ŠE NISO POLNOLETNI? DVOMLJIV REFERENDUM — KAVELJ IN POVODEC ZA KMETE — ZAUPANJE SE NE MORE VSILITI Zapleti v republiški skup- ščiiu o'o rojstvu novega za- kona o združevanju kinetov v zadruge in v obratih za kooperacijo pri drugih de- lovnih organizacijah zbuja- jo sum, da se za lepo zve- nečimi besedami o enako- pravnosti kmetov in njiho- vem samoupravljanju nekaj skriva. Zakaj naj bi se po- slanci sicer toliko in tako dolgo pričkali, kako naj se glasi 30. člen tega zakcma? Ali je "nekaj besed lahko tako pomembenih, če gre za res pošiene odnose? Gospodarski zbor se je na seji, ki je bila pred tedni, odločil za besedilo, da bo obrat za kooperacijo pravna oseba, če bo tako določeno s samoupravnim sporazu- mom o združevanju; če se ne bi mogli sporazumeti, pa bodo odločili z referendu- mom. Republiški zbor pa je s svojim dopolnilom tak pre- dlog spremenil, m sicer da bo obrat za kooperacijo pravna oseba, če sam ne od- loči drugače. To je treba uskladiti. Ali eden izmed zborov Sipremeni svojo raz- ličico besedila ali poiščeta zlato sredino. Pa ne gre la- hko. Republišiki zbor je na naslednji seji vztrajal pri svojem in izvohl tričlansko komisijo, ki naj bi poskr- bele aa uskladitev. Preprosta, pošteni kmetje niso riti opažih rauhke, ki je povzročila v republiški skupščini napete razprave. Po obeh besedihh je obrat za kooperacijo lahko pravna oseba s svojim žiro raču- nom in vsemi pravicami te- meljne organizacije združe- nega dela, le da se po enem lahko pride do tega cilja z leve, po drugem pa z desne strani. A kaj vidijo v tem poslanci, da se nočejo ali ne morejo sporazumeti? Odgovor — sicer ne po- f>oln — lahko najdemo v ob- javi kmetijskega poslovnega združenja v Ljubljani, ko o- menja to vprašanje, člani iz vršnega odbora m zastopni- ki kmetijskih kombinatov so »opozorili na negativne po- sledice, če bi se obrati za kooperacijo kmetijskih kom- binatov organizirali kot sa- mostojne pravrje osebe. Me- nijo, da i>omeni organizira- nje obrata za kooperacijo kot samostojne pravne osebe deztntergracijo kmetijskih kombinatov In družbenih kmetijskih posestev . . .« AH je potreben natančnejši odgovor? Kmetijski kombi- nati so sicer »podpirali že- ljo, da obrati za kooperaci- jo pridobijo čimvečje pravi- ce in samostojnosti glede od- ločanja in razpolaganja z dohodkom . . .« Gotovo pa ne vse pravice, sicer v za- konu ne bi bil potreben tak prikrit kavelj, na katerega bi lahko obesili p>ovodec, s katerim bi preprečili po svo- tom, da bi odločaU po svo- ji volji. Na takem referen- dumu, kot je predviden po besedilu gosp>odarskega zbo- ra, bi bili namreč vedno v majšini nasproti delavcem, torej že vr-aprej poraženi. To bi čutili tudi pri samouprav- nem sporazumevanju. Po be- sedilu republiškega zbora pa iih ne bi mogel ovirati nih- če. Nekatere kmetijske orga- nizacije se bojijo, da bi se organizirani kmetje ločili od njih in s tem šicodovali tu- di sebi. Vsaj tako trdijo. Po- dobno menijo nekateri po- slanci. Zato naj bi jim pravi- ce, ki bi jim lahko škodo- vale, omejiU z zakonom. Ali so taki ljudje že raz- mišljah, kdaj bodo naši kme- tje postali polnoletni? Polno- letni občani, ki niso umsko omejeni, namreč ne potrebu- jejo skrbnikov in jim jih pK> ustavi ni moči vsiliti. Kdor želi s kmeti enako- pravno sodelovati, naj se do- govarja z njimi brez kavljev in povodcev v zakonih. Na- mesto zakuhsruh iger naj raje razmišlja, kako jih aa- dovoljiti tn jim dokazati, da jih ne bo izkoriščal. Ko se bodo uveljavili enakopravni odnosi m medsebojno zau- panje, ne bo nevarnosti, da bi se kmetje odmikali in razbijali velike kmetijske or- ganizacije. J02E PETEK Med nebom in zemljo ali pomladansko pleskanje droga za zastavo na bencinski črpalki na Ljubljanski cesti .. . (Foto: B. Strmčnik) fepLEKTIV Itrgovskega PODJ^K POKLANJA BRALCEM MOVEG A TEDNIKA rom AN Januš Galec 24 Romarji so prebili noč v svetišču in pod milim nebom, da so se še udeležili zaključne procesije na Goro nad št. Petrom v Leskovcu k rojstvu Marije Device. Ta zadnji prošnji sprevod je že bU zahvalna pesem, da se je izkazala Marija kot pomoč kristjanov in zdravje bolnikov, škof je zapel po sv. daritvi zahvalnico in je podelil nadpastirski blagoslov, prepričan iz dna srca, da je posredovala Ma- rija spravo med narodom in nebom, ki bo te nesrečne kraje odslej blagoslavljalo. Romanja so bila zaključena. Tolažbe nebeške matere prežeti verniki so se razšli v zavesti: Marija je že pomagala! Nikogar več ni skrbelo pomanjkanje, nihče se ni več bal okuženca. In ta trdna vera v podarjeno nebeško pomoč, kako je dvigmla in okrepčala obupani narod! Krščansko usmiljenje se je vzbu- dilo v srcih vseh, se pokazalo na zunaj v pravem bratstvu. Marija, vsem reve- žem odprte grajske zaloge in ljudska na ljubezen pozadana samopomoč je pre- podila lakoto in kugo. Spomlad leta 1579. se je prismehljala v te kraje s sončno toploto, s preobilnim cvetjem in Marija je pomagala skesanemu in Cerkvi zve- stemu slovenskemu narodu. Krškega škofa je klicala kmalu po tako prisrčno opravljenih procesijah dolžnost v svojo škofijo. Pred slovesom je naročil vsem svojim oskrbnikom skrb za pomoč lačnemu narodu med zimo. Odhajal je iz Bistriške doline kot oče, katerega so spremljali hvaležni otroci z Emo na čelu do št. Jurija, kjer so prejeli njegov zadnji blagoslov. Blagi vladika je pozneje večkrat poudarjal v najimenitnejših družbah, da je pridobila njegova duša v kužnem letu 1578 več, kakor če bi bil romal v sv. deželo in se bojeval tamkaj z nevemiki z me- čem 2ja posest sv. krajev. Kaj pa Pištelakova Ema, ta rešilni angel iz lakote in kuge? Trdno je ver- jela, da bo narodu v pomoč dejansko usmiljenje in Marijina priprošnja. Kot prava spokomica se je udeleževala prošnjih procesij. Rahločutna vest ji je očitala, da je pripomogla nekoliko tudi njena radovednost, da je bila prene- sena črna morilka iz Hrvaške na Pilštajn. Belaku bi bila prav lahko zabrusila usodepolni izvid, a ga je še celo preskrbela z mesom in vinom za pot. Zavest vsaj delne krivde na okuženju ji je narekovala neustrašenost v skrbi za oku- žence. Dneve in noči je bila dolgo časa edini angel v človeikovi podobi, ki se je upal med smrti zapisane s tolažilno besedo in z milodari. Resnična ljubezen do trpečega bližnjega ji je vlivala moč, da je prezirala vsako nevarnost okuže- nja in da ni omagala pod telesnimi napori. Nad lakoto in kugo je zmagalo nje- no usmiljeno srce. Niti ta zmaga ji ni bila dovolj! Slovesno je obljubila, da bo storila v zahvalo nekaj izredno velikega ob prvi priliki, ki se bo ponudila. Na- rod ji je bil daleč naokrog hvaležen. Zaslužena zahvalna pesem jo je napravila še bolj skromno in ponižno. Bolj ko so jo ljudje proslavljali in se ji zahvalje- vali, tem glasneje in s tem večjim poudarkom je pripisovala rešenje iz