Štev. 37. Trst, v četrtek 6. februarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN tpćl nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponEdsljidh ob 9. zjutraj. ?pes:ntfiie Ster. s© prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih )oi»akarn&h v Trsta in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) ;>®LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 »salone. CENE: Trgovinski in o hrta i oglasi po 8 st mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po AC s*, mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 B^ vsaka irttflaljna vrsta K 2- Mali oglasi po * stot. beseda, naj-sianj pa 40 stot. Oglase sprejema Inssratni oddelek uprav« -s^iinosti". — Plačuje so izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu, SJ -o^r—-.-t- tnv.^Fs^dspM' Glasilo politi&naga društva •F :a Primorska. * m*r NAROČNINA ZNAŠA leto 3«. K, pol leta 12 K, 3 mesece O .*C ; a* v» rvrčbu brv« dopoalane naročnino, se uprava e» "iin mM. Mi*Uifet UAmJ« JtDnfOaTr- »ta*« r Mlo Ito Krta M«, u pml Kr«s r»0 VM 4epi*i naj so potikajo na arodniStvo liflSa. van* punu so oo aprajeaajo ta rokoplol so ss vraftafo. Harečaj^a, ogtaao in reklamacijo jo pošiljal na upravo tfctfOk UREDNIŠTVO : ctfea Marite fioiatd 2« flUrodai -ios^ I ta odgovorni vodnik STEPAH GODIH A. LesfaeE .Edinost-. - Natianila Tiskana „Kdbaaat*, i a omojonim poroAtvona v TrsSa, alio ttorgio Oalatti Kov. rsftm Stav. 841-652. TtLPPOn & !!-» Intervencija velesil v Sofiji Skader padel? Intervencija velevlasti v Sofiji. DUNAJ 5. (Izv.) V tukajšnjih diploma-Učnih krogih se zatrjuje, da so se velevlasti na predlog angleške vlade odločite, jutri intervenirati v Sofiji in nasvetovatl bolgarski vladi, naj kljub obnovitvi vojne pristane na nadaljevanje mirovnih pogajanj. Diploma tlčni krogi so prepričani, da bodo vojne operacije tekom prihodojega tedna definitivno končane. Generalni naskok na Skader. BELORAD 5. (Izv.) Uradno se poroča, da napravi|o Srbi in Črnogorci generalni naskok na Skader šele v par dneh. Dva srbska bataljona pred Skadrom v jeta ? RIM 5. (Izv.) Senika) so doile vesti, da je skaderska posadka podvzela danes generalni izpad iz trdnjave, ki se je izborno posrečil. Turki so napravili velik plen in vjell dva srbska bataljona, katera pa so potem proti obljubi, da se ne udeležita več vojne, zopet izpustili. (Vest je tako zelo fantastična, da ne more niti najmanj reflektirati na verjetnost. Op. ured.) Skader podel. Hasan Rlzza Dej ubit, DUNAJ 5. (Izv.) Danes popolne so se pojavile tukaj vesti in sicer v veliko konkretnejši obleki, da je Skader po strašnem bombardiranju od strani črnogorske in srbske artilerije padel. Med akadersko posadko samo je prišlo do velikih sporov. Garnixija se je uprla komandantu, na kar je prišlo do hudih medsebojnih bojev med turško posadko, tekom katerih je bil poveljnik Hasan Rizza bej ubit. Vest, ki je dosedaj še nepotrjena in privatna, je dospela na informativna mesta, ki so izjaviia, da ni povsem neverjetna. Novo dnevno povelje generala Savova. SOFIJA 5. (Izv.) Generalissimus Savo? je izdal na svojo armado novo dnevno povelje, v katerem izjavlja: „Turki so z načrtom, po katerem so vodili mirovna pogajanja, pokazali, da hočejo mirovna pogajanja zavlačevati in pridobiti na Času. Vendar pa so se silno zmotili, če so mislili, da bodo na ta način ojačili svojo armado. Naša armada je sedaj močnejša kot kedaj prej, dočim so turške Čete popolnoma desorganizirane in slabotne. Savov konča dnevno povelje s sledečim pozivom: *Bolgari, vrzite se na sovražnika in poženite turške divjake tjakaj čez morje, odkoder so prišll.m Bombardiranje Drinopolja. SOFIJA 5. (Kor.) Bombardiranje Drinopolja se je včeraj nadaljevalo na vseh točkah. SOFIjA 4. (Isv.) Obstreljevanje Drinopolja se nadaljuje z vso silo. Vojaški krog-upajo, da prisilijo trdnjavo z neprestanim bombardiranjem v kratkem k predaji in to tembolj, ker imalo zanesljive informacije, da manjka v mestu živeža in municije. Po do- sedaj že nepotrjenih vesteh so Bolgari tekom včerajšnjega dne ujeli tisoč turških infante-ristov. BERLIN 5. (Izv.) „Lokalanzeiger" poroča iz Scfije: Po načrtu vrhovnega poveljstva bolgarsko-srbske oblegovalne armade bodo Bolgari In Srbi tako dolgo z vso silo bombardirali Drinopoije, da pripravijo teren za generalni naskok. V vojaških krogih upajo, da se zgodi to najkasneje v 5 — 6 dneh. Večina hiš v Drinopolju je iz lesa in zato skušajo zavezniki zanetiti v mestu požar, kar se Jim je deloma že posrečilo. SOFIJA 5. (Izv.) Iz Svilena (Mustafa paša) se poroča, da |e kanonada pred Dri-nopoijem tako močna, da se tresejo v Svilenu tla kot bi bil potres. CARIGRAD 5. (Izv.) Vsied strašne kanonade pred Drinopoljem se zrak tako rese, da je brezžična zveza med trdnjavo in Carigradom zelo otežkočena, mnogokrat tudi nemogoča. SOFIjA 5. (Izv.) Semkaj Je došlo obvestilo, da se Je Bolgarom tekom včerajšnjega obstreljevanja posrečilo potisniti svoje prednje vrste za kilometer naprej. Popoldne se je dvignil nad mesto bolgarski avijatik, ki je kljub turškim strelom spustil v trdnjavo letake, v katerih poživlja meščane, naj zahtevajo kapitulacijo mesta. CARIGRAD 5. (Izv.) Porta je objavila uradno poročilo, glasom katerega je padlo tekom predvčerajšnjega obstreljevanja Drino-poli a v mesto 138 granat in 11 šrapnelov. Osem oseb je bilo ubitih, deset pa težko ranjenih. Bitka pri Galipolu. CARIGRAD 5. (Izv.) Pri Kavakli Tepe na polotoku Galipoli se je vršila včeraj bitka med dvema bolgarskima bataljonoma in turškimi četami. Izid bitke še ni znan. Poslaniška reunija. LONDON 5. (Izv.) Jutri se sestanejo poslaniki velesil zopet k seji, na kateri se bo razpravljalo o bolgarskih vojnih operacijah na polotoku Galipoli. Če pade mesto zaveznikom v roke, je to tako velike važnosti, da potisne v ozadje vsa druga dejstva. Iz Carigrada se sicer poroča, da turška vlada popolnoma zaupa zmožnostim in hrabrosti Hakki paše, ki vodi obrambo polotoka in da se Ji tudi zde vse posebne odredbe nepotrebne, vea-dar londonski diplomatični krogi klub temu že računajo z eventualnostjo, da zmagajo zavezniki tudi na polotoku Galipoli in tako odpro grški mornarici pot do Carigrada. Pri Čataldži vse mirno. SOFIJA 5. (Kor.) Pri Čataldži Je bilo včeraj vse mirno. SOFIJA 5. (Izv.) [O bojih pri Čataldži ni še dosedaj nobenih obvestil. Pač pa se potrjujejo vesti o medsebojnih spopadih v turški armadi. Upor med