Kmet in agent, So dandanes ljudje, ki bi radi z lahkoto in brez dela živeli. Da bi prišli do dobrega in cenenega zaslužka, se poslužujejo mnogi goljufije in vsiljevanja. Ubogi kmet, ki dandanes itak izhaja s težavo, se posebno pridno izrablja po raznih agentih, ki ga kot vsiljive konjske muhe nadlegujejo dan za dnevom. Koliko nepotrebnih izdatkov in sitnosti povzrocijo agentje kmeckim ljudem, izpričuje sodnijska obravnava, ki se je vršila v Gradcu dne 10. junija t. 1. proti dvema agentoma. Obtožena sta bila agenta neke strojne tovarne, Franc Kleindienst in Oton Kikenveic. Oba sta bila že veckrat predkaznovana. S svojimi ,,kupčijami" sta posebno skubila nevedne ljudi na deželi. Posebno sta ta dva ,,kmeeka prijatelja" nadlegovala kmete s prodajo bencin-motorjev (to so stroji, ki gonijo mlatilnice, gepeljne, žage, mline itd.) Agenta sta navadno cez mero hvalila motorje, govorila o izborni sestavi istih, pravila kmetom o izredno nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih ter tudi obljubovala, da postavita motor kmeiu brezplačno na poizkušnjo. Kjmetu predložita nato nekak naročilni list, kateri se navadno podpiše, ne da bi se ga poprej prečitalo. Agent predJoži kmetu še nek drug listic v podpis, katerega pa ta seveda kar kratkomalo podpiše. To je ,,menica", s katero se kmet zaveže, da bo naročeni stroj ali motor v kratkem plaCal. Na enak način sta ,,delovala" med nemškimi štajerskimi kmeti gori omenjena agenta. Meseca aprila 1. 1912, ko sta prestala vec občuhiih kazni, sta šla zopet na ,,delo". Kmetu Goriju je ponudil Kleindienst motor za 2800 K, a ko ga je kmet zavrnil, da ne rabi motorja, mu je ponudil istega za 800 K. Kmet je spoznal goljufijo in je agenta od- slovil. Kleindienst je prišel h kmetu Ignaciju Bi-ezniku na Šcavnici. Pripovedoval mu je, da je postal bogat tovaraar in da mu je mogoce stroje prodajati po izredno nizki ceni. Ker je bil Breznik v slabih gospoaarskih razmerah, prvotno ni hotel nicesar vedeti o nakupu motorja. Ker pa je Kleindienst vedno silil v njega, se je Breznik udal in podpisal narocilnico za motor, ki bi naj stal 6000 K. Za pokritje tega placila je podpisal Breznik 4 menice, in sicer 2 po 2000 K in 2 po 1000 K. Agent je izročil narocilo tovarni za motorje in se pogodil ž njo, da bo ista izdelala motor za 3170 K, a kmet raoraKleindienstu plačati zanj G000 K! Kmet je dobil motor, a plačati gani mogel. Zarubilo se mu je živino in se dobilo za-njo 700 K. Agent je napravil krasen dobiček, kmet pa je bil nalagan in ogoljufan, oškodovan in uničen. Enako kot Kleindienst je deloval tudi Kikenveic. Dne 28. oktobra 1912 je prišel s svojim bratom k posestniku Tieberju v vas Rauden pri Wildonu. — Predstavil se je kot zastopnik neke tovarne za stroje. Ponudil je Tieberju v nakup motor s 8 konjskirai silami. Voz z motorjem vred bi stal 1900 K. Kinet prvotno ni hotel ničesar slišati o motorju, a pozneje se je dal vendar premotiti, da vzame motor na poskušnjo, če se njegovi bratje (soposestniki) s tem strinjajo. Pod lem pogojem je podpisal kmet naročilno menico. Se-le pozneje je Tieber spoznal, da je podpisal listino, s katero je motor pravilno naročil. Hotel je kupčijo razdreti, a tovarna Scabo in AVittmann, /a katero je Kikenveic mešetaril, je vstrajala pri sklenjeni pogodbi in je pretila s tožbo. Tieber j» inoral motor vzeti in ga čez par mesecejV placati. Agent je zaslnžil 8G0 K. kraet pa je trpel veliko škodo, ker je motor le malo rabil. Se žalostnejši ,je naslednji slučaj. Dne 29. okt. 1910 je prišel Kikenveic v družbi nekega Hauserja k posestniku Osvaldu v vasi Hofern pri Nemškem Lonču. Osvald je malo slaboumen, njegova sestra soposestnica pa je že čez 60 let stara. Uboga starca nista niti vedela, kaj je pravzaprav ,,motor"", Kikenveic pa je izjavil, da hoče samo doseci, da se v tej okolici postavi motor za vzgled, cela reč da ne stane ne vinarja; posestnika naj