naj- hujšega zla Marijini prošnji in je vzpodbujala rojake k stanovitnosti v pokori in ljubezni do Boga za prihodnost: domačijo, imetje in posest v vsakem oziru. Njena hiša pa je bila tudi vnaprej na stežaj odprta revežem, tolažbe in nasvetov potrebnim. Gospod in kmett sta občudovala jimakinjo in dobrotnico. Nobenemu ni prišlo na um, da bi jo bil upal prositi za roko. Slišali so jo večkrat naglašati, da je in bo ostala do smrti nevesta v Celju po nedolžnem obglavljenega kmeč- kega kapitana Pavla. Ljudje so govorili in bili prepričani, da se je zaobljubila žalostni Materi božji na starih Gorah v upu na nebeško pomoč z večnim de- vištvom. Leto 1579 je bilo eno najbolj bogatih na polju in po vinogradih. Izginilo je pomanjkanje in z njim vred tudi kuga. Tega leta so zopet oživeli: sejmi, božja pota, cerkvena proščenja in ljudje so upali eden do drugetga. Sedaj se je šele videlo, kako strašno je gospodovala kuga tudi po štajerski strani. Navedem v naslednjem le nekaj najbolj kričečih vzgledov: Vasi tik ob SotU, Imeno in Prelasko sta bili glede prebivalstva zdesetkani. Sedanja vas Sedlarjevo se je imenovala v letu kuge še Razdrto. Tukaj je izumr- lo vse. Prisluhnimo še, kaj pravi več sto let stari ljudski glas glede sedanje vasi Sedlarjevo: Leto lakote in kuge 1578 je bilo za celo Hrvatsko in Slavonijo mno- go usodnejše kot za štajerske spodnje kraje. Krdelo v Slavonijo vpadlih bosan- skih Turčinov je zalezla kuga ravno na roparskem pohodu. Ko so popadali med njimi s konj prvi okuženci, se je oprijel ostalih toliki strah pred groznim obo- lenjem, da so drveh naprej proti severu, da bi ušli smrti. Pribežali so preko Sotle do Razdrtega, kjer so našli vas prazno. Enostavno so se naselili v zapu- ščeni vasi, se s časom pokristjanili in začeli izvrševati sedlarsko obrt. Po obrti je bilo prekrščeno Razdrto v Sedlarjevo. Še danes so v tej vasi hiše, kjer pra- vijo pri Basih (paša), Turku in Hasanu. Cerkvena kronika župnije Sv. Miklavža na Polju, kamor spada Sedlarjevo trdi, da so zaostah v tej vasi Turki (potur- čeni Bosanci), kar se da sklepati iz omenjenih hišnih imen, iz visoke rasti da- našnjih Sedlarcev in iz njihovih izrednih navad. Močno je trpela nadalje od kuge vas Dekmanca, Kunšperg, Gregovce in Stara vas na Bizeljskem ter Jureslavci ob Sotli v župniji Kapele. Danes štadler- jev mhn na Bistrica malo pred št. Petrom, je bil ob času naše povesti grajska last in večja naselbina. Tukaj je vse pomrlo in odbežalo zaradi kuge. Ko je bo- lezen čisto ponehala, se je preselil tjakaj iz lesičkih kovačnic eden od treh nemških bratov Stadler. Oženil se je pozneje z domačinko. Poleg mlina je bila še tudi kovačnica. Še danes stojita na istem mestu štadlerjev mlin in kovačnica. Lakota in kuga sta nekako čisto zabrisali spomin na ponesrečeni kmečki pimt 1. 1573. Usmiljeni nastop gradu do tlačanov v letu kuge je prepodil pun- tarski duh iz spodnjih krajev. Kmet se ni več toUko pehal za staro pravdo, bil je zadovoljen, če je le imel vsakdanjega kruha in zdravja. Spomin na strašno lakoto in kugo se je pa ohranil prav živo po ustnem izročilu ter v številnih kužnih znamenjih. (Se nadaljuje) St. 16 — 20. april 1972 NOVI TEDNIK 13. stran Sola v naravi — iluzija? šola v naravi — v četrtili izredih je to pouk plava- ja, v petih pa pouk smu- iuja, ob rednem ostalem zgojno izobraževalnem t>e- i, je pognala svoje kali tu- i v celjski regiji. Začetki fgajo že v preteklo šolsko 'to, ko je večina šol v Co- iu. če žc ne v celoti, jia vsaj eloma speljala le nadvse oristne oblike vzgoje in izo- raževanja. Pot do realizacije teh oblik ? bila dokaj različna, cme- lili pa bi le tri. Nekatere - zlasti tiste — hrez olevalne skupnosti Celje, Obč. ZTK Celje, Občinske konference ZM Celje, Občinske zveze pri- jateljev mladine Celje in društva pedagogov za teles- no kulturo Celje podpisali dogovor o ustanovitvi občin- skega centra ŠŠD. V teh dneh bodo ustanovitelji ime- novali v center, v njegov od- bor, še svoje predstavnike, ki bodo vodili in usmerjali delo enega najpomembnej- ših organov — nosilcev teles- ne kulture v občini Celje. Kaj lahko pričakujemo od centra, ki združuje v 17-tih ŠŠD več tisoč članstva? Kljub razumevanju, strokov- ni skrbi in delnemu financi- ranju ŠŠD s strani ObčZIK, je bilo čutiti potrebo, da spričo vse širšega razmaha te dejavnosti in usklajeva- nju dela v okviru občine, šir- še regije in republike dobi- jo te osnovne ter najbolj mTožične celice svojo vod- stveno organizacijo. Gre za boljše organiziranje ŠŠD, lisklajevanje, oblikovanje in izvedbo programov, za nepo- sredno povezovanje in u!^kla- jevanje rednih oblik dela šolske telesne vzgoje z de- javnostjo v ŠŠD, za izobra- ževanje in strokovno šola- nje novih kadrov (organiza- torjev, vaditeljev-trenerjev, propagandistov), za sodelo- vanje s strokovnimi, družbe- no-političninii in drugimi or- ganizacijami, za povezovanje in medsebojno sodelov.anje ŠŠD, za dopolnjevanje in iz- vajanje sistema šolskih športnih tekmovanj. Nalog, ki jih bo prevzel novi center. je brez dvoma še več. Skupno z ustanovnimi člani bo center pomagal pri or- ganizaciji šol v naravi (smu- čanje, plavanje), pri pripra- vah in organizaciji že tradi- cionalnih mladinskih iger »Bratstva in enotnosti«, pri organizaciji številnih pionir- skih tekmovanj in prireditev v okviru JPI, v pripravah in organizaciji mednarodnih pi- onirskih športnih niedmest- nih srečanj, ki neguje olimpijsko misel in idejo, kjer se je pred leti uvelja- vilo mesto Celje kot pobud- nik in ustanovitelj teh iger. Naloge, ki stojijo pred no- vim centrom ŠŠD, so vseka- kor odgovorne in nadvse po- membne. Lotiti se jih bo treba po njihovi teži posto- poma. Razveseljivo je, da so člani ustanovitelji skupno s Svetom za telesno kulturo pri Sob Celje zadovoljivo le- šili financiranje centra ŠŠD. Občinska skupščina Celje je v letošnjem proračunu zago- tovila več finančnih sred- stev predvsem sa večjo množičnost v' telesni kultu- ri. Postopoma bo potrebno za načrtno delo ŠŠD prido- biti več mentorjev in stro- kovnih delavcev, tudi zuna- njih sodelavcev iz vrst teles- novzgojnih in športnih orga- nizacij. V razvejanem delu ŠŠD in občinskega centra ŠŠD si lahko partizanove in športne organizacije v občini obetajo nadaljni priliv aktiv- nega članstva, odkrivanje šir- še fronte nadarjencev za po- samezne športne igre in pa- noge. Dobro zastavljena mno- žičnost je vselej porajala tu- di kvaliteto! Ob nadaljni krepitvi kvalitetnega celjske- ga športa izhajajo tudi na- loge, da bodo vse športne organizacije kar najtesneje povezane s ŠŠD in centrom ter mu nudile tudi vso ustrezno podporo. Ponovno je treba podčrtati, da ne gre- ob novem načrtovanju po- membnega nosilca telesne kulture za konkurečno orga- nizacijo že obstoječim. 