ORMOŽ, 29. AVGUST 2016 hskqww
LETNIK: 20 ŠT. 13
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ
VSEBINA
64.	ODLOK o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
65.	ODLOK o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
66.	ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom Ormož
64.
Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1,, 70/2008, 108/2009, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15 in 102/15), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo), 23. člena Statuta občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Onnož, št. 7/07) in 13. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016) so: Občinski svet Onnož, na 15. redni seji, dne 8.7.2016, Občinski svet občine Središče ob Dravi, na 16. redni seji, dne 5.7.2016 in
Občinski svet občine Sveti Tomaž, na 13. redni seji dne 11.8.2016 sprejeli
ODLOK
o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju občin Onnož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (v nadaljevanju: občina).
2.	člen
(uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen (javna služba)
(1)	V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo izjavnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ah se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ah se zagotavlja izjavnega vodovoda, če:
1.	se voda uporablja za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki meja vode, in
2.	iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki meja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3)	Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja izjavnega vodovoda, za javno službo šteje:
1.	oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2.	oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin.
Občina Ormož, Ptujska 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana
3.	oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4.	oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5.	oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz dragega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50m3.
4.	člen
(uporabniki javne službe)
(1)	Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2)	Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.
(3)	V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah. obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4)	Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena tega odloka so izvajalci državnih ah občinskih javnih služb ah upravljavci javnih površin za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(5)	Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena tega odloka je občina.
(6)	Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka.
5.	člen (vsebina odloka) S
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
•	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin
•	pravice in obveznosti uporabnikov,
•	vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
•	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
•	cene storitev javne službe.
•	javna pooblastila izvajalca javne službe,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	kazenske določbe.
6.	člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.
7.	člen (pomen izrazov)
V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja varstvo okolja in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.
2.	ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
8.	člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1)	Javna služba se opravlja v obliki koncesije.
(2)	Izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena je tudi upravljavec javnega vodovoda v občini.
3.	VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
9.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
1.	oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2.	obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o motnjah v preskrbi, o okvarah na vodovodnem sistemu, kvaliteti vode in obveznostih uporabnikov,
3.	redno vzdrževanj e j avnega vodovoda,
4.	redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5.	redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6.	vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
7.	poročanje pristojnemu ministrstvu v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
8.	izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
9.	izvajanje notranjega nadzora in dragih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10.	monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11.	monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ah koncesije,
12.	označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13.	občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14.	izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15.	izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16.	redno preveijanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastra stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17.	priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2)	Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:
•	preveijanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter daje priključek vodotesen,
•	zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
•	interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
10.	člen
(program oskrbe s pitno vodo)
(1)	Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2)	Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne
službe omogočiti vpogled v potijen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.
4.	POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
4.1.	Opremljenost naselij z javnim vodovodom
11.	člen
(opremljenost naselij)
(1)	Območje naselij poselitve s petdeset (50) ah več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1.	da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2.	da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m1 2 3 pitne vode na dan.
(3)	Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
4.1.1.	Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom
12.	člen
(priključitev na javni vodovod)
(1)	Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz dragega odstavka 3. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka.
(2)	Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno meijenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3)	V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno meijenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri, če se lastniki večstanovanjske stavbe ne dogovorijo drugače.
(4)	Meijenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5)	Ne glede na dragi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6)	Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
(7)	Lastnik obstoječega objekta, ki se nahaja znotraj območja javnega vodovoda, pa še ni priključen na javni vodovod se mora priključiti na javni vodovod v roku 6. mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(8)	Lastnik novega objekta, ki je nahaja znotraj območja javnega vodovoda se mora priključiti na javni vodovod v 6. mesecih po izgradnji objekta oziroma pred vselitvijo v objekt oziroma pred pričetkom uporabe objekta.
(9)	Lastnik obstoječega objekta, ki se nahaja znotraj območja, kjer se gradi javni vodovod se mora priključiti na javni vodovod v roku 6. mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za ta vodovod in po obvestilu izvajalca javne službe. Obvestilo izvajalca mora biti vročeno v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku.