četami še vedao ni zadušen in znašajo žrtve že več sto mož. PODLISTEK. AKTA Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dumus. — Prevel F. P. „Porečem Luciju, da nočeš menjati službe.41 „Ne stori tega,' je vzkliknila sužnja s trepetajočim glasom, „če Lucij ukazuje, ga je treba ubogati." „Ali se je treba tako zelo bati njegove jeze?" je nadaljevala Akta sraejoč. „On je strašen/ je odvrnila sužnja z Izrazom strahu, da se je Akta nehote stresla. „Vendar se zdi, da ga njegova okolica ljubi, zlasti mladi Spor." „Spor," je zamrmrala mlada sužnja. Akta je postala pazljivejša. Spomin se Ji je začel vzbujati. Gotovo, Sporu je bila Sabina podobna, in ta podobnost je bila tako popolna, da se je čudila, da Ji ni že prej šinila ta miseJ v glavo. Prijela Je deklico za obe roki in ji Je pogledala pazno v obraz. „Ali poznaš Soora?" je vprašala. „On je moj brat,- je zajecljala deklica. „In kje se nahaja?" „Ostal Je v Korintu." V tem trenutku so se odprla vrata. Prikazal se je mladi Rimljan, in Akta, dfžeč še vedno Sabinine roke v svojih, Je začutila, kako je spreletela neka groza žile njene mlade sužnje. Lucij je uprl svoje ostro, modro oko na to čudno skupino, ki se Je nudila njegovemu pogledu; nato Je dejal po kratkem molku: „Ljubljena Akta, ravnokar vzhaja zora na nebu; ali nočeš na krov uživat čisti jutranji, zrak ?" Četudi Je zvenel njegov glas razločno in mehko, je v njegovi globini vendarle nekaj trepetalo kakor kovina, kar je Akta opazila prvikrat in kar Ji Je pretreslo dušo, tako, da Je smatrala navadno vprašanje za ukaz. Mesto da bi bila odgovorila. Je ubogala. *ioda njena moč Je bila prešibka, da bi sledila volji, in bila bi se zgrudila, ko bi ne bil urno prihitel Lucij in ko bi je ne bil vlovil. Kakor če je ugrabil orel goloba, Jo je njen ljubimec nalahko vzel v svoje naročje, in nema ter z zaprtimi očmi, ne da bi se več mogla domisliti, česa se pravzaprav boji, je pustila, da Jo Je odnesel kakor mimo brezdna. Na krovu se Je čutila nanovo oživljeno. Sveži ia dišeči Jutranji zrak Je blagodejno vplival nanjo. Ker se ni več nahajala v Rimijanovem naročju, Je zopet odprla oči. Počivala Je v zlati mreži, ki je bila na eni strani privezana na jambor, a na drugi strani na steber, okrašeni s kiparskimi deli. Poleg nje Je sta! Lucij, s hrbtom naslonjen ob jambor. Tekem noči Je vsied ugodnega vetra ladja zapustila korintski zaliv. Plula je mimo Mahmud Šefket paša konferira z veleposlaniki. CARIGRAD 5. (Izv.) Med velikim vezirjem Mahmud Šefket pašo in poslaniki evropskih velevlasti se neprestano vrše konference. Danes je veliki vezir konferiral z ruskim poslanikom Glersom. Politični krogi zatrjujejo, da Je Giers predložil velikemu vezirju sporazumno z ostalimi poslaniki predlog izredno velike važnosti. Popolno soglasje med Srbijo in Grško. BELGRAD 5. (Izv.) Na merodajnih mestih se zatrjuje, da se je pokazalo na današnji konferenci grškega ministrskega predsednika Venizelosa s Paš! će m popolno soglasje obeh vlad v nazorih, ki se tičejo političnega položaja, nastalega po obnovitvi vojne. Grozodejstva bašibozukov v južni Albaniji. ATENE 5. (Kor.) „Agence d' Athenes" poroča : Po poročilih, ki so došla semkaj o grozodejstvih turških regularnih vojakov in bašibozukov v Južni Albaniji, so baSibozuki v okraju Delvino 36 vasi popolnoo^a uničili, 15 vasi deloma požgali in 123 ljudi masakrirali. V okraju Filiates Je vpostošenih 10, v okraju Zagari 8, v okraju Filipiades 6 vasi. V okraju Argyrokastron Je vas So-tyra podobna kupu pepela, v okraju Konica pa so bašibozukl zažgali tamošnji samostan in semenišče. Bo] za Janino. SOLUN 5. (Kor.) Iz Janine prihaja vest, da se turška posadka lahko še dolgo brani. Živil Je zadosti, vojaštvo zelo hrabro. Essad paša je odločno proti temu, da bi se njegovim četam pridružile tudi čete Džavid in Karasaid paše, ker se boji, da se tudi njegovih čet ne polasti demoralizacija. V okolici Kolonije se nahaja z 1900 možmi albanski vstaški vodja Sali Putka, ki Je neprestano v hudih bojih z grškimi vojaki. ^rotisrbsko gibanje v Albaniji. BELGRAD 5. (Izv.) Iz Dibre se poroča, da zavzema protlsrbsko gibanje v Albaniji vedno večje dimenzije. Sultan za narodno obrambo. CARIGRAD 5. (Kor.) Sultan Je daroval 2500 funtov za razne narodno-obrambne namene. Srbske priprave ob bosenskl meji. DUNAJ 5. (Izv.) „Wiener Allgemeine Zeitung" poroča, da je srbska vlada vse iz Francoskega došle nove brzostrelne topove dirigirala na bosensko mejo, kamor je poklicala tudi vse četaše, ki se mude v novo-osvojenem ozemlju. Odhod tur$kih delegatov iz Londona. CARIGRAD 5. (Kor.) Uradno se zatrjuje, da odideta turška delegata Sali paša in Osman Nizami paša v Carigrad, dočim ostane Rešid paša še par dni v Londonu. Venizelos v Belgraeu. BELGRAD 5. (Kor.) Grški ministrski predsednik Venizelos Je danes dopoldne dospel semkaj. Bolgarskl-rumunski konflikt. BUKAREŠT 5. (Kor.) Semkaj Je dospel zapisnik o bolgarsko-rumunskih pogajanjih. eliškega rtiča in prejadrala ožino med Za-kintom in Kefalonijo. Solnce Je ravnokar vzhajalo izza obeh otokov in Je obžarevalo s svojimi žarki vrhove gora, medtem ko Je bilo zapadno pogorje še v temi, Akta ni niti slutila, kje da se nahaja. Zato se je obrnila do Lucija z vprašanjem, da-li je to še Grško ? „Da," Je dejal Lud?, „to Je vonj samskih rož (tako so imenovali pesniki otok Kefalonijo) in vonj pomarančastega cvetja na Zakintu, ki nama ga pošilja veter v zadnji pozdrav. Za ti dve sestri ni zime, kajti vedno cveteta v žaru solnca. Ali želi moja lepa Akta, da ji sezidam na enem teh otokov palačo ?" * „Lucij," Je dejala deklica, „ti me omamljaš s svojimi obljubami, ki bi jih lahko izpolnil le kak bog. Kdo si vendar In kaj mi skrivaš? Ali si grmeči Zev in se bojiš, da se raztopim kakor Semela. če se mi pri-kažeš v vsej svoji krasoti in sijaju?" „Ne," Je dejal Lucij smejoce, „Jaz sem le ubog pevec, ki mi Je stric zapustil premoženje pod pogojem, da nosim njegovo Ime. Moja edina moč leži v moji ljubezni, Akta, in Jaz čutim, da izvršim dvanajst Herkulovih del, če me ona podpira." „Torej me ljubiš?" je vprašala mlada deklica. „Da, srce moje !" Je dejal Lud J. Rimljan je izgovoril te besede s tako resničnim in prepričujočim glasom, da je Akta goreče vzdignila obe roki proti nebu, da bi se zahvalila za to srečo. Pozabila Je Rumunfje z bolgarko ponudbo, kakor se zatrjuje, sicer nI z?dovol|na, vendar pa se hoče na podlagi te ponudbe