Novičar iz domačih in ptujib dežel.
Presvitli cesar in cesarica sta zopet v Peš tu. Po nekterih časnikih bode kronanje ogerskega kralja 2. dne prihodnjega meseca, po nekterih še le 10. Ali je tudi to gotovo, ne vemo, ker se ne ve, koliko se bode o tem na sklepe hrvaškega zbora gledalo. Ker oger-sko mesto Pest potrebuje za to svečanost denarja, zahteva od vlade brez obresti 2 milijona gold. na posodo, ki se imata v 40 letih poplačati. Prečuden je tadvalizem, ki posojila zahteva od druži h dežel avstrijskih — od Čislajtanije — ki pa naj še povrh tudi obresti plačujejo! — Iz Zagreba sta„Zukunft" in „Correspondenz" prinesla sledeča silna važna telegrama od 11. dne t. m. „Zukunft-i" se je pisalo to-le: Enoglasni sklep deželnega zbora je ta, da pred cesarjevim potrjenjem članka 42. od leta 1861 (kteri zavaruje poslancem prosto besedo v deželnem zboru tako, da se zarad nobenega govora poslanec preganjati ne sme) se zbor ne spušča v nikakoršno razpravo več;
zbor se je zabranil zoper vsako zaukazano (oktroano) volilno postavo. Ta zborov sklep je po „Corresp." iz-budil nepopisljivo radost po mestu; narodne zastave vihrajo vkljub prepovedi; policija je prepovedala raz-svitljenje mesta in ovenčanje Jelačičevega spominka* Ban žuga s strelom. Ključ k gori omenjenemu sklepu deželnega zbora moramo iskati v tem, da je ban uni-dan povabil k sebi vse uradnike, ki so poslanci in jim veleval, da imajo po vladini volji za združenje z. Ogri glasovati. Vsled tega položil je bivši kancelar Mazuranic svoje poslanstvo. Ravno to se je po velikih županih tudi zapovedalo ž up anij s k i m uradnikom. Iz tega se vidi, kako važna, osodepolna doba je nastopila na Hrvaškem. — Biškup Strossmajer se je iz Prage, kjer je bil slovesno sprejet, podal v Draždane, in od tod potuje dalje. — Druga imenitna novica je ta, da so v Londonu vendar skovali mir zarad Luksemburga; Luksemburg ostane v rokah kralja holandskega pod poroštvom velikih vlad. Mir je po takem za zdaj zagotovljen; vendar pravega zaupanja ni, da dolgo ostane, ker za Luksem-burgom tiči še kaj drugega, česar ne pozabita ne Napoleon ne Prus. — Na Češkem se boje, da ne nastanejo kužne bolezni v krajih, kjer je divjala vlani vojska. Kjer so mrliči le plitvo zakopani, puhtijo iz zemlje smrdljivi sopuhi, ki okužujejo zrak. Več ljudi je že zbolelo in tudi hitro umrlo. — Naš cesar, pa tudi ruski car, gresta v Pariz razstavo gledat. — Cesarja M aksimiljana v Mehiki so neki res vjeli. Da bi ga umorili, se ni bati, vendar špekulirajo Juaristi na precej visok odkup.
166