13.	člen
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1)	Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni mej eno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod.
(2)	Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode izjavnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.
14.	člen
(odstranitev priključka stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta na javni vodovod) 1 2
(1)	Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega objekta, ki je priključena na javni vodovod.
(2)	Odstranitev priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta. O odstranitvi priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe ah gradbenega inženirskega
objekta obvestiti upravljavca javnega vodovoda najmanj trideset (30) dni pred začetkom del. Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta mora preveijanje izvedbe odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod dopustiti upravljavcu javnega vodovoda in za storitve plačati v skladu s cenikom storitev iz 42. člena tega odloka.
15.	člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1)	V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(3)	Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ah druge rabe voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
4.1.2.	Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom
16.	člen
(lastna oskrba s pitno vodo)
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.
4.2.	Evidence
17.	člen (evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
4.3.	Prekinitve in omejitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda
18.	člen
(prekinitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
(2)	Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.
(3)	V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ah omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(4)	V primem nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ah omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 m po prekinitvi ali omejitvi.
(5)	V primem prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ah omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 m po prekinitvi ali omejitvi.
(6)	V primem prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 m, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.
19.	člen
(omejitve odjema pitne vode iz javnega vodovoda)
V primem pomanjkanja pitne vode ah poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih j e lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred dragimi rabami vode.
4.4.	Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov
20.	člen
(izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov)
(1)	Izvajalec javne službe mora v primera izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primem izrednih dogodkov. Program ukrepov v primera izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in dragimi nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.
(2)	Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega
odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.
4.5.	Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda
21.	člen
(evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda)
(1)	Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m1 2 3. Izvajalec javne službe za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev.
(2)	Če dejanske količine odvzete vode iz javnega vodovoda ni mogoče ugotoviti in veljavni predpis o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ne določa dmgače, jo izvajalec javne službe zaradi določitve akontacij oceni na podlagi podatkov o povprečni količini opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju, ki jih je izvajalec javne službe opravil za svoje uporabnike Kadar to ni mogoče, se upošteva zadnji razpoložljivi podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike.
4.6.	Zagotavljanje skladnosti pitne vode
22.	člen
(zagotavljanje skladnosti pitne vode)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.
(2)	Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ah zdravstvene smeri.
(3)	Skladnost mora biti zagotovljena:
•	na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
•	v primem oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(4)	Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.
(5)	Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ah njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.
(6)	Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
• priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
•	ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in
•	ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morah sprejeti.
(7)	V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ah njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.
4.7.	Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo
23.	člen
(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)
(1)	Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javne službe o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje.
(2)	Informiranje in ukrepanje v primem neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.
5.	PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
5.1. Pravice uporabnikov storitev javne službe
24.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe) 1 2 3
(1)	Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, kije enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2)	Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:
•	priključitve stavbe ah gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
•	spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
•	izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
•	povečati odjem pitne vode,
•	odstranitve priključka stavbe ah gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.
(3)	Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ah gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture. Priključni
sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.
5.2	Obveznosti uporabnikov storitev javne službe
25.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki morajo:
•	zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
•	sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
•	zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,
•	izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
•	v roku 15 dni pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe,
•	plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,
•	mejah delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,
•	upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
•	mediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,
•	pred uporabo vode iz hidrantov pisno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o nameravanem odvzemu pitne vode iz hidrantov,
•	odgovaijati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
•	odgovaijati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
•	opravljati dmge obveznosti iz tega odloka.
5.3	Prehod za dostop do vodovodnega omrežja
26.	člen
(zagotovitev prehoda)
(1)	Za zagotovitev nemotenega obratovanja in
vzdrževanja	priključka stavbe	ali gradbenega
inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega vodovoda, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda.
(2)	Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec javnega vodovoda, v primem prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje.
5.4.	Odvzemi vode iz javnih hidrantov
27.	člen
(odvzem vode iz javnega hidranta)
(1)	Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utijevanje cestišč ali dmga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.
(2)	V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku upravljavca javnega vodovoda.
(3)	Poraba vode iz hidrantnega omrežja, kije zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.
