UDK 528+519.72 mag.Božena Lipej dipl.inž.geod. Republiška geodetska uprava 61 000 Ljubljana, Kristanova 1, YU iZVLEČEK Ekspanzija geografskih informacijskih sistemov (GIS), ki zahteva ustrezno reorganizacijo prostorskih podatkovnih baz, je zajela tudi Slovenijo in geodetske evidence v tradicional- nem klasično zasnovanem okolju. V prispevku je podan predlog za vzpostavitev in vodenje G/S-a Slovenije na treh ravneh ter predlog za potrebne aktivnosti v geodeziji in širšem slovenskem prostoru. G/S kot novo orodje za vsestransko obdelavo velike količine raz- novrstnih geokodiranih podatkov, temelječih na geodetskih evidencah, bo prispevek k boljšemu in racionalnejšemu gospodarjenju z resursi, načrtovanju in odločanju. ABSTRACT The expansion ofthe G/S, which demands an adequate reorganization of spatia/ databases, has also reached S!ovenia and surveying records in the traditional, classic-farmed back- ground. In the article the suggestion is given to set up and maintain the S/ovene G/S on three leve/s and the suggestion far necessary activities in Surveying and on the broader S/ovene scene. G/S, as the new tool far manyfold processing of a great number of various geocoded data, based on surveying records, wi/1 be a contribution to a better and rationalized resources economizing, planning and decision-making. 1. UVOD Smotrno gospodarjenje s prostorom in omejenost naravnih danosti zahtevata večplastno, kompleksno in sprotno prever- janje ter simuliranje možnih rešitev spremi- njanja medsebojnih odnosov. Le-ti so klju- čni za ohranjanje optimalnega ekonomsko upravičenega ravnotežja v ekološko ran- ljivem okolju. Geografski informacijski sistem (GIS) je v zadnjih letih v ospredju razvoja tehničnih in geo znanosti ter eksperimentalnih in operativnih uporab v razvitih in tudi neraz- vitih deželah. V dobi informacijske eksplozije postajajo GIS tehnologije razsežnostni potencial za revolucionarno reševanje problemov, vezanih na različne geografsko orientirane podatke. Prednost GIS-a je v hitrem upravljanju in analiziranju podatkov ter informacij iz različnih podat- kovnih virov in izvajanju medsebojnih uporabniških primerjav. Uporabnost je številna in se neprestano dopolnjuje. Sega na področja razvoja, upravljanja, planira- nja, odločanja, gospodarjenja, manage- menta, proizvodnje, kmetijstva, gozdarstva, transporta in drugih aktivnosti. Povpraše- vanje po GIS-ih se povečuje z napredkom industrije strojne in programske opreme ter naraščanjem razpoložljivih digitalnih podat- kov. 2. PERSPEKTIVE RAZVOJA GIS-ov V SLOVENIJI Tudi v Sloveniji in Jugoslaviji se odvijajo posamezne aktivnosti v povezavi z vzpos- tavitvijo in razvojem GIS-ov za izbrana območja (Lipej 1990), vendar prizadevanja še niso koordinirana in vsebinsko dorečena. 2.1. Predlogi organizacije GIS projektov V prispevku je predlagano oblikovanje GIS- ov na treh ravneh: - nacionalni (območje republike - države Slovenije) - regionalni (območja regij, ki bi združeno obsegala nekaj obstoječih občin) in - lokalni (dogovorna območja večjih naselij, mest, intenzivne izrabe, ... ). Vertikalna členitev izhaja iz zasnov ravni upravljanja in odločanja s predpostavko zmanjševanja stroškov ob večjem povezovanju uporabnikov skupnih sis- temov. GIS sestavljajo (Dickinson in Calkins 1988): - GIS tehnologija (strojna in programska oprema) - GIS podatkovna baza (geografsko povezani podatki) in - GIS infrastruktura (kadri ter ostali potrebni elementi za delovanje sis- tema). Razmišljanja in predlogi v prispevku se bodo v nadaljevanju nanašali predvsem na vzpostavitev in vodenje ustrezne podatkovne baze. Oblikovanje dizajna podatkovne baze je pomembna naloga, ki jo bo treba izvesti pred začetkom projekta na podlagi realnih potreb in možnosti za tem bolj učinkovito in precizno podporo delovanja GIS-ov v prihodnosti. V fazi priprav bo potrebno oceniti razpoložljivost in format podatkov, ki se bodo v sistemu obdelovali, postopke vodenja in vzdrževanja, velikost podatkov- nih baz, dizajn ter konfiguracijo strojne in programske opreme, število in zvrsti uporabnikov z organizacijsko strukturo, časovne dostope, financiranje in poslovno podporo delovanja sistema (Chambers 1989). Med osnovnimi komponentami, kijih bo treba oblikovati in doreči, so tudi podat- kovni sloji. Tu vstopa v sisteme geodezija s številnimi evidencami in podatki o oblikovitosti zemeljskega površja v večjem ali manjšem obsegu in merilu. Podatki morajo biti enot- no geokodirani in razporejeni po podatkov- nih sloji!,, najprimernejših za nadaljnjo uporabo. 