še vnaprej pogajati z Bolgarsko. Sedaj se vrše med obema državama pogajanja v vprašanju, ali naj se vrše nadaljne razprave v Stflji ali Bukarešta. ___ BRZOJAVNE VESTI. Cesarjevo zdravje. DUNAJ 5. (Izv.) Danes dopoldne so se po mestu razširjale vesti, da se je cesarju zdravje nenadoma poslabšalo. Zvečer se je izkazalo, da so bile vse te vesti brez podlage. Cesar se počuti jako dobro. Avstrijska poslanska zbornica. Finančni odsek. DUNAJ 5. (Kor.) Tekom nadaljne razprave o reformi oseb. doh. davka, se Je izrekel finančni minister vitez Zaleski odločn > proti predlogu poslanca Statička, glasom katerega je smatrati duhovne kcrporacle glede osebnodohodninskega davka kot gospodarstvo. Finančni minister je govoril tudi proti predlogu poslanca Renneria, naj se pri odmeri dohodkov Iz zemljišč ne ozira na katastralni čisti dohodek in zavračal trditve, da so zemljišča na korist agrarcev premalo obdačena. Minister je izjavil, da je sicer faktum, da se pri priredbi davka mnogo manjših eksistenc izogne davku, ampak to se ne godi samo pri kmetijstvu ampah tudi pri drugih Ifudskih slojih. Koncem svojega govora je Zale3ki poživljal Člane odseka, na| predlogo kolikor mogoče hitro rešijo, ker stopi akcija še tekom tega leta v veljavo. DUNAJ 5. (Kor.) Finančni odsek je popolne končal debato o Stan čko vera in Ren-nerjevem predlogu. Već govornikov je protestiralo proti samostanski gonji in naglašalo karitativno delovanje kongregacij. Stanekov predlog je bil odklonjen z 20 glasovi. Za predlog je glasovalo 19 poslancev. Renner-Jev predlog je propadel z 32 glasovi proti 11. Prihodnja seja se vrši jutri. GaliSka deželnozborska volilna reforma. DUNAJ 5. (Izv.) Dopoldne so se vi Šila med vlado in Poljaki pogajanja glede gail-ške deželnozborske volilne reforme. Jutri se vrše posvetovanja z Rusini. Zatrjuje se, da je prlš'o v glavnih točkah v principu že do sporazuma. Rešiti je treba predvsem le še vprašanje, ali obdrže okrajni zastopi še volilno pravico ali ne. Poljski konservativci bi na vsak način to radi dosegli, dočim Rusini nočejo ničesar o tem slišati. Državna pomoč Češki. PRAGA 5. (Izv.) Na današnji seji deželnega odbora je sporočil . referent za finančna vprašacja, da dobi Češka od državnega osebnodohodninskega in žganj;r-skega davka še tekom tega meseca dva milijona kron podpore. Socijalistični dan v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 5. (Izv.) Danes zvečtr se vrši tu okolu 40 socialističnih shodov proti volilni reformi, ki pride jutri v odseku zopet na razpravo. Generalni štrajk ie ni proklamiran. Policija Je odredila obširne varnostne odredbe. Pripravljena je tudi garnizlja. bifa na vse; žalost in bolest sta izgini!! iz njene duše, kakor Je izginjala pred njenimi očmi domačija za obzorjem. Šest dni so pluli pod modrim nebom na modrih valovih, sedmega dne so zag'e- Idali Lokri mesto, ki je bilo nekoč sezidano od AJaksovih vojakov. Nato so morali Jadrati mimo Herkulovega rtiča in so zavili v | sicilijansko ožino, pustivši na levi Mesho, > imenovano tedaj Zankle, z nje srpu podeb-jnim pristaniščem, na desni pa Regij, ki je | ponudil tiranu Dionlziju rabljevo hčer za ?ženo. Veslali so natančno med vrtinci Ka-ribde in šumeče Scile, in ko so zadnjikrat pozdravili Jonske valove, so krenili v Ti-rensko morje, ki ga razsvetljuje ognjenik Stromboll, kakor večni svetilnik na Sredozemskem morju. Še pet dni so pluli, gnani deloma od jader, deloma od vesel; pojavljala so se na obrežju znana mesta, najprej Heleja, v čije bližini je bilo razločiti ostanke Palinurovega groba, nato Pestum s trojico velikih svetišč in Kapri z njega dvanajsterimi palačami. Konečno so pripluli v krasen zaliv, v čegar ozadju se dviga Napolj, lepi sin dežele Grške, osvobojenec Rima, ki se brezskrbno naslanja na vznožje kadečega se Vezuva. Na desni Je bilo še videti mnogo-imenovana mesta, Herkulan, Pompeji in StabiJe, ki jih Je dvajset let pozneje zasula goreča lava, in na levi Puteoli z njega ogromnim mostom, Baje, ki se je tako balo Poperca, in Bauli, ki je postalo sla; no vsied Neronoveera umora na lastni materi. • (Dalje.) Biran IL „EDINOST4* St. 37. V Trsta, due 6 februarja 1913 Sporazum v češki klerikalni stranko. OLOMUC 5. (Izv.) „Našinec", glasilo češke klei&alne stranke poroča, da Je prišlo v stranki med obema frakcijama do popolnega sporazuma. V kratkem se izvrši refuzlja obek frakcij. Vojna med Rusijo in Kitajsko. PETROORAD 5. (Izv.) Iz Harblna prihajajo vesti, da pride na spomlad med Rusifo in Kitajsko čisto gotovo do vojne. Kitajska se oborožuje v vseh severnih gu-bernijah. Trgovinski promet med obema državama Je vedno manjši. Ce pride nemški cesar. SmeSen dogodek v Strassburgu. STRASSBURG 5. (Kor.) Vsled nekega napačnega poročila |e vladalo danes v celi tukajšnji garniziji in tudi med prebivalstvom velikansko razburjenje. Opoldne je namreč dobil cesarski guverner sledečo brzojavko il Welssenburga: .Njegovo Veličanstvo pride danes ob 12 z avtomobilom iz Weissenburga v Strassburg, odkoder odide takoj v Polygon, da nadzoruje posadko. Takoj po prihodu brzojavke je bilo alarmirano vse vojaštvo. Vojaški seli so divjali po mestu, da Je bilo groza in lovili oficirje. Ob eni so že odšle vse čete v uniformi in popolni opravi na vojaško vežbališče v Po!y-gony, kamor sta dospela tudi princ Joachim in cesarski namestnik Wedel Ob 145, ko so dospele ravno zadnje čete na vežbališče, je prišlo obvestilo, da je cesar v Kftnigs-bergu. STRASSBORG 5. (Izv.) Strassburško Kopenickijado si je dovolil neki odpuščeni aspirant garnizije v Netzu, z imenom Keller. Kellerja |e pred kratkim vojaško sodišče spoznalojza malo prifrknjenenega. Da dokaže, da ima zdrave možgane, si je dovolil to Šalo. Oblekel se Je v vojaško uniformo in Izročil poštnemu uradniku imenovano brzojavko, ki ni spoznal falzifikacije. Avstrijski vohun aretiran v Rusiji. BEROLIN 5. (Izv.) „Berliner Tagblatt* poroča iz Petrograda, da je bil v bližini mesta Olovno na Ruskem aretiran neki avstrijski vohun. Našli so pri njem celo vrsto načrtov ruskih trdnjav in raznega drugega obtežilnega materijala. Revizija italijanskega carinskega sistema. RIM 5. (Kor.) Kralj je s posebnim današnjim dekretom odredil ustanovitev posebne kraljevske komisije poljedelskem in trgovinskem ministrstvu. Komisija mora natančno preštudiran dosedanji italijanski carinski sistem in pripraviti tudi vse potrebno za sklenitev novih trgovinskih