28.	člen
(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca javne službe)
(1)	Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(2)	Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvesti upravljavca javnega vodovoda.
29.	člen
(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta)
(1)	Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
(2)	Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.
5.5.	Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod
30.	člen
(obveznost prijave)
(1)	Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati priključka na javni vodovod.
(2)	Uporabnik mora vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta prijaviti upravljavcu javne službe.
31.	člen (stroški)
(1)	Uporabnik mora kriti dejanske stroške:
•	prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod,
•	odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,
•	okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi upravljavca javnega vodovoda.
(2)	Stroške storitev upravljavca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi upravljavca javnega vodovoda.
32.	člen
(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primem pa uporabnik.
33.	člen
(dostop do javnega vodovoda)
Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda.
5.6.	Obveznosti izvajalcev del
34.	člen
(obveznosti izvajalcev del)
(1)	Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov dmge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod.
morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.
(2)	Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavci javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. Upravljavec javnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca del iz prvega odstavka tega člena, oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda.
(3)	Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom upravljavca javnega vodovoda in bremenijo izvajalca del.
(4)	V primem nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila. Če pride do poškodbe javnega vodovoda zaradi netočnih podatkov upravljavca javnega vodovoda o poteku javnega vodovoda, poravna stroške popravila upravljavec javnega vodovoda.
6.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
35.	člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dolgoročnega kreditiranja,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z	zakonom	ali
odlokom občine.
36.	člen
(sredstva za razvoj infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz dolgoročnega kreditiranja,
•	iz drugih virov določenih z	zakonom	ali
odlokom občine.
7.	VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
37.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1)	Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe.
(2)	Javni vodovod lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
(3)	Uporaba javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kije opremljeno z javnim vodovodom.
38.	člen
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1)	Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki je v lasti uporabnika, je priključek stavbe ah gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.
(2)	Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje upravljavec javnega vodovoda.
8.	CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
39.	člen
(oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3)	Upravljavec javnega vodovoda mora poleg cene storitev javne službe določiti tudi cenik dragih storitev, navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.
(4)	Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnih glasilih občin in začnejo veljati naslednji dan po objavi, če v objavi ni drugače določeno.
9.	JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
40.	člen
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Strokovno -tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(4)	Strokovno -tehnične, organizacijske in razvojne naloge, kijih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodaijenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(5)	Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovoijenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
(6)	Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav v skladu s predpisi.
10.	NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
41.	člen
(nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ in občinska uprava občine.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja dmge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki meja varstvo osebnih podatkov.
11.	PREDPISI, SPREJETI NA PODLAGI TEGA ODLOKA
42.	člen
(tehnični pravilnik)
(1)	Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik, s katerim se podrobneje določijo pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi veljavnimi predpisi.
(2)	Izvajalec javne službe mora tehnični pravilnik predložiti občinskemu svetu v potrditev v roku šestih mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3)	Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
43.	člen
(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda mora program ukrepov v primem izrednih dogodkov na javnem vodovodu in program ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2)	Program ukrepov v primem izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
12.	KAZENSKE DOLOČBE
44.	člen (prekrški)
(1)	Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
•	ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 12. člena tega odloka;
•	odstrani priključek stavbe ah gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z določilom
14.	člena tega odloka;
•	ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (25. in 26. člen tega odloka);
•	ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ah zamenjave obračunskega vodomera (25. člen tega odloka);
•	ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (25. člen tega odloka);
•	ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primem motenj pri oskrbi s pitno vodo (25. člen tega odloka);
•	ne medi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda (25. člen tega odloka);
•	ne dovoli prehoda upravljavcu javnega vodovoda za dostop do javnega vodovoda v skladu z določili 26. člen tega odloka;
•	odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili 27. člena tega odloka,
•	če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 27. člena tega odloka,
•	če prestavi, zamenja ah popravi priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta
brez soglasja izvajalca javne službe (30. člen tega odloka);
(2)	Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3)	Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4)	Z globo 250 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
13.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
45.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož štev. 8/2009).
46.	člen
(objava odloka in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Onnož, po tem ko ga v enakem besedilu sprejmejo Občinski svet Onnož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet Občine Sveti Tomaž.