0.s- novni namen novega centra in vseh. ŠŠD je kar najbolj množično zajetje šolske mla- dine v najrazličnejše šport-' ne aktivnosti, z aktivnim de- lom v sekcijah, krožkih in klubih pri vzgajati trajne na- vade za telesno vzgojo in šport, da se bodo mladi ljud- je po zaključenem šolanju oz. že med njim vključevali v specializirane organizacije za šport, telesno vzgojo in rekreacijo ter v njih nada- ljevali svojo aktivnost po sposobnostih . in pridoblje- nem znanju. Ob tako zastav- ljenem delu bo treba v pri- hodnje postopoma odpravlja ti tudi prostorsko stisko z gradnjami novih odprtih in pokritih objektov za telesno vzgojo in šport, saj jih da- nes v občini močno prinian- kuje že za izvajanje redne- ga pouka telesne vzgoje na vseh vrstah šol. Ne glede na težave m pro- bleme, ki danes še pestijo šolsko telesno vzgojo in de- lo v ŠŠD lahko pričakuje- mo ob ustanovitvi novega no- silca za telesno kulturo v občini \ Celje ob podpori in sodelovanju vseh podpisni- kov ter ostalih organizacij nadaljni napredek na tem področju. Bruno Randl doma iz Petrove je že drugo leto predsednik ko- misije za društva TVD Partizan pri Občinski zvezi za telesno kul- turo v Žalcu. Zaiposlen je pri Fe- ralitu v Žalcu, opravlja pa delo analitika proizp.-odnje. Je znan športni delavec pri ObZTK v Žal- cu in pred nedavnim aktivni igra- lec rokometa pri Partizanu v Pe- trovčah. Zaprosili smo ga, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Kaj je naloga komisije za par- tizanska društva? Ker je združeno v Občinsko zve- zo za telesno kulturo Žalec več občinskih zvez kot npr. strel.skit, taborniška, planinska, je b:'io nuj- nost, da se je foitnirala komisija za partizanska društva, ki skrbi za aktivnejše delo partizanskih društev v občini. Kako .je z dejavnost.jo partizan- skih društev? Zaradi finančnih sredstev deio v partizanskih društvih stagnira, vendar to ne velja za .vsa dmšt- va, saj moram ob tej priložnosti pohvaliti Partizan Preboid za nji- hovo Izredno prizadevnost na vseh občinskih, medobčinskih in re- publiških tekmovanjih. In kako je s .splošno vadbo, kot nekdaj osnovno panogo par- tizanskih društev? Splošna telesna vadba se je tu- di v partizansddh društvih z akcijo Trim precej popestrila, predvsem v rekreacijskem smislu starejših članov, medtem ko je z usta- navljanjem šolskih športnih dra- štev dejavnost mladine v tej pa- nogi upadla. Želja? Čimprej ustanoviti po v-v.orcu kulturnih sk-apnos:i tudi telesno kultume &kupnos:i in s tem pri- dobiti večja finančna sredstva, ki so postala odločilen pogoj za kva- litetno delo, kajti pojem čistega amaterizma pri nas izginja. Tone Tavčar DOBRI REZULTATI Atletsko di-u.štvo Kladivar j«' v sobot« pripravilo letošn.ji prvi na.stop, ki .so ga ude- ležili atleti in atletinje do- mačega društva, V('Ien,ja, bra- nika in Se druga sloven.ska dru- štva, ter KCij iz Celovca. (x- prav je bilo hladno vreme, je Vivod skočil v viš-ino 304 cm, Urbančičcvi pa jc kopje pole- telo preko 53 m. Posebej ve- lja omeniti Dermolovo, ki je skočila v daljino .")70 vm. Re-zultati — člani: 10« m — Strni.ša in Dvoršak 11.3 (oba Kladivar); 300 m: GroSeta 3.5,<) (Zak); 1000 m: Zalokar ;;:2y,7: 3000 m Lisec 8:;;3,8 (KI); 4 x KM) m: Kladivar 44,.5; višina: Vivod 204 (VP bonpc); dalja- va: Le.št-k «6i) (KI); disk: Vli- i:U: 49,16 (KI); kop.je: Kopitar 01.<»0; kladivo: Vidmajer .50,40 (ki); ženske — «>0 m: Pesjak 8.1 (Vel); 100 m: Kiifer 12,6 (KCL); 300 m: Kafer 40,2 (KO.); 400 m: }Vri;er 59,9 (Br); 15<)0 m: Merva 4:48,0 (KCL); višina: Dermol 1.5(> (KI); daljava: Dermol S^O (KI); krogla: UrbančiC Vi.TI (Ki); disk: KastelJc 37,16 (KI); kopje: Urbančič 53.48 (Kl>. T. Tavčar l spel likok Nataš*- Dermol.; kvU}-. T. lavčar. Športni^ v<|šti ROKOMET Prvo kolo spomladanskega dela teienovanja v drugi zvezni ligi nd prineslo uspehr. celjs;kim rokometašem. Na gostovanju V Ro- vinju so ostah praznjh rok, sa.' so doživeli tesen poraz 7:8. Tekma je bila ostra in borben, in so jo Oljani izgubili šele potem, ko je pri stanju 6;f) eaen od sodnikov začel It nekoliko preveč navijati za domačine. O tem namre'; priča podatek, da so Celjani v tem času presedeli na klopi za kaznovane igralce kar 8 minut in bili kaznovani s štirim- sedmerci Sicer pa je bil najboljši strelec Te'ič s 5 goli, po 1 sta dosegla še Bojevič V. in Koren Kkip'i je trenutno na 3, mestu, v soboto pa bo sprejela v goste moštvo Siovenjgradca NAMIZNI TENIS Minulo soboto in nedelj je bu v teiOvadnici TVD Partizan Ga- berje 8. namiznotenišKi turnir za Frenkov memorial. Udeležilo se ga je več kot 8*) igralcev iz raznih kj-ajev Slovenije. Na turnirju za partizanska društva je zmagala ek.pa Partizn Gaberje (Končn, Za- dravec, Trebičnik) pred rPartizf.nom Štore (Pjk, Skorjanc, Baum- gartner), tretje mesto pa je zasedla TI ekipa Partizana Gaberje. Drugi dan je bilo tekmovanje posameznikov. V skupini veteranov je zmagal štrumbl (Jesenice) pred Ludvikom Rebevškom, in Kon- čanom — oba Celje Četrti .je bil Mik.avc iz i\l02irja. V konkurenci mlajših članov je bi! Breznik Ce.je) di-ugi za Mariborčanom Svar- cem, pri mlajših čla-.icah pa je Celjanka Podbrežnikcva zasedla prvo mesto. Turnir je bil dobro organiziran, za kar gre vsa pohvala prire- ditelju. KEGLJANJE Končano je republiško moštvenc pi-venstvo. Ekipa Celja je zasedla odlično šesto mes:to in se plasirala na draavno prvenstvo. Rezultata zadnjih dveh kol - v Trbovljah: Celje — Konstruktor 7055:694« (Lubej 9.58, Tisovec 933, Vanovšak 917. Kianjc Štefan 888, Orešnik 878, Druškovič 858, Grum 830. Lešek 793). V Celju na kegljišču Ingrada: Celje - Konstruktoi '^391:7288 (Kranjc Marjan 962, Grm 946, Tisovec »39, Vanovšek 942, Lubej Kranjc Š. 930, Orešnik 925, Druškovič 812J, Celjani so dosegh nov rekord Ingradovega kegljišča. ODBOJKA I. kolo spomladanskega dela v reputabški odbojkarski ligi je dalo celjskima ekipama slede''e reziikate- ženske — Partizan Ga- berje : Branik (Maribor) 3:0 (15:4, 15:4. 15.7); moški — Partizan Gaberje : Kovinar (Jesenice) 3.0 (15:13 15:4, 15:12). O^be ekipi sta trenutno na lestvic; na 3 mestu. GLANČNIK * TVD Partizan Brasloree le pripravil prijateljski turnir na kate- rem je zmagala ekipa Šempetra pred T0ip««!ščico, Braslovčami in Mislinjo NOGOMET Preteklo nedeljo se je pričelo prvensiveno tekmovanje na pod- ročju ceijsike nogome.ne podzve^f V 1 skupini so vsa domača mo- štva pobrala ves izkup.ček, razen srečanja med Osankarico in Bre- žicami, ker sta si ekipi razdelili točki. Tekma v šmartnem med domačim TVD Partizanom in Papirničarjem je bila v 75 minuti prekinjena, kei gostit .niso hoteli več nastopati — zaradi zloma noge Igralca Papirničarja Mihe. a. Rezultati 12. kola I skupine: Šmartno — Papimičar 5:0, Opekar — Ljubno 2:1, Osankarica — Brežice 2:2, Žalec — Straža 1:0 in Senovo — Celuloza- 3;2 Vodi Šmartno. T. T. Nogometa.