pogodb. Železniška nesreča. MEDIASCH 5. (Kor.) Tu sta trčila dva vlaka. Kurjač Je bil takoj mrtev, več potnikov ranjenih. Salonski voz princa Eitla Friderika |e ostal nepoškodovan. Princ in njegovo spremstvo so osebno priskočili ranjencem na pomoč. Za neodvisno Poljsko. LVOV 5. (izv.) Provizorični komite, ki ima nalogo, razširjati idejo o neodvisnosti Poljske, je poslal na vse poljske posojilnice in hranilnice oklic, v katerem jih poživlja, naj darujejo od svojega čistega dobička primerno svoto za poljski vojni sklad. Nadležne sufragetke. Nova zvijača. LONDON 5. (Izv.) Sufragetke so si izmislile novo zvijačo. Med včerajšnjo sejo poslanske zbornice so poslale vsem ministrom nefrankirana pisma, v katerih Je bilo na eni strani napisano „Živela ženska volilna pravica!", na drugi pa „Ministri izdajalci, lopovi 1". V kuvertih je bilo polno zmletega popra. Ministri so pričeli kihati, kar je vzbudilo v zbornici splošen krohot. Tftovsko-obrtna zadruga o Gorici o llkoldacUi. V Gorici, 3. /. 1913. Iz uvodnika „Edinosti0 z dne 26. m. m. smo se mogli prepričati, kako dalekosežne neugodnosti bi nastale za člane in nečlane T. o. z. vse dežele, ako ne storimo še o pravem času svoje dolžnosti v svrho mirne likvidacije. Škoda bi bila neizmerno za vso deželo In za narod, a korist bi imel — sovražnik. Prepričevalno je dokazal čiankar, koliko bi kcrhtili sebi, ako ne odlašamo s to nujno stvrrjo za pozneje, ali ako bi jej celo prepustili poljubno smer. Na korist deželi naroda in tudi države je zval Čiankar na pomoč denarne zavode, občine in vse one po-samičnike, ki jim Je do ohranitve te prekrasne goriške dežele narodni stvari. Občine denarni zavodi in pcsamičniki izvrše veliko narodno in gospodarsko delo, ako se odzovejo čim prej In čim prej in pripomorejo do mirne in hitre rešitve te mučne zadeve. Trdite?, da bi po polomu trpele tudi davčne moči, ki služijo deželi in državi, je povsem utemeljena. Upati Je, da naše občine uredijo to in priskočijo na pomoč, da rešimo slovenski del dežele najhujega udarca in ve-Uko število posamičnikov pogube. Ista dolžnost veže tudi deaarne zavode. Saj Je tudi v njihovo največo korist, ako se ohrani go spodarska moč prebivalstva — svojih dosedanjih — vlagateljev. Pa saj smo vsi te misli, da treba pomagati In odkloniti pretečo nevarnost, dokler |e še čas za to. Ali misli morajo slediti tudi dejanja, ki naj pripomorejo, da pridemo zopet v normalno stanje in do pomirjenja. Dok'er ne izbrišemo tega madeža z dežele, bomo trpeli škodo ne samo na ugledu, ampak tudi na gospodarskem razvoju — v obrti in trgovini. Če ne storimo te do'žnosti hitro in z združenimi močmi, bo postajalo zlo od dne do dne huje in večje: ta najhuja trt na uš nas bo razjedala leta in leta, ali morda tudi — za vedno. Na ugledu in kreditu trpimo tudi nečlani, ker se nam od povsodi očita nesposobnost. Res Je sicer, da so tudi Nemci in Lahi že doživeli takih in še veliko hujših polomov. To dokazuje statistika v najizdatneji meri. Ali Nemd in Lahi gledajo, da rešujejo take krize čim najhitreje in zato tudi ne trpe toliko na posledicah. Pomanjkanje pravega razumevanja in potrebne pripravljenosti za samopomoč nam dela tudi pri centralni vladi velike težkoče. Zato je nujno potrebno, da priskočimo tudi nečlani na pomoč nesrečnežem, ki so v nevarnosti za vso svojo gospodarsko ekzi-stenco, in pa tudi deželi, ki je doslej uživala ugled in spoštovanje, a jej grozi sedaj sramota. Posledice tacega konkurza, nam prav nazorno in v polni luči slika članek v „SI. narodu", ki govori o oolomu „Glavne posojilnice" v Ljubljani „Glavna je šla že pred 3 leti v konkurz, a je še danes tam, kjer je bila pred 3 leti — izvzemši katastrofalnih izgub ki postajalo od dne do dne neznos-nejše- Se le po dveh letih je prišel odbor „Glavne posojilnice" do zaključka, da ne bo možno od samih članov kriti, izgub in zadostiti vlagateljem. 7 o kličemo v spomin tudi vsem upnikom „7. o. 2." v Gorici Nikar naj se ne prenaglljiio in naj ne delajo članom nepotrebnih stroškov, marveč naj se poprimejo gesla: vsi za enega, eden za vse, da rešimo našega revnega, a pridnega in idealnega Primorca 1 Na ta način pridejo npniki najhitreje in naj gotov eje do svojega plačila. Kdo da brska in vrta po skeleči rani nedolžnih članov — nam le približno znano in mu kličemo: pazite, da se ne bo maščevalo ! Čujemo, da so se nekateri denarni zavodi in občine že odzvale pozivu likvidacijskega odbora in so z izdatnimi prispevki priskočile v pokritje izgub. Da-si nam danes ge niso znana imena teh zavodov in občin, smatramo vendar za svojo narodno in človekoljubno dolžnost, da jim izrekamo naj-iskrenejo zahvalo. Vsem ostalim pa kličemo: sledite brez izjeme in brez odloga temu plemenitemu izgledu, da čim prej rešimo brata in narodno celoto ter da bomo mogli — grenko poučeni po tel krvavi izkušnji — zapričeti z bolj zdravim delom, ki na] nam dvigne zopet gospodarski in narodni ugled in povspešuje materijalno stanje v deželi. Oni člani pa, ki se še niso odzvali pozivu likvidacijskega odbora, naj store to čim prej, da ne bo prepozno in da se ne bodo kasneje kesali. Domače vesti. Insultirajo nast Zadarsko italijansko glasilo „II Risorgimento" je te dni na naj-nesramneji način žalilo in psovalo slovansko prebivalstvo Dalmacije, a obenem na naj-brezobrazneji način falzificiralu zgodovinsko resnico. Kdo ne ve pri nas, kdo je na koristi Venecije opustoŠil nekdaj cvetoče obali naše Adrlje, kdo je iz najrodoviteJŠih predelov napravil gcličave in puščave. „II Ri-sorgimenta" icfamno in brezsramno pero pa trdi, da so Slovani opustošili Dalmacijo! 