2.2. Vloga geodezije v GIS-ih Geodetski geokoding z mrežo položajnih in višinskih točk, parcelnih mej, prostorskih enot, topografskih objektov in drugih elementov predstavlja osnovni lokacijski okvir za navezavo podatkov drugih nosilcev in uporabnikov. Sektorski nosi.lci podatkov pristopajo k urejanju in nadgradnji podat- kov v svojih evidencah in registrih ter so v začetnih fazah vzpostavljanja geokodiranih baz. V geodeziji še vedno prevladuje iner- cija tradicionalizma na področju miselnih, organizacijskih in razvojnih premikov, tako da se že poraja faza nestandardizirane prirejene vzpostavitve geodetskih digitalnih podlag in njihove uporabe. Premik geodetskih evidenc v novo računalniško podprto okolje predstavlja pogoj za ures- ničevanje smotrne horizontalne in še posebej vertikalne integracije obsežnih prostorskih podatkovnih baz. GIS na nacionalni ravni bo izhajal iz generaliziranih geodetskih podatkov podat- kovnih slojev temeljnih položajnih in višin- skih geodetskih točk višjih redov, digital- nega modela reliefa 500x500 m (zgostitev 100x100 m), generaliziranih prostorskih enot večjega obsega in izbranih generaliziranih elementov topografije, prev- zetih v glavnem iz pregledne karte Slovenije v merilu 1 :250 000. Na tej osnovi se bodo o~likovali podatkovni sloji za pedologijo, hidrologijo, geologijo, izrabo zemljišč, komunalo, transport, planiranje in druge dogovorjene tematike. GIS na regionalni ravni bo izhajal iz geodetskih podatkov po podatkovnih slojih za mrežo geodetskih položajnih in višinskih točk, digitalni model reliefa 100x100 m (zgostitve 50x50 m, 20x20 m), generalizirane prostorske enote in izbrane elemente topografije, prevzete iz topografskih kart v merilu 1 :25 000 in 1 :50 000. Ostali podatkovni sloji bodo prirejeni bazični geodetski vsebini, pokrivali pa bodo naravne in antropogene danosti 52 Geodetski vestnik 1 /1990 \'.,.,'{~ kanalizacija ~~ promet 1 1 1 1~'..., '~t /, 1 : '"s- 'W , planske enote ,,, 1 ,, 1 '----'-'-----"> \::,:~. ,, K,L geologija ~-r~ peoo,og;;, ·~ rabata! 1 1 1 1 0 315,4 •315,6 0 3\6(2 1 1 0 316,6 ~ \ t}'o, 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Tale GIS mi pa kar sam odgovarja na zapletena vprašanja topografski prikaz register prostorskih enot digitalni model parcele geodetske točke Geodetski vestnik 1/1990 53 kot tudi različne socio-ekonomske kazalce. GIS na lokalni ravni bo temeljil na razvejani mreži geodetskih točk, parcelnih mejah, razčlenjenih prostorskih enotah - arealih in stavbah ter topografskih elementih, prev- zetih iz temeljnih topografskih načrtov meril 1 :500 do 1 :5 000. Značilnost tega sistema bo v večjem številu dodanih podatkovnih slojev, ki bodo razgrajevali vsebine do posameznih detajlov, kot so npr: ograje, drevesa, semaforji in drugo. 2.3. Skupne aktivnosti pri vodenju politike GIS-ov Določitev podatkovnega dizajna GIS-a bo zahteven proces, v katerem bodo morali sodelovati strokovnjaki - specialisti za posamezne vrs~e tematskih podatkov s sposobnostjo medsebojnega dogovarjanja in sodelovanja. K tovrstni pilotni študiji bi morali čim prej pristopiti interdisciplinarno in timsko, da bi sočasno začrtali usmeritve razvoja posameznih področij oz. sektorjev. Smiselno bi bilo vzpostaviti nacionalno topografsko bazo podatkov za vse graditelje in uporabnike GIS-a v Sloveniji (podobno se organizirajo npr. v Kanadi, zibelki GIS-a, kjer se že tri desetletja ukvar- jajo z njegovim razvojem - O'Donnell 1989). Tako bi zagotovili osnovno topografsko ogrodje za izvajanje politike GIS-ov. Morali bi določiti standarde digitalnih podatkov, razviti podatkovni transfer format (Strobl 1990), se dogovoriti o prodaji, licencah in avtorskih pravicah. Osnova delu morajo biti sodelovanje in skupni projekti, da bi se izognili neodvisnim kreacijam podatkovnih baz, ki imajo za posledico redundanco podatkov in nezmožnost povezljivosti in primerljivosti. Največ izkušenj, teoretičnih in praktičnih znanj imajo na tem področju geodeti, zato bi morali biti pionirji in nosilci opisanih aktivnosti. Uporaba GIS tehnologije pomeni pomembnejšo evolucijo na področju nalog, povezanih z obravnavo prostora, in vodi k formiranju integriranih geografsko orien- tiranih podatkovnih baz na različnih ravneh. Trg z geoinformacijami se krepi na področju ponudbe in povpraševanja. Zato bo treba čimprej začrtati predlagane standardne ok- vire tovrstno oblikovanih baz podatkov, kjer morajo geodeti s svojim znanjem in pripravljenostjo zaorati ledino. Samo poz- navanje predmeta dela, prosvetljevanje ključnih in vplivnih kadrovskih struktur, utemeljena priprava projektnega predloga in konkretna uporabna realizacija nalog bodo lahko porok za ponovno pridobivanje samozavesti geodezije kot tehnične stroke. 4. UTERATURA: CHAMBERS, D., 1989, Overview of GIS Database Design. Are News, 2. DICKINSON, H.J. in CALKINS, H.W., 1988, The economic evaluation of implementing a GIS. lnt. J. Geographical lnformation Sys- tems, 4, 307. LIPEJ, B., 1990, Register območij teritorial- nih enot - ROTE in Evidenca hišnih številk - EHIŠ: analiza in razvoj (Ljubljana: Re- publiška geodetska uprava).O'DONNELL, J.H., 1989, Future Direction in GIS and Automated Cartography. ICA, 14th World Conference, Budapest. STROBL, J., 1990, GIS-Trends zu Beginn der 90 er Jahre. Angewandte Geographis- che lnformationstechnologie II - Beitrage zum GIS ,.Symposium, Salzburg. 54 Geodetski vestnik 1 /1990