š. v republišk lig n republiški conski ligi so ven- darle štartali V republi.sk' lig; je domači Kladivar premagal ne- varni Aluminij na Glaziji Obe točki je dejansko priboril Kuder, ki je dosegel zadetka v prvi in 25 minuti. Rezultat srečanja 2:1. Celjski predstavn-ki v conski ligi so bili tudi uspešni. Olimp je v gosteh igral neodločeno 1:1 proti Pohorju. Zadetek je dosegel Gorjuip. Kovinar je v derbiju doma premtigal Dravinjo 2:1. Zadetke so dosegli Dvornik, Bnunigartner za Kovinar m Krančan za Dra- vinjo Steklar je na razpredelnici di-ugi izza Kovinarja, Maribor je igral neodločeno l:i proti iFuiinarju Zadetek je dosegel Osterc. Šoštanj pa je v gosteh izg-ubi proti Rakičanu 1:4. Na razpredelnic- je Stekla' di-ugi. Kovinar tretji, Dravinja če- trta, Olimp sedm. in .Šoštanj pi'-dzadnji. HOKEJ NA TRAVI v nadaljevanju zvezne lige v hokeju na travi, zapadna skupina, so Celjani doma igral: neodločeno proti Concjrdiji iz Zagreba. To je neuspeh. Celjsko moštvo ni namreč znalo svoje terens^ke premoči izkoristit' in je tako p'-8pust.lo dragoceno točko gostom. Na raz- predelnici so Ceijam šesti STRELJANJE celjski sitrelC! niso u-sipel: Želeli so na republiškem prvenstvu osvojiti eno od kolajn v stTelja,nju za Zlato puščico. Močna kon- kurenca je opravila svoje Najboljše mesto je osvojil Dečman, ki je bil osmi s 532 krogi. Sledijo: 10. Dobovičnik ((Delje) 530, 12. Brečko (Štore) .529, 2C Seršen (Ceije) 524 krogov. KOŠARKA V pripravah za začetek tekmovanja v republiški ligi so celjski košarkarji odigral; prejšnji teden dve prijateljski tekmi in obe odločili v svoje korist. V petek so gostovali v Šoštanju, kjer so premagali tamkanošnjo ekipo Elektre s 74:62 ( 41:35). V drugi tekm so v soboti Celjani gostili ekipo (^OATIE iz Siska, člana nrvaške republiški- lige in xani drugouvrščene ekipe v hrva.škem prvenstvu. Po boljši igri so omagali domačini z rez\il- tatom 98:80 ( 47::i3). Tekma je navdušila 200 prisotaih gledalcev, ki so uživali ob izredn-l potezah Zmaga in Miloša Sagadina, Jeriča in drugih zelo razpoloženih Celjanov, ki sc se uspešno borili z mno- go močnejšimi in vi.šj;mi gost;. Gostje so se predstavili kot zelo solidna ekipa, domačini pa so s svojo igrt dokazali, da so za pred- stoječe prvenstvo solidno pripravleni kljub pomanjkanju prijatelj- skih tekean. Pri Celjanih .so sc najbolj odlikovali Sagadin Zmago, Sagadin Miloš, Jerič in Pešec. ŠAH Na bi-zcipoteziriem prvenstvo posamefsiikov minulo nedeljo so v treh kategorijah nastopili tud; celjski šahisiti. Članica CŠK Lojzka Ponga-ačeva je dn.sogla po dolgem času spet prvo mesto na rep\ibl:- škem tekmovanju. Zmagalj je v v'seh srečanjih razen enkrat, ko je remizirala. Med člani pa jt Pešec zasedel deveto mesto, o.>tali pa se niso plasirah v fmaie. Sx-er pa so to teianovanje Maribor- čani organizirali zelo slabo. N'. tekmovanju mladincev v Zagorju pa je član CŠK Cernjavič med X šahistj zasedel 20. mesto. V organizaciji DPM in CsK je biio, v nedeljo ekipno pionirsko prvenstvo celjs.kih osnovnih šol Med starejšimi pionirji je zmagala I. osn. šola, med mlajšimi pa osn. šola Pranja Vrunča Hudinja. Mod pionirkami so bile najbol-šc šah.stke IV. osnovne šole. Minuli teden ,se je končno občinsko sindikalno prven.stvo v šahu. Letos je tekmovalo 34 ekip. ki so bile raiZdeljene v štiri lige. Ekipa Ingrada je ponovila lanskoletn.' uspeh in ponovno osvojila prvo metjto. VESTI IZ REKREACIJE v ponedeljetk se je na kegljišču Ingrada pričelo obč:i.risko sin- dikalno ekipno in poeamezno prvenstvo » kegljanju, ki bo veljalo tudi za športno značko TRIM To bo verjetno eno naj^bolj mnoizič- nih tekmovano, ki jih je pripi-avila ko.misija za rekreiutijo in od- dih, .saj se je prijavilo preko 100) i^mova".cev. 14. stran NOVI TEDNIK Št. 16 — 20. april 1972 USPEH VODNE SKUPNOSTI "o skoraj peuiajstih letih brezplodnih prizadevanj je kolektivu Vodne skupnosti Savinja »NIVO« uspelo, da je postavilo sodobno separacijo gramoza. Objekt, ki stoji ob Savinji v Vrbju pri Žalcu, pomeni veliko pridobitev za celotno gradbeno operativo celjske regije. Preko 200 starih milijonov dinarjev vredna investicija je bila postavljena z lastnimi sredstvi. Glede na kapaciteto okoli 40 kubikov najfinejših betonskih agregatov na uro sodi med srednje velike separacije. Ob otvoritvi , bila je pretekli petek, so bili navzoči tudi predstavniki poslovnih partner- jev, izvajalcev del ter nekateri javni družbeno politični delavci. Med njimi podpredsednik skupščine občine Celje, Marjan Ašič, in predsednik skupščine Žalec Jožko Rozman, ki je tudi opravil svečano vključitev v redno obratovanje. j Z otvoritve nove separacije Vodne skupnosti NIVO v Vrbju pri Žalcu. Na govorniškem odru .je predsednik skupščine občine Žalec JOŠKO ROZMAN, na desni pa ing. Bela Bukvič in ing. NIKO ROŽIČ, direktor vodne skupnosti Savinje NIVO. (Foto: B. Strmčnik) j Svečani govor ob otvoritvi tega pomembnega objekta celjske Vodne skupnosti je imel direktor podjetja NIKO ROŽIČ, ki je poudaril pomen te pridobitve. Nova separaci- ja bo ob normalnih pogojih dajala 50.000 kubičnih met- rov materiala v eni izmeni. S to količino pa bo mogoče kri- ti velik del potreb po beton- skih agregatih in tampon, skem materialu v celjski re- giji. Graditeljem s tega ob- močja se s tem gradbenim materialom v bodoče ne bo več treba x>skrbovati z Drav- skega polja in Ljubljanske kotline. Tehnologijo, pravzaprav celoten inženiring za Izgrad- njo objekta so prevzeli me- hanični obrati podjetja Slo- venija veste iz Ljubljane. V dobršni meri pa je sodeloval tudi ljubljanvki zavod za ra- ziskavo materiala m kon strukcij, ki je opravil kom- pletno analizo prodne mase in nakazal osnovno tehnol -.ško rešitev separacije. Gradnja objekta je trajala od lanske- ga septembra in uspešno je bila zaključena prod nekaj dnevi, ko je stekla poskusna proizvodnja. Zanimivo ob tem objektu je med drugim tudi to, da bodo gramoz dovažali v Vrbje ta- korekoč z območja celotnega porečja Savinje. Na predvi- dene transportne stroške pa je tudi preračunana srednja cena, ki je še vedno zelo ugodna. Pri gradnji objekta se je posebno izkazala tudi gradbe- na operativa Vodne skupno sti, ki je opravila vsa grad- bena dela, strojno opremo pa je dobavila Strojna tovarna Trbovlje. Posebno veliko tru- da pa so v izgradnjo objekta vložili nekateri delavci, ki so bili ob otvoritvi tudi deležni javne pohvale: to so bili JOŽE JAVŠNIK vodja gradbenega vodstva, ANTON JERIC, de- lovodja pri tem objektu, in projektant ing. IZTOK LU2- NIK. Ob otvoritvi nove mokre gramozne separacije pa je bi- lo spregovorjenih tudi nekaj besed o nadaljnjih načrtih kolektiva Vodne skupnosti. Kolektiv bo že v kratkem stopil pred ogovorne dejavni- ke z novimi projekti m s konceptom razvoja. Betonar- na in proizvodnja betonskih