1 To infamno pero pa piše tudi najkrvaveja nacljonaina žaljenja. Le par nesramnosti iz mlakuže, po kateri brozga oni časnikarski — huda besed3, ali edino primerna — bandit, naj pokažemo tu. Očita H-vatom in Srbom, da žive od sleparije, od falz'fl-kaclj, atentatov proti osebam in njihovim pravicam, da niso ne narod, ne stranka, ampak pleme gladnih, brez vesti In brez sramu, pleme primitivno, ki se naslča od ropanja l! Blato iz takih rok ne dosega časti !n poštenja slovanskega imena. Naš odgovor takim rokovnjačem more biti edino le naše brezmejno zaničevanje. Ne italijanskemu narodu, ampak le njegovim, ali pa slovanskim izrodom, ki so Jim banditski napadi na našo narodnost vsakdanje umazano rokodelstvo. Ne smemo kriviti italijanskega naroda tam, kjer živi v njegovi čistosti. Ta sodi drugače o Slovanstvu. S takimi banditskim! napadi pa insultirajo tudi ime moža, ki je vsakemu poštenemu Italijanu sveto, Kamila Cavourja, tega ne ie največjega državnika Italije, ampak tudi največjega boritelja za narodno svobodo in za ujedinjenje italijanskega naroda. Kakor hočemo dokazati o druei priliki, je Cavour sodil z največjim spoštovanjem o borbah Slovanstva za svojo narodno svobodo in je celo pozival Italijane, naj ne izzivajo jeze Slovanov, Seveda je bil Cavour — človek z razumom v glavi in plemenitostjo v srcu; ti pa, ki nas insultirajo, so le — izrodi, pokvarjene duše. Zapomniti si hočemo te insulte in pride že čas — obračunov. Ljubljanskemu „Slovencu- pač res ne da nikoli miru njegova zdražbarska žilica in kar vidi se, kako veselje ga navdaja, samo če more kje, kamor še ni zašel strup nedostojnega sovraštva, zastaviti s svojim kujskanjem in razdiranjem, seveda z naj-pobožnejšo željo, da bi v tako skaljeni vodi ujel sam zase, ako ne Že kar brancina, pa vsaj kako ponižno sardelico. Naše tržaške razmere so „Slovenca" že odnekdaj bodle v oči in naša tržaška slovenska tla so mu bila še bolj kakor našim mazzinijancem — „provincia irredenta", ki jo je treba odrešiti iz „napredno-nazadnjaškega edinja-štva in slogaštva" in preroditi v edino-zveličavnem „slovenčenstvu". Te dni je mislil tudi zopet, da mu je vzcvetela taka lepa prilika, in dal si je napisati pod naslovom „Raztrgana Edinost" doplšček iz Trsta, v katerem ne ve, kako bi izrazil svojo neskončno radost nad sporom, ki je baje nastal med tržaškim slovenskim učiteljstvora, onim na šolah Družbe sv. Cirila in Metoda in onim na občinskih, in to, veste zakaj? ^Zaradi one otroške veselice šentjakobske Č talnice. Ali je v resnici smešen ta brumni ljubljanski podpihovalec, ki Je menda že kar trepetal v svoji mefistofelski radosti, da se razvije iz uboge društvene predpustne priredi tvice cela balkanska afera In žnjo potem kar naravnost polom vse dosedanje tržaške slovenske politike, ki dela tako preglavico ljubljanskim zdražbarjem in onim redkim, redkim njihovim tržaškim muholovcem. Iz vsega dopisa gleda na vseh koncih In krajih edino le tako težko prikrivana jeza, da se pri nas v Trstu rešujejo spori med nami samimi v naši lastni hiši In da prav nič ne potrebujemo tistih vsiljivih zunanjih meše-tarjev, ki bi tako zelo radi izkovali iz nas zase svoj strankarski kapitalček. In potem še ta nesrečni dr. Rybar, ki je tako prevzeten, da ne hodi vpraševat ljubljanskega „Slovenca", kaj naj vendar reče, če ga vpraša kdo, kaj misli o — „otroškem pTesu". Pa da je bil sploh tako predrzen, — v resnici je bilo tako „predrzno" naše politično društvo — da je celo poravnal ta „velikanski spor", ko je vendar „Slovencu" toliko ležeče na tem, da bi se tudi mi tržaški S!ovencl začeli grizti in klati med seboj, kakor se gcdi to v oni presrečni Kran|ski po blagodejnem vplivu „Slovenčevega" rovanja in ščuvanja. Ali pa ni morda tudi ie gola zavist, ki govori iz one „Slovenčeve" vesti, zavist, da se pri nas v Trstu tako lepo tiho in mirno poravnava vse, kar bi moglo škodovati naši skupnosti, In to po pametnem In pravočasnem posredovanju našega vodstva, dočim pa se tam gori pri onih ne samo trga in lomi marsikaj, temveč tudi nimajo ljudi, ki bi jim znali zakrpati in zlimati njihovo raztrganost in polomijo 1 Pa na| si je že tako ali tako: „Slovenec" naj si le zapomni enkrat za vselej, da se mi tržaški Slovenci čutimo tako trdni gospodarji v svoji hiši, da prav nič ne potrebujemo nikogar, ki naj bi nam ukazo val, kako naj si gospodarimo, najmanj pa tistih, katerim se od njihove lastne hiše že drobi kamen za kamnom vzlic zlati malti, s katero so zidali. „Slovenec" naj le pometa pred svojim lastnim pragom in krpa svoje lastne razpokline, saj ima kaj pometati in krpati, mi pa smo !n bomo urejevali svoje stvari sami, kakor je nam prav, pa naj je to njemu všeč ali pa ne, in na| se še toliko povprašuje, koliko časa bo trajala „ta komedija", kakor je v svoji piškavi bahavosti blagovolil nazvati naše složno delo v prospeh našemu narodu. Naj se le potolaži, saj pride prej ali slej čas, ko obračuna slovenski narod tudi z njegovo — komedijo! Posnemanja vredno 1 Pred nekaterimi dnevi smo čitali v „Indipendentu" poročilo o letošn|em „Leginem" plesu, katerega se Je — pač v svojo lastno sramoto udeležilo tudi koHkor toliko naših l|udi. „Indipendente" kar ni mogel najti besedi, da bi čim višje povzdignil požrtvovalnost tržaškega Italijan -stva za njegovo „Lego". „Lega" je zvezana z vsakim trenutkom našega življenja, je prisotna vsako uro, vsako minuto v teku naših dni, pa naj plavajo v veselju ali naj se tope v solzah. Lega je vsemogočna v našem duševnem življenju in je popolnoma naravno, da zavzema v naSem srcu najodličneje mesto. Iz nje smo si napraviti trdnjavo naše narodne obrambe ž njo in okoli nje se branimo sovražnih in naše kulturne in nacijo-nalne moči lačnih hord, za njo bijemo naj-plemenitejši boj in pripravljamo svojim sinovom kulturno življenje. Trst, praznujoč slavnost v Imenu Lege, je nekaj občudovanja vrednega, ginljivega. Vsak izraz radosti, vsak plemeniti čin je v korist Legi Nazlonale. In ta Lega, mati vseh mater, pač more bid ponosna na neizpremenjeno ljubezen, ki Jo vživa!" Morda tudi ni že vse tako, kakor piše „Indipendente" toda če bi tudi ne bilo, je to navdušenje, ki vre iz „Indipendenta" za Lego, to raznarodovalnico naše mladine, najresnejši opomin nam Slovanom, da uresničujemo ono, kar si naj žele naši nasprotniki, da bi bilo resnično, v nas samih in storimo vse, da bo naša Družba sv. Cirila in Metoda, ta naša mad vseh mater lahko ponosna na našo neizpremeno ljubezen. Če že tako radi posnemamo Italijane v slabem, posnemajmo jih tembolj v onem, kar je dobro za nas! Na pustni večer se je vršil kakor vsako leto, tudi letos v veliki dvorani Narodnega doma, ve!iki ples NDO, ki je privabil toliko občinstva, da so bili vii prostori naravnost prenapolnjeni in je bii ples skoraj nemogoč. Med posestniki plesa je bila seveda večina iz naših narodnih delavskih slojev, opaziti pa je biio tudi veliko število drugega občinstva. Navzoči so bili skoraj vsi naši poslanci. Kakor že rečeno, ie bil naval udeležnl-kov tako velik, da je bil ples v dvorani skoraj nemogoč, a vkljub temu se Je „kolo" pod vodstvom plesovodje g. Bonana posrečilo prav dobro. S*cer pa |e ves večer vladalo med občinstvom najveselejše