Številka: 007-4/2016 04/81
Datum: 8.7.2016
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz SOK l.r.
Številka: 007-5/2016 Datum: 5.7.2016
Številka: 007-6/2016 01/HZ
Datum: 11.8.2016
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Jurij BORKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SVETI TOMAŽ
Mirko CVETKO l.r.
65.
Na podlagi določila 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 332/1993,	30/1998-ZZLPPO,	127/2006-ZJZP,
38/2010-ZUKN, 57/2011), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/2006) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/2015), 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Onnož, št. 7/07) in 13. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016) so:
Občinski svet Ormož, na 15. redni seji, dne 8.7.2016, Občinski svet občine Središče ob Dravi, na 16. redni seji, dne 5.7.2016 in
Občinski svet občine Sveti Tomaž, na 13. redni seji dne 11.8.2016 sprejeli
ODLOK
o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občin Ormož , Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (v nadaljevanju: občina).
(2)	S tem odlokom se določijo:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmeija do uporabnikov,
•	pogoji, kijih mora izpolnjevati koncesionar,
•	javna pooblastila koncesionaiju,
•	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
•	vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	viri financiranja javne službe,
•	način plačila koncesionaija,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmeija,
•	organ, ki opravi izbor koncesionaija.
•	organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
II.	PREDMET JAVNE SLUŽBE
2.	člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
(1)	Javna služba obsega naslednje storitve:
1.	oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in nonnativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2.	obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3.	redno vzdrževanj e j avnega vodovoda,
4.	redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5.	redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6.	vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
7.	poročanje pristojnemu ministrstvu v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
8.	izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo in redno poročanje občini o izvajanju programa oskrbe s pitno vodo in o izvajanju javne službe,
9.	izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10.	monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11.	monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za dmgo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12.	označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13.	občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14.	izdelava programa ukrepov v primem izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15.	izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16.	redno preveijanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastra stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17.	priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2)	Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:
•	preveijanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter daje priključek vodotesen,
•	zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
•	interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
III.	OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, UPORABNIKI TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV
3.	člen
(območje izvajanja javne službe)
Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju občin.
4.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki na območjih občine, na katerih se izvaja javna služba, imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnim aktom sprejetim po javnem pooblastilu.
(2)	Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerili, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejtimi predpisi.
IV.	POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
5.	člen (pogoji)
(1)	Koncesionarje lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:
•	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
•	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(3)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar se podrobneje določijo v razpisni dokumentaciji.
(4)	Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu, predložiti izvedbeni program izvajanja dejavnosti javne službe na območju občin z oceno stroškov.
V.	JAVNA	POOBLASTILA
KONCESIONARJU
6.	člen
(javno pooblastilo)
(1)	Izvajalec javne službe lahko v okviru storitev javne službe opravlja strokovno -tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodaijenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(2)	Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav v skladu s predpisi.
VI.	SPLOŠNI	POGOJI	ZA	IZVAJANJE
JAVNE SLUŽBE
7.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti sprejetimi na podlagi javnega pooblastila.
VIL	OBSEG MONOPOLA
8.	člen
(obseg monopola)
(1)	Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz
prvega	člena tega	odloka	se	podeli enemu
koncesionaiju.
(2)	Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine.
VIII.	ZAČETEK	IN ČAS	TRAJANJA
KONCESIJE
9.	člen
(začetek koncesije)
Koncesijsko razmaje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
10.	člen
(trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 10. let.
IX.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
11.	člen
(viri financiranja javne službe)
Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz:
•	plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
X.	NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA
12.	člen
(koncesijska dajatev)
(1)	Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
(2)	Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionaija, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4)	V primem, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.
XI.	NADZOR NAD IZVAJANJEM GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
13.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo občinski svet, župan in občinska uprava.
(2)	Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionaija izvršuje pristojni organ občinske uprave.
XIL PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
14.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmaje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo.
• v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
15.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo,
•	z razdrtjem.