izdelkov, ki jih potrebuje vodno gospodarstvo in gradi- telji nizkih gradenj, pa so njihov končni cilj. BERNI STRMČNIK S9 SE ^ w% p. s I I Šsa '%£^ 14 hm i V minulih dneh je pripra- vila občinska konferenca Zveze mladine v Celju dva zanimiva posveta. Srednje- šolskim vodstvom mladin- skih aktivov je o tem, ka- kšno šolo hočemo, predava- la Milena Vršnikova, po pre- davanju pa so mladiroi še sedli za okroglo mizo in se pogovarjali o položaju u- čencev v samoupravljanju na srednjih šolah. V soboto pa so se sestali celjski mladinci v Dobrni, kjer so skupaj s predstavni- ki vodstev delovnih organi- zacij ra.zpravljali o delu mla dine v organizacijah združe- nega dela in o nekaterih pro- blemih gospodarstva v celj- ski občiipji. Iz tedna v teden DIREKTOR ODKLONIL NAGRADO Ko so ob dnevu želez- ničarjev podeljevali na- grade v skupščuu jugoslo- vanskih železnic, je direk- tor ZTP Ljubljana Ciril Mravlja pnsojeno nagrado oakioml. Odiklonil jo je zato, ker uresničevanje njegove zamisli, za kate- ro je bil nagrajen, še ved- no odlašamo. Med njego- vimi predlogi so rešitve o enotm tariii, a tudi reši- tev m odstranitev sporov, kakršni so nastali v zve- zi s prevozom železove ru- de v sosednjo Avstrijo. DOSLEJ NAJVEČJI GRABEZ ZagiieoiKo Liijni.:.tvo za notranje zadeve je vložilo prijavo doslej najivečjega giaoeža pn nas. AKter te- ga prisvajaa pa Kiaviuca m mie- ia uovuij teiecjega mesa, »o pO izjiivan nierodajnili Krivi za^euiii zntisarjr, k^ s tem, da se ne držijo oa- k-apiuh cen, pnaejo iažje do zi vencem. y^CmE KOZE« SODIŠČE V zaanjem oa.»u je ved- no več zantev v javnosti, aa je treoa krivce in po- zrocitelje epiaemije »črnih koz« v j-agosi.aiViji kazno- vati m poiiucaci vse za.^on- sc^ve motnosti za saiikcijo proti vsem, ki so Kaicor- koh udeieženi pri tem, je dO pre.nosa bolezru \ državi prišlo, da se je bo- lezen širila, ua uKiepi m so bili dovolj uciukoviti itd. javnemu mnenju bo naj- brž treoa pnaiuiiuiu. Kaj- ti kako ba drugače v bo- doče zagotovili varnost pred podobnimi hudimi boleznimi? med štiri§mčmL ČEVLJI v v v IN ČIŠČENJE Poročen sem nekaj mese cev. Prej sem živel s sta- rejšo sestro, ki mi je bila kot mati. Prala, šivala in pospravljala je tisti dve so- bici, ki sva jih imela. Sestri je bilo zelo žal, ko sem se poročil, toda, kaj hočete. Pri- čakoval .sem, da bo tudi pri ženi vse tako pospravljeno. Oba delava, vendar nimava previsokih dohodkov. Opazil pa sem. da moja žena ne po- spravlja tako temeljito kot moja sestra. Pomislite. še čevlje si moram sam čisti- ti. Večkrat najdem na oma- ri prah, na oknih pa odtise prstov. Ko na to opozorim ženo, je jezna. K.aj naj na redim? ZVONKO DK\(iI ZVONKO! Prav zares si lahko obu- pa!!, vendar ne nad ženo. Si kdaj pomislil, da bi tudi sam poprijel za delo. čc sta že oba v službi iu enakovre- dno služita denar? Če bosta .skupaj zagrabila za delo, va- ma bo ostalo vec prostega časa. Žena ni gospodinjska pomočnica in mož ni nedo takljivi hišni gospodar. Na- mesto, da s pr.stom vlečeš po omari in iščeš prah, bi za to lahko uporabil cunjo Č' pa ti ne čisti čevljev in jMi tudi ti nočeš, pač hodi z umazanimi čevlji okoli. To ba .slika te}>e in ne tvoje zrtMe. Nataša NE MOREM VEČ Doma sem iz krajev, kjer veliko jemo in pijemo. Tudi ženske so takšne. Z mojo M. sem poročen že dvain dvajset let. Saj ne rečem, da se nisva imela rada, am pak poročila sva se bolj za- radi posestva. Sam sem pet let starejši in vse življenje že trdo delam. Sedaj pa sem se naveličal dela in tudi ti stega, saj veste kaj mislim. M. pa hoče še vedno! Vsak drugi večer, ko ugasneva luč, pride k meni v posteljo. Ona hoče, jaz ne morem. Ne to liko, da ne morem, ne lju- bi se mi ponavljati vedno is- to. Pa je ona še vedno, fejst, da ne boste mislili, da je stara ali grda. Kaj rhenite, sem že onemogel? JERNEJ dragi jernej! Čeprav mi niste napisali let, meuiui, da ste še v le- pih in močnih moških letih, še posebej za to. ker sami | ugotavljate, da bi ,še lahko, vendar .se vam ne ljubi. Ve- ste, ni nujno, da .se takšne stvari dogajajo samo pono- či ali po tem. ko ugasnete luč. Morda prav luč včasih za spremembo naredi stvar še bolj živahno. Poleg tega pa so spremembe — temu pravimo tudi menjava polo- žajev — znotraj zakonskega življenja zrlo priporočljive. Kaj več o tem lahko najdete v številnih knjigah v vsaki knjijarni. Preberite, preizku- site in oba bosta zadovol.pia. h.or leiim vsakdan KADAR OTROCI PRAZNUJEJO Zvončki so odcvet'ih, Jur ček je že videl lastovko, vaša mala hči pa bo morda nesla šopek rumemh narcis pi"jy teljici za rojstni dan. Vedno več je otrok, ki praznujejo v krogu svojih vrstnikov in prav je i.iko. Ob takih priložiK>6tih jih najlaž je naučimo pozornosti in le- pega vedenja. Otrokom pa to veliko pomeni. Kar nestrpni so in venomer sprašujejo, kdaj bo tista ura, ki je dolo- čena za praznovanje. Hočejo biti tudi lepo oblečena, še posebej deklice. Svečano oblelaco pa potrebujejo tudi v šoli in v vrtcu, saj proslav skozi vse leto ne manjka. Najlepše so^ seveda, eno- barvne obleke z maarjšimi do datJci, kot so ovratniki, cve- tovi, monogrami in robčki. Vaš sinko bo eleganten tud^ v rdečem telovniku s pisano kravato; morda bo kravata z monogramom všeč tudi vaši hčerkici, saj ta dodatek le- tošnja moda s poudarkom! priporoča. ■ Kakorkoh že, otroka mc-ra- mo navaditi, da z obleko iz- kazuje pozornost do drugih, to pa ne pcsneni, da ga tako odvajamo skromnosti, ampak ga učimo, da je tudi način oblačenja del človeške kul- ture. M.VJDA NEKAJ NASVETOV 9 Jajca preizJiušamo, ('-.e s.i sveža, da jih položimo v raztopino soU (1 del soij na 10 delov vode). Stara jaj<.;a plavajo na površini, čisto sveža se pogrezsnejo na dno. % Mleko ohranimo sveže tudi poleti po več dni, če mu dodamo pn kuhi .slad- korja. Na 1 liter mleka 1 žlico sladkorja. 9 Prismoditev mleka pre- prečimo, če lonec izplakne- mo z vodo, preden nalijemo vanj mleko. Ta mah trud se nam izplača tudi pozneje pri snaženju losode. Pn m.lečnih jedeh namažemo posodo 2 maslom. 9 Sneg napravimo nmuga hitreje, če pndenemo belja- ku malo limoninega soka Okus pri tem nič ne utrpi, 9 Presoljeno juho napravi- mo užitno, če damo v jtiho za kake četrt ure dobro opr:mtj «;obo. Goba vsrka sol in če i« juha tudi potem še preslana postopek ponovimo. Juhi ia hko dodamo tudi nekaj ko .