razpoloženje, ki tudi ni ponehalo, ko se je že noč nagibala k jutru. Ker Je b* isti prebitek plesa namenjen podpornim zakladom za obolelo in brezposelno naše delavstvo, Je prirediteljid, Narodni delavski organizaci|i, res le treba častitati na tako lepem vspehu. Istočasno se je vršil v Sokolovi telo-vaenlci prav animiran ples, ki ga je priredil veseličai odsek Tržaškega Sokola. Ciril-Metodo v ples. Odbor Ciril Metodovega plesa prosi vse one gg., ki so jim bile poslane vstopnice in jih niso vrnili, da blagovole kar mogoče hitro nakazati svoje prispevke potom poštnih položnic ali pa ro nakaznici na blagajnika oziroma odbor, ul. Valdirivo št. 29, I. nad. Izseljevanje v Kanado. Avstro-Ame-rikana izjavlja, da ne znfža voznine v Ameriko, da ne bi ums9tio pospeševala Izseljevanja. Pripominja pa. da Jej |e družba Ca-nada-Pacific javila, da je znižala vornino na 140 kron, dočim stane vožsja z Avstro-Amerikano še vedno 165 kron. Razpisane službe. Namestništvo razpisuje službo mostarja (mostovnega mojstra) v poduradniški kategoriji in mostovnega klju-čavničarla v služabniški kategoriji. Začetna plača K 1100 —, oz. K 900 — In aktivitetna doklada K 464-—, oz. K 360 — ter letni pavšal za službeno obleko v znesku K 160 — ! Prošnje do 15. marca t. I. namest-ništvu v Trstu. Natančnejše glej „Osierva-tore", št. 29. z dne 5 t. m. Izgubljeno. Na CM plesu se Je v Sokolski dvorani pri paviljonu zamenjal svilnat damski dežnik. Ker je ime dotične osebe znano, se prosi, da ga vrne takoj in odda g. Bičkovi v Nar. domu. Oddaja železniške zgradbe. V postaji Rudolfovo na progi LJublJana-Rudol-fovo-Metlika se odda zgradba postavbja ia vrhstavbnfh naprav ter dobava gramoza za nadstavbje v svrho razširjanja postaje. Tozadevne dobave in dela se oddajo ponudbenim potom deloma za enotne cene po naknadni Izmeri, deloma za pavšal. Podrobni podatki so razvidni iz ene prihodnjih številk listov „Oiservatore Triestlno" in „Laibacher Zeltung". Ponudbe je vložiti najkasneje do 15. marca 1913. 12. ure opo-ludne pri c. kr. ravnateljstvu državne Železnice v Trstu. _ Slovensko gledališče. Danes zvečer se zadnjič vprizori v tej sezoni opereta MAMZELLE NITOUCHE, z gospico Thalerjevo in gg. Iličičem in Požarjem v glavnih vlogah. Predstava se vrši v abonementu B. Tržaška mala kronika. Trst, 5. februarja. Tatvina na pošti. Te dni je dobila gospa P. K., ki stanuje v ul. Navali, z Dunaja rekomandiran zvitek, ki bi bil moral vsebovati kuponov za 2000 K v papirjih javnega kredita. Zvitek je bil poslan z Dunaja dne 29. januarja t. 1. Ko ga je gospa odprla, je videla da je izginilo iz njega 1551 K 40 vinarjev v kuponih. Zavitku se pri prejetju ni poznalo, da bi ga bil kdo odpiral. Dognati pa še dosedaj niso mogli, da-li se Je tatvina zgodila na Dunaju ali Trstu, ali pa med vožajo. Organi javne varnosti zasledujejo tajinstveno zadevo. Nevarna blaznica. Sinoči ob 10 so poklicali Trevesa, da posreduje pri 22 let stari Pavli Resnikovl iz Rihemberka, ki stanuje v ulici Giorgio Vasari št. 9. Revico Je histerija strahovito popadla in v svoji div-josti je pograbila kuhinjski nož, s katerim je sostanovalce ogroža vala, dokler se ni zakleniia v sobo, Iz katere so Jo še le mogli spraviti v bolnišnico, ko so ulomili vrata. Prepir in tepež. Anton Sabec, 41 let star voznik, pristojen v Portole in prebivajoč v Kjadinu štev. 753, je sinoči tekom prepira ranil vozilka skladišča puntigam-skega piva, Petra Fassor.a. Ko so napisali pri komisarijatu protokol, so ga zopet izpustili. Odletelega ptička so ujeli. Vsled telegrama okrožnega sodišča v Bolcanu s« zaprli včeraj Janeza Trantweina, 45!etnega Gornjeavstrijca iz Mauerkirchena, ki stanuje tu v ulici Malcanton štev. 18 in je v službi v neki pekarni v ulici Bel-vedere. Nasilen dezerter. V ulici Sorgeate sta se sinoči stepia Anton Čermac, 22 let star i mladenič, in pa 39 let stari Josip Sedmak. V Trstu, dne 6. februarja 1913. „EDINOST" Št. 37. Strta HI. Pri pretepu Je poslednji dobil ubod v obrai. Čerraasa so zaprli in so sedaj spoznali, da je tudi vojaški begun 97. pehotnega P Tat, ki lovi „tata". Ozvald Volpe iz Vi vara v videmski pokrajini, 26 let star dninar, ki stanuje na Acquedottu št. 1, je si::oči, ko je bila na Acquedottu ukradena neki gospe denarnica z malo vsoto in ne-koli o fotografijami, obdolžil za tata neko neznano osebo. Stražnik, ki je prihitel, mu pa ni ver|el in Je zaprl njega mesto obdol-lenega tujca. Ko so ga na to preiskali, so našil ori nJem ukradene reči. Poizkus žepne tatvine. Agent Javne varnosti v ulici Maicanton Je sinoči zaprl starega kaznjenca v osebi še le 23 let starega Kajetan-- Cuccagna, ki stanuje v ulici S. Servolo št. 8. Cuccagna je hotel okrasti pomorščaka Demetrija Perkoviča na Lloydo-▼era parnfku „Stadion". Njegovega sokrivca so pa dobili v csebi Evgena Coilonella, 20 let starega potepuha, ki stanuje v ul. Ferriera št. 27. Nezvest hlapec. Ivan Samsa 26leten delavec pri tvrdki Franc in Kranz in stanujoč v Skednju št. 294, bi bil moral včeraj pripeljati iz skladišča Južne železnice nekoliko že!ez|a. Ko je pa opravllal s*oj posel, Je nekoliko blaga poneveril in ga Je 48 kg prodal za 29 K, katere je za se porabil. Tvrdka ga je naznanila policiji, ki je nezvestega hlapca zaprla. Dru&tvene vesti* Pevski zbor „Glasbene Matice* v Trstu. Jutri, v petek, zvečer je skupna pevska vaja za mešan zbor. Prosim vse dame in gospode, da se odzovejo točno in polnoštevilno. Pevovodja. „Tržaško podporno in bralno dru 2tvo" vabi odbornike k redni seji Jutri v petek. „Trgovsko izobraževalno društvo" ima nocoj ob navadni uri odborovo sejo. Gg. odborniki se prijazno prosijo, da se Je vsi udeleže. „Vrdelski Sokol". V ponedeljek, dne 10. t. m., ob 8 ia pol zvečer redna odbo-rova seja. Prosim pulnoštevllne udeležbe Starosta. Telovadno društvo Sokol v Trstu. Ker so priprave za zračenje in druga popravila v telovadnici dovršena, se prične zopet z redno telovadbo, in sicer: Člani: v ponedeljek, sredo In petek I. oddelek od četrt na 8 do četrt na 9.; II. oddelek od 9. do 10. Članice: v torek in četrtek od pol 8 do pol 9. (prvikrat prihodnji četrtek). Narašča): v sredo in soboto od 2 pop. naprej. Vse članstvo vabi k mnogobrojnemu obisku telovadbe Za vaditeljski zbor: _Ambrožič. nač. H ar. dsL organizacija. Na velikem plesu N. D. O. v „Na-rednem domu" so bile izžrebane sledeče številke: 441, 451, 628, 73, 842, 638, 492, 1499, 1238, 1274, 217, 909, 850, 1487, 891, 1050, 140, 1242, 1089, 471, 358, 784, 1216, 1374 143 47, 1463, 1428,1539,415, 603, 1018, 1213, 56, 795, 752, 721, 1277, 502, 4 756. 