(2)	Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter dmge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
16.	člen
(odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmeije tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2)	Način obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen
(odvzem koncesije)
(1)	Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionaiju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ah kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če koncesionar kot fizična ah pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionaiju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.
(3)	V primem odvzema koncesije v skladu z dmgo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
18.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
XIH. NAČIN PODELITVE KONCESIJE
19.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent izbere koncesionaije na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občin.
20.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki meja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona o javnem naročanju.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.
(4)	Župani občin, ki imajo skupni javni interes za izvedbo postopka javnega razpisa in podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti javne službe, imenujejo skupno strokovno komisijo in izvedejo skupni javni razpis.
21.	člen
(vsebina javnega razpisa)
(1) Objava javnega razpisa vsebuje najmanj:
•	navedbo, da gre za podelitev koncesije za opravljanje javne službe iz 2. člena tega odloka,
•	ime in sedež občine,
•	predmet, naravo ter obseg storitev in območje izvajanja javne službe,
•	začetek in predviden čas trajanja koncesijskega razmaja,
•	postopek izbire koncesionaija,
•	kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
•	kraj in rok za predložitev vlog ter pogoje za njihovo predložitev,,
•	zahteve glede vsebine vlog,
•	pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in so določeni v 5. členu tega odloka ter dokazila o njihovem izpolnjevanju,
•	pogoje za predložitev skupne vloge,
•	merila za izbiro najugodnejšega kandidata in merila za izbiro najugodnejšega ponudnika,
•	naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog.
• rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
(2) V času objave javnega razpisa imajo zainteresirane osebe možnost vpogleda v razpisno dokumentacijo.
22.	člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1)	Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenujejo župani občin strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti visokošolsko strokovno izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja opravljanja javne službe, za katerega se podeljuje koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog. Vsaka občina ima vsaj enega predstavnika v strokovni komisiji.
(2)	Za izbiro koncesionaija se uporabi postopek konkurenčnega dialoga.
(3)	Postopek konkurenčnega dialoga se začne z javnim razpisom v skladi z določili prejšnjega člena.
(4)	Občina v prvi fazi konkurenčnega dialoga, v skladu s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi v dmgi fazi vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitvah za opravljanje javne službe iz
1.	člena tega odloka. V tem dialogu lahko javni partner z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih načina izvajanja javne službe ter rešitve po potrebi med seboj primeija. Občina nadaljuje konkurenčni dialog s kandidati vse dotlej, dokler ne najde rešitve, ki ustreza njenim ciljem in potrebam.
(5)	Med konkurenčnim dialogom mora občina zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh kandidatov.
(6)	Po odločitvi, daje dialog zaključen, občina obvesti vse kandidate, ki so sodelovali v zadnji fazi dialoga in jih pozove, da predložijo končne ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom. Predložene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, zahtevane in potrebne za opravljanje javne službe.
(7)	Javni partner sme od kandidata, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje ponudbe ali pa da potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ah potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence oziroma imela diskrimonatomi učinek.
(8)	Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na izvedbo postopka izbire koncesionaija, ki s tem odlokom niso urejena, se uporabljajo določila zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona, ki urej a j avno naročanj e.
XIV.	ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
23.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionaija izberejo občinske uprave občin z upravno odločbo, ki jo izdajo direktoiji občinskih uprav na podlagi predloga strokovne komisije iz prvega odstavka 22. člena tega odloka.
(2)	V postopku izbire koncesionaija imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
XV.	ORGAN, POOBLAŠČEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
24.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklenejo župani občin.
(2)	Župani so dolžni seznaniti svoj občinski svet o poteku postopka podelitve koncesije in vsebini koncesijske pogodbe.
XVI.	DRUGE SESTAVINE POTREBNE ZA DOLOČITEV IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
1.	Prenos koncesije
25.	člen
(prenos koncesije)
(1)	Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na dmgo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2)	Koncedent lahko v celoti ah delno prenese izvajanje javne službe na dragega koncesionaija le v primeru, če izbrani koncesionar več ne izpolnjuje pogojev za izvajanje javne službe, drugače pa samo s soglasjem koncesionaija.