ščkov krompirja in jo pusti nio še nekaj minut vreti St. 16 — 20. april 1972 NOVI TEDNIK 15. stran Reportažni zapis POMLADNI DAN OB ZAP. MORAVI Poročali smo že o potovanju predstavnikov SZDL mariborske in celjske občine na po- svetovanje o letošnjem obisku karavane bratstva in prijateljstva iz Srbije v Slovenijo. Ker bomo s podrobnostmi o prihodu vlaka in udeležencih karavane v prihodnje še pisali, se tokrat omejujemo na reporterske iveri, ki jih je iz svoje beležke izbrskal član naše redak- cije JURE KRAŠOVEC, ki se je poleta v Srbijo udeležil. j SRBIJA S PTIČJE PERSPEKTIVE Pod nami vijugava delta Drine ob izlivu v Savo. Mot- na je kot bela kava. Skok čez Mačvo in že smo iiad Ce- rom, nad dolino Kolubare pri Valjevu, nad Suvoborom s planino Maljen na desni in že drsimo nad plodno dolino Za- padne Morave. Gozdovi pod nami so ozeleneli, njive z ozimnim žitom so zelene pre proge ob na pomlad prec>ra- nih rjavih pravokoi.nikih. Naj bo vas, naj bo mesto, strehe so malone vse živordeče, se pravi nove, ah stare kvečje- mu desetletje. Nikjer škod- Ijastih, nikjer slamnatih .streh. Ceste so zvečine .še bele, kače makadamske, to- da ne manjka stegnjeiiih, si- vih, asfaltnih. Posebnost. Okoli vsake do- mačije pravokotniki belo cve- točih dreves. Slive v polnem razcvetu. To bo jesen »meka- ne« in »prepečenice«. Po vmesnem pristanku v Kraljevu, kjer bojda letalski travnik ni bil trenutno pri- meren za pristanke in vzlete, smo se spustili na čudovito športno letališče v Trsteni- ku, rumenem kot carski pra- ženec od samega regratovega cvetja. VRNJAČKA BANJA IN GAJDAŠ v Vmjački banji se je raz- cvetelo na tisoče tulipanov v koprenasti senci nežno ozele- nelih dreves. Prvi gostje .so oživljali parke, zaenkrat zve- čine domači, sicer pa tudi čez poletje to letovišče ne daje vtisa, da si prišel v tu- jino. Morda socialno tam do- li bolj gleda na zdravje ob- čanov. V glasbenem paviljo- nu sicer še ni bilo koncerta, ga je pa priredil Milosav iz Brezovice na svoje gaj^de. To svoje prastaro glasbilo'iz ovč- jega m.eha, ustnikom, pišča- Ijo in basovsko trobljo je ci- viliziral s preobleko iz blaga. Najbrž njegova žena doma za- man išče preobleko za blazi- no. Napihnil je Milosav svoj meh, da je bil v obraz ves zaripel, potlej so prsti spret- no poigravah po luknjah pi- ščaU in naslednjo sapo je možak v šajkači porabil za kitico ljudske pesmi, ki se mu je hrešče izvila iz grla. Možak je na vse prete,ga hva- lil Slovenijo, kjer je služil vojsko, žal mu je, da je najbrž ne bo nikoli več videl. Predaleč je in predraga pot. Konarevo je vas blizu Ma- taruške banje. Njihova šr je kompleten, njegova izobrazbena stopnja v celoti dosežena. Zvedeli smo, da tu ne p>oznajo tluk- tuacije. Skoraj vsi učitelji in profesorji so pognali koreni- ne v Konarevu in v bližnji Mataruški banji. Precej jih je, ki so tu končali osnovno šolo in se po študiju vrnili v domač kraj. Učitelji imajo ugled, so ugledni politični delavci in pravijo, da imajo občani za šolo od vsega naj- večjih posluh. Ce gre za šo- lo, ni občana, ki bi ne bil pripravljen prispevati svoj delež, bodi.si z delom, bodi- .si z denarjem. ČAST KOMUR ČAST — DOBESEDNO Slovenec, ki se- mu ponudi priložnost, da je gost kakšne- ga političnega foruma, v Sr- biji, mora spoznati predvsem en razloček med nami in nji- mi. Med Srbi geslo — čast komur čast — ni puhlica. Ka- morkoli smo šli, povsod so preprosti ljudje naše gostite- lje funkcionarje pozdravljali z očitnim spoštovanjem. Če so se ustavljali in se po.govar- jali z njimi, so jih sicer na- vadno tikali in ogovarjali z imenom, ne priimkom, ven- dar pa v spoštljivem tonu, ki pa mu ni bil tovariški od- nos tuj. Nobenega prilizova- nja, toda tudi nobene aro- gance, zafrkljivosti nismo slišah. Vprašal sem vaškega akti- vista, kako je s to stvarjo. — Takole je to. Izvohh smo v naše vodstvo ljudi, ki jim zaupamo, čeprav po na- ši volji, so oni zdaj oblast. Oblasti pa smo dolžni izka- zovati tudi čast. Reklo — čast komur čast — ni kar tako. Ni samo izrek z vrha jezika. In ko je možak vljudno, to- da prisrčno pozdravil r.eko- ga, ki ni bil v naši družbi, sem vprašal, kdo da je. — To je bil nekdanji pied- sednik. Dober, pameten člo- vek. Vsa čast mu! Torej dobremu, sposobne- mu ostaja čast, tudi ko ni več oblast. Je bilo tole vredno zapisa? (Prihodnjič: Srbi živijo s svojo zgodovino) ^ S ZBOR TABORNIKOV v nedeljo so imeli tabor- niki »Pustega gradu« iz Šo- štanja svoj redni občni zbor. Ko so ocenjevali svoje delo in naloge, so se zahvalili ko- lekti\'u Gorenja iz Velenja, ki kaže veliko razumevanje za njihovo udejstvovanje. Sprejeli so tudi priznanje partizanskega odreda in .se med drugim odločili za ure- ditev Pustega gradu. B. Mlinar Med sprehodom po sestanku v Vrn.jački banji smo z zani- man,jem prisluhnili ga.jdam, ki .jih .je napihoval in igral vaš'ki muzikant iz Brezovice Miloslav Denadič. Ovč.fi meh .je preoblekel v pisano blago, da bi bile .gajde lepše. Pa niso bile. Izgledalo .je, kot bi bil igral na vzglavno blazino. Dram/je NIC JASNEGA O PRIKLJUČKU HITRE CESTE CESTE, KI SO JIH VZDRŽEVALI OBČANI, UNIČUJEJO TEŽKI KAMIONI Tudi v Drami j ah razmišlja- jo ljudje o svojem kraju ta- ko, kot po nekaterih drugih. Najbolj pogost je stavek: »Imeh smo to in to, danes nimamo ničesar več.« Ljudje imajo pogosto občutek, da se vse pomembnejše seli v cen- tre občin, tu, v okoliških krajih pa ostajajo praznih rok in zapostavljeni. Zanimi- vo je, čeprav to ni eden tež- jih problemov Dramelj, da v tej slovenski vasi nimajo go- stilne. Vsekakor izredno red- ko veliko naselje, ki ne bi imelo svoje »oslarije«. »Da smo res zapostavljeni, se vidi v nerazvitosti našega kraja. Zahteve in žel.je t.judi, kot gradn.ja nove trgovine, dograditev ceste Svetel- ka—Dobje—Bovše in drugo, ostajajo na papirju, neiz- polnjene,« je dejal na zad- jem zboru občanov Dra melj, njihov odbornik, RO- MAN SEKOLEC. Trgovina je problem m za- hteva, ki že dalj časa muči Drameljčane. V nekaterih drugih krajih šentjurske ob- čine so zrasle moderne samo- postrežnice, pri njih pa nič. Utesnjeni in stari prostori ne omogočajo velikih zalog. Za- radi številnih obljub, da bo- do v Dramljah res začeli gra- diti trgovino, so ljudje obu- pali in nehali verjeti. Delavec Alposa ZVONKO VCX5A je v imenu Drameljča- nov, zaposlenih v Alposu, za- hteval vzpostavitev redne po- poldanske avtobusne proge Dramlje—Sele—Šentjur. In seveda nazaj. Delavci iz Sel morajo tako sedaj peš na de- lo v Šentjur, kar predstavlja dobre tri kilometre. Tudi ta zahteva ni nova, saj jo po stavljajo že nekaj let. Zelo jezni pa so v Dramljah tudi zaradi priključka na hi- tro cesto. Nihče ne ve, ali bo ta v resnici zgrajen. Odgo- vorni enkrat pravijo, da bo, di-ugič zopet, da priključka ne bo. Drameljčani so pre- pričani, da je že čas, ko bi dokočno zvedeli, kako bo s priključkom. Hitra cesta jim povzrjča še druge probleme. Po cestah, ki so jih sami gradili in vzdr- ževan, vozijo danes težki ka- mioni, polni tovora. Te ceste pa niso grajene za tolikšno obremenitev in se vedno bolj spreminjajo v blatne, razrite kolovoze. Celo normalen pro- met je zavoljo tega izredno otežkočen. To pa razumljivo ne gre v račun Dramelj ča- nom, ki že vse predolgo »sa- njajo« o asfaltni povezavi s Šentjurjem. M.SENIČAR ČAKALNICA V PREVORJU v Prevorju ljudje že dolgo niso več zadovoljni z založe- nostjo trgovine, zato so med drugim na zadnjem zboru vo- lilcev povedali tudi to. Izra.zi- li so pripravljenost, da bi po- magali s prostovoljnim delom pri gradnji avtobusne čakal- nice v Stopi in Sp. Košnici. Program dela krajevne skup- nosti za to leto poudarja, da sredstev ne bodo več tako drobili, ampak jih bodo us- merili tja, kjer bo največja prizadevnost za delo. In še pomembna novost za Prevorjane: njihovi otroci se bodo v bodoče vozili v šolo v Lesično brezplačno. Vsaj tako so zatrdili predstavniki občinske skupščine. 