680, 191, 19, 1480, 1201, 440, 639, 924, 496, 925, 223, 821, 1424, 546, 485, 1526, 558. Darila se oddajajo ta teden od 7 do 8 zvečer v uradu „Nar. delavske organizacije" ul. Sv. Frančiška št. 2. Skupina pekovskih pomočnikov NDO. Danes, v četrtek, ob 10 predpoldne sestanek pekovskih pomočnikov v društvenih prostorih. Zidarska skupina N. D. O. Danes, v če rte k, ob 6 zvečer sestanek zidarjev v društvenih prostorih. Delavci škedenjskih plavžev (II. par-tla) so vabljeni na shod, Ki bo v soboto ob 7 in pol v „Gospodarskem društvu" v Skednju. Na tem shodu bo predlagana ista resolucija, kakor na zadnjem shodu prve partije. Govorniška šola NDO. Jutri, v petek, govorniška Šola za člane In članice „Narodne delavske organizacije". VastI iz Goriške. Zaroka. Zaročila sta se g. Roje Josip, c. kr. sodnik v Sežani, in gospfca MiciAm-fova iz priljubljene rodbine g. Fr. Amfa v Sežani. Naše najlzkrenejše Častitke. Shodi radi volitev v trgovsko in obrtno zbornico goriško. Narodni odbor v Gorici je določil, da se bo vršilo več shodov radi volitev v trgovsko in obrtno zbor-n co. V Gorici se je imel vršiti tak shod v nedeljo 2. t. m, ali Je bil prenešen na prihodnjo nedeljo 9. t. m. liti dan pa se je vršil v Ajdovščini dobro obiskan shod, na katerem se je govorilo obširno o omenjenih volitvah, o krivicah, ki se godijo Slovencem o o vsakih volitvah in korakih, katere treba storiti, da bodo vendar enkrat ponehale te večne krivice proti Slovencem ter zavlada pravica tudi nad goriško trgov-sso-obrtao zbornico. Shodi so potrebni aa raznih krajih. Naj se ti vršijo in prinesejo obilo sadu! Volitve v goriško trgovsko in obrtno zbornico so se torej vriile kljub protestu od strani narodnega odbora združenih Slovencev. Centralna vlada na Dunaju torej ni poslušala glasu protestujočih Slovencev, marveč je pustila izvršitev volitev in izvolitev italijanskih kandidatov. — Volitve v goriško trgovsko in obrtno zbornico so pač točka, okoli katere se vrti velika nrememba, ki se ima izvršiti na Goriškem. Centralsa vlada pa se po navadi boji velikih prememb in pušča rada vse pri starem, če treba tadi zapira obe očesi, da ne vidi nič, po kaki poti se vzdržulsfo njeni nego-vand na površju. Goriške Slovence čaka na tem polju še obilo dela, katero pa se mora začeti vršiti čimpre| tem bolje 1 Dokumenti Crispl]evi — glej včerajšnji članek — po-asnujejo tudi to postopanje centralne vlade. Op. ured. Sokol na Gradišču nad Prvačino, v onem slovečem selu, kjer Je bival naš pesnik Simon Gregorčič, se razvija ugodno in vrši dobro svojo nalogo. Na letošnjem občnem zboru Je bil izvoljen za starosto brat Jos. Kerševan. Izvolili pa/so tudi dva častna člana, in sicer brata R. Žnidaršiča radi zaslug za Sokola na Gradišču in dr. Fr. Irgo-liča radi njegovih občnih zaslug za Sokol-stvo. Pustni torek v Gorici. Korso na pustni torek, ki Je bil včasih, kako leto, prav lep, se Je popolnoma poizgubil. V torek se Je podilo nekoliko umazanih ma-škar po mestu; to Je bil ves „Korso". Pustnega torka v Gorici nihče več ne dela. Prodajalne in delavnice se sicer zapiralo, ljudje pa hitijo ven na ulico, zlasti še, ako Je lepo vreme, kakoršno |e bilo letos. — V Gorici se pozna povsodi nazadovanje, ali tako nazadovanje, kakoršno se konstatira glede predpusta in pusta, bi bilo celo pozdravljati z zadovoljstvom, ako bi ne bilo v zvezi s splošnim nazadovanjem na vse) črti, to Je na slovenski in italijanski. Pred leti vse precej visoko, luksus, dandanašnji.... kakor kdo morel Iz Dornberga. Neugodno vreme ovira obdelovan{e naših vinogradov, a kljub temu so naši marljivi vinogradniki še precej ob delali, a če jim ostaja kaj časa, svetujem jim, naj se pobrigajo tudi za sadno drevje, donaša lepih prihodkov. Davki in razne po trebe rastejo dan za dnevom, zato pa moramo tudi skrbeti, da bodo naši dohodki večji. Ne puščajmo torej nobenega praznega kotička, ampak posadimo ga z drevjem, ki nam bo stoterokrat poplačevalo naš trud! Zadnja trgatev nam Je dala precej vina. Že v moštu smo prodali mnogo tisoč hehto-litrov; najboljša vina pa so ostala doma. Glede kakovosti so taka, da se malo ali nič ne ločijo od vin, ki se pridelujejo v dobrih letinah. Krčmarji, dokler ga imamo, sezite po njem 1 Ako se kdo pripelje na postajo Prvačina, mu ne bo treba več hoditi pol ure dolgo cesto Dornberg, pač pa jo iahko zavije po novem mostu, ki vodi čez Ipavo in tako dospe v našo vas v 10 minutah. Hvala županstvu, da se Je odločilo za napravo mostu in nove poti; le žal, da ni bilo več denarja na razpolago in da mostu niso napravili vsaj 1 meter širjega, ker potem bi se čeženj lahko tudi vozilo. Želimo, da bi se tudi pot napeljala, da se utrdi, ter da ob deževju ne bo blata. Sokol v Sežani ima v nedeljo 9. t. m. svoj II. redni občni zbor na „Vagi" ob 1. pop., na dnevnem redu so poročila društ. funkcijonarjev in odobrava volitev. Vesti iz Istre. Iz Podgrada. — Dne 27. januvarja je bila pri c. kr. namestništvu v Trstu deputacija, sestoječa iz vaških načelnikov iz vasi Podgrad, Račice, Vele in Male Mune in Žejane, da v prvi vrsti priporoče državni upravi potrebo takojšnje gradnje ceste Pod-grad-Račice-Vele Mune-Žejane-Zvoneče-Jur-dani, ter da predlože vladi še celo vrsto gospodarskih potreb sodnega okraja Podgrad in v prvi vrsti po njih zastopanih vasi. Deputacijo je vodil gosp. državni poslanec Matko M a d d i ć. Sprejel Je deputacijo podpredsednik namestništva, gosp. grof Attems. Predložili so prošnjo, ki nujne po-irebe gradnje imenovane ceste, za katero so pripravljeni že vsi potrebni načrti, ne priporoča le* s stalifča lokalMh potreb — te bi sicer morale v prvi vrsti prihajati v poštev — temveč tudi s stališča povzdige tujskega prometa. Tujci, ki danes prihajajo v naše Primorje, bi imeli vsekakor radi tudi ugodne zveze med našimi pristanišči in zdravilišči. No, danes so zveze n. pr. med Trstom in Reko, oziroma Opatijo, take, da to nikakor c i vredno moderne države. Kdor si hoče ogledati Trst, Reko in Opatijo, se mora voziti okoli hrbta v žep, ker mora ali po železnici naokoli po Notranjskem črez Št. Peter, kjer mora še le lepo izstopiti in ča- Nadaljuje se prodaja POHIŠTVA po izredno niskih in ugodnih cenah v prodajalni ulica Caserma št. 4 čas prodaje: od 9-1 In 3-7. PIa6lla v gotovini. Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilititne in ko2ne bolezni — TMA SVOJ — AMBULATORIJ ▼ Trsta, v ulici San Nicol6 štev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do L in od 51/, do 6'/a pop. ANTON SKERL - TRST mthantk, zaprisežen izvedenec. Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravn ka Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma štev. 17, IL nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in porcelanom Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od g do i in od 3 do 6 popol.' Trg Carlo 8oldom štev. 10-11, Tsl. 1734 Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokoles itd. Genera ni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford4. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov • prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokolea itd. — Velika zaloga pripadkov. Vallka MafralM Bani«, sllu dal Baahl It, v*|al allaa Boaokali« TELEFO« «47. STATK FFIT¥ ««ODniOH (amarlk&BJka). AVTOMOBILI >A POSODO PO SKBSII OKWl. Celeste Furlani ■■ Trst, ulica Belvedere štev. 57 priporoča cenj. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. Blsgo je vedno Bveže in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom. Alberto Fin/J & €.0 *fi Trst, ulica Gaetano Donlzetti 1. tj Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele in fine otrobe, oves in SOČivje in ker ;e ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Huligana" ak. dr. v Budimpešti. Oanihi in umore* ae pošiljajo na mahtei o. ^^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.jp Kaj je ,Sabinalin'? odlikovan z zlatimi kolajnami v Neapelju, Parizu in Newyorku. Sabinalin je najboljše do sedaj poznano zdravilo proti belima toku, nesmoinostl uriniranja, lmpotenol, krvnim nerodnostim ln lzostanjn menstruacije in je edino sredstvo, ki takoj in brez bolečin dosega najboljše uspehe ; popolnoma neškodljivo. Sabinalin se dobiva v vseh večjih lekarnah, ako ne, 5e je obrniti direktno na SlaunI zostop kem. farm. Izdelkov, Trst, nilco Pondares 6111. kamor je tudi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno pošto in diskretno odgovarja. Cena v steklenicah po 6 in 10 kron; v obliki tablet po 4 K. sredi mesta z gotovim, dobrim zaslužkom pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje Ivan Peric, lastnik hotela v Tržiču (Monfalcone) vi a Trieste št. 117. 248 Kllhiniclfn Posodje, popolno, iz aluminija, za ■\UIIIiiJdl\U K 35'—, železnina, se prodaja ul. Caserma 14. Umberto Oeeca. 2313 Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1*60. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". — Cena 80 vin. 3. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Još. Knaflič. — Cena K 1*60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. G. j . - .. Gregorin. — Cena 1 K. ipOŠlljam pO najnižji Ceill. 5. -POLJUB". Povest iz gorskega življenja r, . • 1 0.1 a j« tt češkega ljudstva. Spisala Karoina SfetL. I Perutnina, par kron 2-10 do K Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 2-60. Jajca 33 komadov za 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-1 2 K; drobna 38 kom. za 2 K. B REDNEM JEZIKU PRI KAT J 0 * . x. _ JUGOSLOVANIH-. (Malo odgovora Se PriPoročam cenJ' občinstvu za naročbo. na Škofa Nagla ponovno pastoko pismo p. REBERZ, MOŽOanjcI D- PtlljU v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin. i 1 * 7. „IGRiiLEC. Koman. Iz spominov mla- a m -deniča. Enski spisal E. K., DostojeTskij. ] M&1SS MGBLOia.lei Posloveml R. K. — Cena K 160. I JURKICA AGIĆEVA" 1 1 = zobotelmik Fntnnrssfa Antona JerkiČa naslov: ruiuijfžtid del]e Po8te 10j ulica 7 Trat, o!. Goapocka 4444 Knjigoveznica ANTON REPENŠEK je 8. 9. 10. 11. Spisal Ke.! Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. b,vii: P1^ „UDOVICA-. Povest iz 18. stoletia. ,obotehlu" Napisal L E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 1*60. „JUG*4. Historičen roman. Spisal Prokop Chocboloušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. „VITEZ IZ RDEČE HIŠE". (Le Chevalier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleka. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2*50. Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Geliloai št II Solumeria - Buffet »'ca v Trstu, ulica knjigoveBka priprosta konkurenčnih cenah. » edina slovenska knjigovez- f Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost", v . Cecilia 6U 9. — Izdeluje vsa „Slovanski knjigarni* Jos. Gorenjca v Trstu in 111 in fina dela točno in po ▼ vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali - Kupujem železo, stare kovine: Anton Oeraeca, Trst, ul. Olmo fit. 12. 1730 po ▼ vsen knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali 1760 proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več. Trst, via Carlo Ghega št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOIjPIN. Novi zobozdravnišKi ambulatorij ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Porte) Laboratorij za moderno dentistiko. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečin po Z K„ Ordinacijske ure: od 8 dopol. do i pop. in od 3 do 7 arečer. Ob nedeljah in praznikih od g do za. Stavbena mizarska delaunlea z veliko zalogo LOPARJEV za peke in slaščičarje. MORETTI & C. Trst, ul. Domenico Rossetti št. 43. i* Slovenska siuilin se priporoča cenj. občinstuu, Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št, 13, Trsi --pritličje.---- E3i3iHaiaEiEIBHHHElHElE9Ei » li g Ljudska uparna H g BOGOMIL PINOI H Trst, ulica Vincenzo Bellini 13 (jaspraa certre s?, mm aoTsaa) --H 3 o g-a t izbor ur, verižic, orratnih g" verižic, uhauor, pr- | stanov, zapestnic itd. Konkurenčne cene. gjjjj Prva slovenska mirodilnica v Trstu Alojz Saletelj ulica Carradori i8, v bližini gostilne NQ3, Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v original nalnih posodah in drugo, ess a ■ t Trstu, ulica Carradori it. 18 o jo wdaj vodi g. HINKG TOSlC, uo5i vedno SVCŽC pivo, prve vrste vino - terift, ^orka in mrzle jedila od vsakem fcaro, razpolago ve<5 sob za prenočišče po nizkih cenzh. - Piipoii>ča so sa obilen obiska Silvestro Ricci Trst, nI. deli' Istrla 79 (Zg. Čsrbola, Ponrano sap.) Tovarna cementRih plošč in cevi v veliki Izberi. Izvršujejo se tiskarska deta. Cene nizkf. j Pozor! Opoldne In zvečer abeiemeat, zele ugodne. Izborna kuhinja fi budjejoviške plve (ali glavobola). Zaierae eeae. Restavracija-Hotel Balkan (tSf^O