2.	Višja sila
26.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. Razmaje v zvezi z načinom izvajanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah, se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmaje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionaijem.
3.	Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih
27.	člen
(odgovornost za škodo)
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe	povzročijo pri njem zaposleni ljudje
uporabnikom ali drugim osebam.
4.	Začasen prevzem
28.	člen
(začasen prevzem)
V kolikor koncesionar v primerili, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na dmg način, določen v koncesijski pogodbi.
5.	Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja
29.	člen
(vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovaija za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ah drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovoijena drugačna odgovornost.
6.	Zavarovanje odgovornosti za škodo
30.	člen (zavarovanje)
(1)	Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, jo pri izvajanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam.
(2)	Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
XVII.	KONČNA DOLOČBA
31.	člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož, po tem ko ga v
enakem besedilu sprejmejo Občinski svet Ormož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet Občine Sveti Tomaž.
Številka: 007-4/2016 04/81 Datum: 8.7.2016
Alojz SOK l.r.
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
Številka: 007-13/2016 Datum: 5.7.2016
Jurij BORKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
Številka: 007-13/2016-01/ZH Datum: 11.8.2016
Mirko CVETKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SVETI TOMAŽ
66.
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) in 1. odst. 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedi, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 -ZDZdr, 40/12 - ZUJF in 14/13), 16. člena Statuta občine Onnož (Uradni vestnik Občine Onnož, št. 9/15- uradno prečiščeno besedilo), 13. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 4/16) in 23. člena Statuta občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07) so:
Občinski svet Občine Onnož, na 15. redni seji, dne 8.7.2016,
Občinski svet Občine Središče ob Dravi, na 16. redni seji, dne 5.7.2016 in
Občinski svet Občine Sveti Tomaž, na 13. redni seji, dne 11.8.2016, sprejeli
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom Ormož
1.	člen
V	Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom Onnož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 3/08 in 4/12) se 7. člen spremeni tako, da se glasi:
»7. člen
V	zdravstvenem domu se v okviru dejavnosti oblikujejo naslednje organizacijske enote:
osnovna zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost in nemedicinska dejavnost.«.
2.	člen
V	8. členu se za zadnjo alinejo dodajo naslednje nove alineje:
» - Q/88.109 Dmgo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe,
-	L/68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih in najetih nepremičnin,
-	P/85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje.«.
3.	člen
V	drugem odstavku 11. člena se dvanajsta alineja spremeni, tako da se glasi:
»- daje soglasje k imenovanju strokovnega vodja,«.
4.	člen
V	15. členu se za enajsto alinejo doda nova dvanajsta alineja, ki se glasi:
» - imenuje strokovnega vodjo ter dmge delavce s posebnimi pooblastili,«.
Dosedanja dvanajsta alineja postane trinajsta alineja.
5.	člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»16. člen
3. Strokovni vodja
Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje direktor po predhodnem mnenju strokovnega sveta in podanem soglasju sveta zavoda. Za strokovnega vodjo je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
da je doktor medicine s področja dejavnosti zavoda, usposobljen za samostojno delo, da ima najmanj pet let delovnih izkušenj.
Direktor imenuje strokovnega vodjo s sklepom o imenovanju, s katerim ga pooblasti za vodenje za čas mandata. Mandat strokovnega vodja traja štiri leta. Po
preteku mandata je lahko ista oseba ponovno imenovana.
Strokovni vodja opravlja naslednje naloge: vodi strokovno delo zavoda, odgovaija za strokovnost dela zavoda, daje soglasje k razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam, ki se nanašajo na strokovno delo zavoda, opravlja dmge naloge na podlagi zakona.«.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Onnož, potem ko ga v enakem besedilu sprejmejo Občinski svet Onnož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet Občine Sveti Tomaž.
Številka: 007-12/2016-1/80 Datum: 8.7.2016
Številka: 03230-5/2016-11 Datum: 5.7.2016
Številka: 007-14/2016 01/ZH Datum: 11.8.2016
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz SOK l.r.
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Jurij BORKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SVETI TOMAŽ Mirko CVETKO l.r.