16. stran NOVI TEDNIK Št. 16 — 20. april 1972 PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAR 27. Objel je Paradižnik svojo soprogo, ko se je po prvem siin*k!i pobral s tal. »Klara draga, rešena sva! Zdaj pa naravnost domov, v Košato lipo!« Ozrl se je po instrumentih, gumbih in vzvodih komandnega modula in dejal: »Upam, da bo šlo! Soliden predvojni šoferski izpit imam ... « Drzni nebotičniki, elegantne avtoceste, široke farme — pa mrki gangsterji in atentatorji so ostali globoko spodaj. Raketa se je vzpenjala vedno više — rahle meglice so zastrle človeško mravljišče na zemlji. »Se še spomniš dragec, kaj je pisalo na najinem kabrioletu, ko sva prišla iz Pariza? ,OI{oli sveta! No in zdaj sva resnično na poti ct^rog sveta! Ce se ne motim, smo se že vtiriM v orbito!« se je zdaj sprostila tudi Klara. Imela pa je Klara poseben razlog, da se je sprostila! Ena redkih dam je bila Klara, ki je imela priliko uživati breztežjiostno stanje. Z drugimi besedami: otresti se brez diete svojih kil. .. P ^1 ^^^^ r.^a ^ P j Poziiravljeni! Spet je teden naokoli in povedati vam moram, kako ste glasovali za lestvico. Zadnje čase se lestvica zelo hitro spreminja in mislim, da naši oddaji to daje še poseben čar, saj se pesmi ne ponavljajo tako dolgo, kot so se v začetku. Pa poglejmo, kako ste glasovali: i 1. ( 4) LADO LESKOV AR 2. ( 3) ŠHEET 3. ( 1) BUFFY SAINT-MARIE 4. ( 6) MIŠO KOVAČ 5. ( —) OTO PESTNER 6. ( 9) TONY CHRISTIE 7. ( —) MIDDLE OF THE ROAD 8. ( 2) OTO PESTNER 9. (—) JOSE FELICIANO K). ( —) TEREZA KESOVIJA ŠE EN GVAŽEK POPPA .lOE SOLDIER BLUE JVIORNARU ZA ^RETAN PUT ŠE NOBENA IS THIS THE WAY rO AMARILLO GDE SI L.IUBAV1 MUZIKA I TI JESUS COME DOWN SACRAMENTO Kot vidite, so v lestvici kar štin nove pesmi, najvišje od vseh pa se je uvrstila nova pesem Ota Pestnerja — Še nobena. Oto Pestner je tako naj- resnejšn kandidat, da se s svojo novo pesmijo po- vrne na pred mesecem dni izgubljeno prvo mesto. Je tudi najuspešnejši pevec na naši lestvici, saj ima že drugič kar dve pesmi dokaj visoko uvrščeni. Trenutno stanje na lestvici torej obljublja izredno napeto in zanimivo borbo za čim boljšo uvrstitev v prihO'dnji lestvici. Naj vas zato spomnim, da je ravno vaš glas lahko odločilen, zato nam ne poza- bite poslati vaših predlogov, oziroma kuponov, s katerimi pridete v pcštev za žrebanje nagrade trgov- skega podjetja Tehnomercator. Ko smo že ravno pri nagiradi, pa poglejmo, komu se je sreča na- smehnila tokrat. Kot pred štirinajstimi dnevi gre nagrada tudi tokrat v Velenje, s svojim poslanim kuponom pa si JO je zaslužil VASLE VINKO, PREŠERNOVA 8. Toliko za danes, več o pesmih in izvajalcih pa boste lahko slišali v soboto, seveda če boste ob 17.30 naravnali vaše sprejemnike na valovno dolžino , radia Celje. Dotlej pa na svidenje. BRANKO j št. 16 — 20. april 1972 NOVI TEDNIK 17 stran TRENUTEK NEPAZLJIVOSTI IZBRISAL IZ SPISKA ŽIVIH MLADO KRANJSKO DRUŽINO — NAŠE CESTE SO IZ DNEVA V DAN BOLJ PREPOJENE S KRVJO Zadnja nedelja ni bila pre- ireč prijetna. Neprestan dež je sananjšal število nedelj- skih izletnikov, tako da so bile ceste bolj prazne kot običajno. In prav ta deževna nedelja, prav to nedeljsko jutro je bilo zadnje jutro štirih članov družine Mihel- oič iz Kranja. Trenutek nepazljivosti ali prevelikega zaupanja v last- ne ali sposobnosti avtomo- bila je bil dovolj, da so v črno bilanco mrtvih v pro- metnih nesrečah v tem letu na celjskih cestah vpisali šti- ri nova imena — vsa z istim primKom. Ostalo je le 15-letno dekle, ki se v trenutku, ko to po- ročamo, bori v celjski bolniš- nici za svoje življenje. Nik- dar več ne bo videla očeta, matere, brata in sestre. V sekundi ali dveh je izgubila svoje najbhžje. Kako se je zgodila strahot- na cestna" tragedija? 47-letni zasebni obrtnik IVAN MIHELČIČ, doma v Kranju, je s fiafcc^m 125 vo- zil iz Celja proti Mariboru. Z njim so bili žena, hčerki in sin. Na ravnem delu ce- ste v Smarjeti se je kljub znaku, da je prehitevanje prepovedano, odločil, da bo prehitel osebni avtomobil celjske registracije. Gotovo je, da Mihelčič ce- ste ni poznal. Po končanem prehitevanju je s preveliko hitrostjo za- peljal v desni ovinek v bli- žini tovarne ETOL. Zaradi hitrosti in mokre ceste ni uspel izvoziti ovinka. Fiat 125 je zaneslo na levo polo- vico cestišča. V tistem trenutku je pri- peljal nasproti lokalni avto bus, ki ga je upravljal VI- LJEM JANKOVIC, iz Levca. Avtobus, ki je vozil s hitro- stjo 40 kilometrov, je bil v trenutku nesreče brez potni- kov. Poleg šoferja je bil v njem še sprevodnik SILVO CESTNIK, iz Prebolda. JANKOVIC se je sicer umaknil osebnemu avtomo- bilu, vendar kaj več ni bilo mogoče narediti. Fiat 12,5 je z veliko hitro- stjo strahovit« čelno tre.^čil v lokalni avtobus. Ta je za peljal v jarek in se nagnil na desni bok. Trčenje je bilo tako silo- vito, da je Mihelčič umrl na kraju nesreče. 2eno, t2-le!no MATILDO MIHELČIČ, 17 let- nega sina IVANA in 13-letno hčerko SILVO, so takoj pre- peljali v celjsko bolnišnico, vendar žal za njih ni bilo več pomoči. Poškodbe so bi- le prehude. Ostala je le še petnajst- letna MILOJKA. Pretres mož- ganov in prelom lobanjskega dna. Hude po.škodbe. In ve- liko vprašanje ... Štirje! Oče, mati, sin in hči! Dobre volje so se odpravi- li zjutraj na pot, baje v Ra. dence na obisk. Smrt jih je dohitela v trenutku, ko so najmanj pričakovali. Med šmarjeto in škofjo vasjo. Družino, štiri ljudi. Zamislimo se ob tej ne-re- či. Kaj bi bilo, če bi pripe- ljal nasproti osebni avtomo- bil m ne avtobus? Koliko bo še mrtvih na naših cestah do konca leta? Dosedaj jih je že 29. Devet- indvajset. M. SENICAR To je le medla senca tragedije ... DVA AVTA SO ŽE NAŠLI V prejšnji številki smo poročali, da so tavovi av- tomobilov zopet postali aktivnejši. V nekaj dneh je bilo na celjskem ob- močju odtujenih šest osebnih avtomobilov. Opel Rekord MARKA Č.AKŠA so našli zapušče- nega v Šentjurju, avto- mobil HENRIKA KRUŠ- NIKA, ki so mu ga ukradli v Migojnicah, pa je opravil precej daljšo pot. Našli so ga nareč v Markoščini pri Ilirski Bi- strici. Upajo, da bodo tako Z LOPA 0 MILIČNIKA Miličniki so med oprav- ljanjem svoje službene dolžnosti mnogokrat v živ- ljenjski nevarnosti, smo že večkrat zapisali. Da je to res, nam potrjuje zad- nji dogodek s Frankolove- ga. IVAN ROBACER, milič tiik oddelka milice Vojnik, je moral v petek prete- kli teden na Frankolovem poisk.ati BOGDANA MA- CUHA, ki začasno dela v ZR Nemči.)i, d" bi mu iz ročil v podpis sodno od- ločbo. Macuh je bil slu čajno doma. Miličnik Robačer ga je našel v gostišču Turist na Frankolovem. Povabil ga .je v sosedno sobo. da bi Macuh podpisal odločbo. Toda Macuh tega ni hotel in ie pričel izzivati rftilič- nika. Zato ga je Robačer povabil na oddeh^k m.ih'- ce, da se bosta tam do- končno pogovorila. V tem trenutku je Ma- cuh zamahnil s pestio pro- ti miličniku, mu zbil ka- po z glave in zbežal iz sobe. Miličnik .ie skočil za n.iim in ga dohitel na dvorišču pred gostilno. Tu ,ie bila v kup peska zapičena lopata, katero .