JAN BENEŠ
(1934— 1977)
D ne 4. o k to b ra 1977 je u m rl Ja n B en eš, k i sm o ga m nogi la n i v Jugoslaviji 
oseb n o spoznali, z n jim d isk u tira li in g a vzljubili, ko je š tu d ira l v B eogradu z 
iz p o p o ln jev aln o štip e n d ijo in n a to k ra tk o p re p o to v a l državo. N jegovo delo bi se 
u sm erilo , so d eč p o doslej p red lo ž en ih d elih , n a rim sk o v o ja šk o in p o litičn o zgo­
dovino n a B a lk a n u . Z ap u stil je z a k lju č e n ro k o p is E x e r c itu s R o m a n u s in M o esia 
a tq u e in D acia, k i p arc ia ln o p re d la g a to te m a tik o . D elo ra z p a d a n a dve polo­
vici, p rv a o b se g a zgodovino legij, d ru g a zgodovino av k silia rn ih en o t. D ruga po­
lovica m o n o g ra fije je v tisk u p ri b rn s k i u n iv erzi, u so d a p rv e še n i zagotovljena. 
N a označeno te m a tik o p a je o b ja v il tu d i n e k a j k ra jš ih p re d d e l. J a n B eneš je 
b il v esten in s k rb e n raziskovalec, k i š tu d ijs k o zb ra n o in a n a liz ira n o gradivo 
n i zgolj sk u ša l v sin te z a h p red lo ž iti, a m p a k je vedno želel — in to im am o za 
b istv en o — to g rad iv o o p azo v ati in p ro u č e v a ti v o rg an izm u dežel, iz k a te rih 
je zraslo. Z ra z n ih s tra n i m u je b ilo om ogočeno, d a si je o g led al S everno 
P rič rn o m o rje , B o lg arijo , U k ra jin o , R o m u n ijo , M adžarsko in Jugoslavijo. To 
so bili d e ja n sk o š tu d ijs k i ogledi, k i so g a u sp o sa b lja li za p isa n je bodoče 
sinteze o rim s k i v o ja šk i in p o litič n i zgodovini b a lk a n sk ih p ro v in c rim sk eg a 
im p e rija . U soda te g a ni n a k lo n ila ne n je m u n e n am , k i sm o si to želeli.
S eveda ni to b ilo edino d elo J a n a B en eša. V k lju b k ra tk e m u ž iv lje n ju im a 
njegova b ib lio g ra fija ok ro g o se m d e se t en o t.
R o jen je b il 1. ju n ija 1934 v m e s te c u Jihlava, k je r je d o š tu d ira l k lasično 
gim nazijo, se 1953. v p isal n a b rn s k o u n iv e rz o , k je r je iz b ra l k la sič n o filologijo 
in zgodovino, k a r je p o zn eje d o p o ln il z arh eo lo g ijo . Po š tu d iju je delal v v rsti 
m a n jših m u z eje v n a M o rav sk em (H ran ice , Litovel, O lom ouc), si m ed leti 
1961— 1964 n a u n iv e rz i v O lom oucu p rid o b il naziv c a n d id a tu s s c ie n tia r u m z 
delom R im s k é v o je n s k é je d n o tk y v D o ln im P o d u n a ji te r n a u n iv e rz i v B rn u 
naziv d o k to rja zn a n o sti. M ed le ti 1964 in 1966 je p o učeval n a o snovni šoli v 
k ra ju U jezd u U ničova n a se v ern em M o rav sk em . L e ta 1966 p a p o k o n k u rsu 
dosegel m e sto a s is te n ta (p o zn eje d o c e n ta ) n a k a te d ri za k u ltu ro sta re g a veka 
u n iv erze v B rn u , k je r je do sm rti p re d a v a l in bil m ed slu š a te lji p rilju b lje n 
z a rad i d o sle d n o sti, m o čnega z n a č a ja in v iso k e rav n i p re d a v a n j.
M ed n je g o v im i deli, ki so n a s ta la p o sto p o m a o d 1960 d a lje , je tre b a pose­
bej o m e n iti p o p is a n tič n o d o b n ih sp o m e n ik o v n a M o rav sk em , k i do n jeg a ni

o b sta ja l in č ig a r ro k o p is h ra n i N a ro d n i m u z ej v P rag i, d a lje je tre b a o m e n iti 
v rsto p rik a z o v in o cen tu d i d el ju g o slo v a n sk ih piscev, v elik o število gesel in 
zem ljevidov z a »M alo en cik lo p e d ijo arh e o lo g ije « , k i jo p r ip ra v lja p ro fe so r B. 
N ovotny za o b ja v o p ri S lovaški a k a d e m iji zn a n o sti. Iz č rp n a in p o d ro b n a b i­
b lio g ra fija n je g o v ih del bo ra z v id n a v p rih o d n je m le tn ik u g lasila L isty Filo- 
logické, se sta v il jo je L. V idm an. V n a s le d n je m n a v a ja m zgolj n a jre le v a n tn e jše 
iz n je g o v ih š tu d ij o B a lk a n u v a n tik i.
Die röm ischen A uxiliarform ationen im u n te re n D onauraum , S b o rn ik prači filo so fic ké 
fa k u lty b rn e n sk e un iversity, E 15 (1970) 159—-210.
B racares (B racari) im röm ischen H eer an d er un teren Donau, L isty filo lo g ické 93
(1970) 239—245.
N ekolik poznäm ek k dislokaci rim skych auxilil v Dolnfm P odunajl, S b o rn ik praci 
filo so fic k é fa k u lty b rn en ske u n iv ersity, E 17 (1972) 154—158.
Zwei Glossen zur Geschichte der röm ischen Legionen im u nteren D onauraum , ibidem , 
E 18—19 (1973—1974 [1976]) 241—246.
M isliti, d a sm o se z Ja n o m B en ešem , s k a te rim sm o m n o g i im eli stro k o v n e 
in p ism e n e k o n ta k te že p re j, še p re d le to m in p o l p o g o v arja li, n a č rto v a li in 
se veselili o se b n e g a stik a , d a g a p o sle j več n e bo k n am , d a je k lju b m la d o sti 
in v k lju b n e d o k o n č a n im n a č rto m m n o g o d o p rin ese l, k a r d ela izgubo zvestega 
p r ija te lja te m te ž jo , je g ren k o in trp k o .
Ja ro š a š e l