podpišeta samo neke ,,listice". Marija Osvald je bila tako neprevidna, da je iste podpi- sala. A ti lističi niso bili ni6 drugega nego menice, s katerimi sta Osvald naroeila motor za 1500 K. Tovarna Scabo in "VVittmann ]e menice iztožila. Poslani motor je bil ubogima starima posestnikoma popolnoma za nič. Sama ga nista znala rabiti, a tudi imela nista nikogar, ki bi se bil razumel nanj. Dne 6. junija 1912 sta se pripeljala oba agenta, črno oblečena in s cilindri na glavi h posestniku Klementu v Reitu. Kleindienst se je izdajal za lastnika (ovarne za stroje. Kikenveic pa ga je nazival vedno za ,,g. predstojnika". Oba sta pnpovedovala Klementu, da lahko pride po ceni do motorja, ker je nek posostnik, ki je dal za motor 600 K, odstopil od kupcije. Za to ceno lahko sedaj dobi Klement motor ceneje in bi ga stal mesto 2000 K samo 1400 K. Agenta sta Klementu priporocala motor z 2 konjskima silama, a posestnik je odlocno izjavil, da je takmotor zanj preslab. N.ato sta mu ponudila motor s 3 konjskimi siiami. Pobotali so se končno za ceno 1250 K. Kmet je odločuo zahteval, da se mu pošlje motor, ki bo deloval s 3 konjskimi silami. Agenta sta obljubila kmetu smodke, plošee za domači mlin, kmetici pa novo obleko kot darilo. Cele 4 ure sta agenta besedičila, predno sta pripravila kmeta do kupčije. Klement je pa dobil pozneje slab motor samo z 2 konjskima silama. Končno je vendar napravila sodnija konec delovanju teh agentov. Pri obravnavi sta se oba obtoženca vedla tako, kot bi bila popolnomanedolžna. Pretresljiv je bil prizor, ko je priča Ignac Breznik pripovedoval, kako je on po teh agentih prišel na nič. Ko sta prišla agenta k njemu, se je odločno branil. kiijjiu motor. Izgovarjal se je, da je preveč zadolžen. A agent je odvrnil: ,,Ali sem. Vas vprašal po denarju? Aiein je ie na tem, da postavim v tem kraju kak raotor. Odplačujete ga lahkopozneje v malih obrokih." Tri ure je obdeloval agent ubogega moža, predno je ta odnehal in naročil motor. Izgovarjal se je, da kupi motor le, če bo ženi prav. Ta pa ni bila zadovoljna s kupčijo. Kljub temu je Breznik podpisal. ,,S solzarai v o5eh sem podpisal pogodbo", je tožil Breznik. Kako nepremišljeno ravnajo nekateri posestniki, ce pride agent v hišo, se je videlo ravno pri tej obravnavi. Med tem, ko so kmetje pri dogovoru z agentom naročevali motorje le za poskušnjo, so v isti- ni podpisali pravilne narocilnice. Priča Osvald, kateremu je bila raba motorja deveta dežela, je pravil na sodniji, da je podpisal pred agentom le kos štirioglatega papirja. Siromak niti vedel m, da je podpisal menico za 1500 K! In agent je bil celo tako predrzen, da je v sodni dvoraoi psoval priče z ,,neumnimi kmeti", tako, da ga je moral sodnik zavrniti. Sleparska agenta sta bila obsojena, a kazen je bila zelo — nizka. Kleindienst je dobil 8 mesecev ,jeČe, po dosluženi kazni pa se ga dene pod policijsko nadzorstvo. Ker je bil že od meseca januarja v preiskovalnem zaporu in se mu ta Čas všteje, uo kazen skoro prestal. Njegov tovariš Kikenveic je dobil saino dva meseca ječe, ker pa je sedel vec mesecev že v preiskavi, je kazen že odslužil in se ga je spustilo na prosto. Kakšen nauk sledi iz tega? 1. Kmet naj z agenti, ki mu ponujajo stroje in blago, ne občuje. Take ljudi je najbolje odsloviti iz liiše. 2. Ce kmet rabi kak stroj, naj se obrne na kako zancsljivo osebo ali gospodarsko organizacijo. 3. Predno se kaj podpiše, se mora poprej dobro prefiitati dotični spis ali tiskovina. V vsakeni nejasnem slučaju se naj zahteva natančuejšega razjasnila, za kaj se gre. Vsaka površnost se pozneje v tem oziru bridko kaznuje. 4. Posebno pa se naj ne podpisuje menic, ker se ista, če se ob natančno določenem času ne plača, lahko izterja po rubežni. Sovenski kmetje, bodite previdni! Najbolje je, da tujim sumljivim osebam, ki lazijo okrog vaših domov in vas hočejo oskubiti za vaš deuar, odlocno pokažete vrata.