{e Macuh /aerabil in močno zamahnil proti Robačorje- vi trlavi. Le hitra reakri.ia ,1> miličnika rešila težje poškodbo ali še kaj huj- še!ra. Prisebno se je uma- knil, tako da ga je Macuh zadel 7 Innato po nšpsu in ga poškodoval. Mp.fih seveda 7br-'.il. medtom na sn miličniku dali prvo oomoč. Beg ni bil dol?. Prijeli so ffa isti večer in odved- li v sodne /anore. M. <;emčar OGENJ NA PODSTREŠJU Bilo je popoldne, ko je izbruhnil ogenj na go-, spodarskem in stanovanjskem poslopju IVANA] BABICA v Bistrici ob Sotli. Ogenj je nas'al na pod- j strešju. Domači, sosedi in gasilci iz Bistrice so z velikimi napori uspeli preprečiti, da se ogenj ni razširil. Kljub temu je škoda precejšnja, .saj je /gorelo ostrešje, suho meso, krma in dru.go. VLOM V POŠTO I Nočnega obiskovalca vluanilca - so imeli pred dnevi tudi v Dramljah. Morda jih je bilo celo več. Skratka, neznanec je z železnim predmetom nasilno odprl troje vrat in tako prišel v notiranjost urada. Pregledal je vse predale in odprl blagajno. Ukradel je nekaj manj kot 6.000 dinarjev gotovine. Za neznancem ali neznanci še poizvedujejo. SVINJAK V PLAiENIH Ogenj, ki je nastal v svinjaku MARIJE KUNEJ, iz Osredka, je povzročil kar 25.000 dinarjev škode. Zgorelo je več kilogramov masti, pšenica, stroji, moped m drugo. Možno je, da je požar povzročila neprevidno odvržena cigareta. Pred dnevi so celjski kriminalisti predali pre iskovalnemu sodniku 26 letnega JOŽETA PERCA, doma iz Celja, za katerega je sodnik takoj odredil pripor. Pere je osiunljen, da je 31. decembra lansko le to, torej prav na Silvestrovo, storil zelo podlo deja- nje. Vstopil je v stanovanje stare ženičke ANE PERKO, iz Celja, jo fizično napadel, zbil na tla m pri tem poškodoval. Tako je od nje izsilil denar, in sicer 610 novih dinarjev. Starka je napad seveda prijavila. Mladenič pa se ni ustrašil znova obiskati ne močne starke. Ko je prišel drugič, ji je odnesei mast. kuhinjsko posodo in drugo. Kdo ve, morda bi firišel še tretjič, če Perkovti ne bi v začetku tega leta umrla naravne smrti. Se daj čaka Pere v zaporu na pnčetek sojenja. v soboto dopoldne je nesrečno padel v vodo in utonil 73 letni FRANC MAJCEN, doma iz Skomarja pri Zrečah. Majcen je v Socki pri Dobrni prečkal po 20 cen- timetrov široki deski dva metra širok žleb, po Ka- terem je speljana voda na mlinsko kolo. Z des^e je omahnil v vodo, visoko 50 centimetrov. Po nekaj minutah so ga pogrešali in odšli iskat. Potegnili so ga iz vode, vendar ni bilo več pomoči. poznamo zdravilna zeljšča'' GRENKULJICA — GLECHOMA HEDERACEA Grenkuljica je trajna rast- lina iz rodu usnjatjc. V zemlji ima tenko _ nitasto korenino, iz katere vsako leto spomladi požene štiri- oglato, na v^eč mestih zako- reninjeno, mehkodla.kavo pla- zeče steblo. Iz njega se na več mestih dvigajo pokončne veje z nasprotnimi, peclja- stimi, ledvičastimi ali jajča- stimi listi, ki so po robu narezljani.' Svetlo vijoličasti cvetovj so v šestcvetnih vre- tencih zbrani v pazdušnih ko- lobar jh. Grenkuljica jma ra- hel aromatičen vonj in trpek, nekoliko grenak okus. Cveti od marca do ji-Jiija in raste po senčnih ^n vlažnih travni- kih, ledinah, senožetih m po živih mejah. Nabiramo cel nadzemeljski del rastline, ko cveti ter jo posušimo v ten- kih plasteh, tako da cvetovi ohranijo svojo lepo barvo. Grenkuljica je zelo zdravil- na, saj ima obilico zdravil- nih učinkov in, tako precej čreslovm, grenčin, lepo dišeče eterično olje, smole, različne nizkomolekulame organske kisline in njihove rudninske soli. Ljudska medicina jo pripo- roča pri obolenjih dihalnih IX)tov, ker prisotnost eterič- nega olja olajšuje izkašljeva- nje pTi pljučnem katarju, zasluženih pljučih. Dobrode- jen vpliv imajo učinkovine tudi na ledvica in pospešuje- jo izločanje vode telesa. Ker vsebuje grenkuljica tudi nekaj dobrih grenčin (od tod tudi ime) spada rastlina med sredstva, ki izboljšujejo ape- tit in ublažijo želodčne in črevesne težave, k^ izvirajO iz pomanjkljivega izločanja želodčne kisline. Na ta način pomaga tudi pri čiščenju krvi, ker je zaradi pospešene prebave in enakomernega iz- ločanja želodčne kisline po- spešena resorbcija železa in vitamina B12, ki sta pomemo- ni sestavini pri tvorbi krvi. Za čaj vzamemo samo gren- kuljico ali pa vzamemo še druge rastline, ki olajšujejo izkašijevanje oziro.na po- spešujejo apetit in prebavo. Čajna mešanica za izkašije- vanje: Grenkuljica, lapiii, lučnik, pljučnik, rman, kami- lice, navadna črna meta, slez^ vse po enakih delih, ščep čajne mešanice prelijemo z vrelo vodo (skodelica) pusti- mo stati deset minut, slad- kamo z medom in pijemo večkrat na dan. čajna mešanica za izbolj- šanje apetita je sestavljena iz grenkuljice, pelina, hmeljevih cvetov, regratovih korenm, plodov sladkega janeža, tav- žentrož in majarona. To čaj- no mešanico prelijemo z vre- lo vodo in odcedimo ter pijemo po požirkih večkrat na dan ali pa jo eno pest namočimo v dobro žganje in pijemo po šilcih pol ure pred jedjo. BORIS JAGODIC 18. stran NOVI TEDNIK Št. 16 — 20. april 1972 RAZGRAJAČI SREČI MESTA Marsikdo, ki je bil v četrtek dopoldne v centru Celja, je začudeno obstal in si ogledoval razbito izložbeno okno prodajalne podjetja Zlatarna. l'o- izkus vloma? Malo dalje, v gostinskem podjetju MajoPka, je bilo še huje. V veži gostišča povsod po tleh razbite rumene šipe. Ni še dolgo tega, kar so Majolko preuredili v gotovo najlepši gostinski lokal v Clelju. Hkrati s tem pa so se izpostavili nevarnosti, saj je vse pre- več tistih, ki z velikim užitkom uničuje,jo vse, kar je lepo. , FILIP ŠMID, iz Trbovelj, in M.AKSIMIL.I.\N (;()- ftTK. iz Zagorja ob Savi, sta bila razgrajača, ki sta povzročila toliko nereda. Na kraj dogod'ka so pri- speli tri.je miličniki, katerim sta se razgra.jača se- veda uprla. Razbila sta skoraj vse, kar je steklenega v veži Majolke. Gostinski delavci so pozneje samo z obupom ogledovali razbitine. Razgra,jača sta seveda morala v zapin*. Oba sla Slovenca, torej naše gore list in ne od drug