Kamniški leto xxx. kamnik, 20. decembra 1990 Za nas gre Čez' tri dni se bomo Slovenci na splošnem ljudskem glasovanju odločali, v kakšni državni želimo živeti. Misel, kije bila Plebiscit za samostojno Slovenijo V Se do nedavna bogokletna, je uzakonjena in vsi volilci, ki to telimo, ji bomo v nedeljo dali podporo aH pa jo zavrgli. Po 'aziskavah javnega mnenja se potrjujejo »gostilniške« napovedi, da je velika večina za to, da zaživimo v samostojni in neodvisni državi Sloveniji. V predplebiscitarnem obdobju je bilo slišati toliko lepih in velikih besed, videti prekrasnih Posnetkov moje dežele, skratka reklamnih sporočil, da bi Vsakršno moje navijanje, kako glasujte, spoštovani občani, izzvenelo prav puhloglavo. Morda se sliši nastopaško, vendar izid glasovanja v naši občini ne dvomim. Ne nazadnje sem fapan v kraju, katerega kulturna zgodovina dovolj zgovorno Priča, da ljudem tod okoli že dolgo ni vseeno, kako bomo iovorili, pisali, peli in nasploh živeli. Smo pa tudi v novejšem tasu občani naše občine že večkrat dokazali precejšnjo mero Politične modrosti in občutek za pravilno odločanje o vprašanjih našega jutri. Pri vseh lepih besedah je, mislim, zato bolje povedati, da ^o plebiscit šele prvi korak na poti, ki bo zlasti na začetku hudo trnova in negotova. Toda kakorkoli huda že bo, jo Prehoditi moramo, če hočemo, da bomo na Slovenskem res "Ji gospodar in da bomo nekoč lahko živeli v suvereni, demokratični, pravni in socialni državi. Ta bo, kot je zapisano Izjavi o dobrih namenih, temeljila na človekovih svoboščinah, delu in podjetništvu, socialni pravičnosti in varnosti za Vse, na ekološki odgovornosti ter na najboljših demokratičnih slovenskih in evropskih tradicijah. f Sedanjega časa sicer ni mogoče primerjati s časi naših očetov. Pa nam je v tem trenutku njihov pogum kljub temu lahko za igled. Res je sicer, da je tudi pri nas že vse več takšnih, ki so s'f/ politike in lačni kruha, vendar tokrat gre za vse nas, za naš i'<> naših potomcev jutri. Zato, spoštovani občani in predvsem izradi tistega, kar že dolgo nosimo vsak v sebi, se v nedeljo že ljutraj vidimo na voliščih. PREDSEDNIK SKUPŠČINE MAKS LAVRINC Slovenski narod ima neodtujljivo in trajno pravico, da popolnoma svobodno, kadar koli in kakor želi, določa svoj notranji in zunanji položaj brez vmešavanja od zunaj in da po svoji volji uresničuje svoj gospodarski, družbeni in kulturni razvoj. Splošno ljudsko glasovanje - plebiscit je dejanje, s katerim se bo slovenski narod oziroma ljudstvo Slovenije, uresničujoč pravico do samoodločbe, odločil - prvič v svoji zgodovini - o tem, v kakšni državi želi živeti: odgovoril bo na vprašanje, ali naj Republika Slovenija postane neodvisna in samostojna država. To pomeni, da se bo odločil, ali želi živeti v samostojni in suvereni, neodvisni slovenski državi, kjer bo sam odločal in določal vse bistvene življenjske in delovne razmere ter bo sam gospodar svoje usode. Če bo rezultat plebiscita za samostojno, suvereno in neodvisno slovensko državo pozitiven, potem bo Republika Slovenija kot samostojna država ponovno prevzela tudi tiste pristojnosti, ki jih je na podlagi sporazuma republik in avtonomnih pokrajin po ustavi SFRJ uresničevala na zvezni ravni. Pomeni pa tudi, da Republika Slovenija ne bo več del federacije kot država v Federativni republiki Jugo- slaviji, temveč samostojna suverena država, mednarodnopravni subjekt, ki ni v sestavi federacije niti v kakršnem koli odvisnem statusu in ki sam odloča, ali in kako se bo povezal z drugimi državami. Odločitev za samostojno, suvereno in neodvisno državo Slovenijo se lahko uveljavi bodisi z razvezo od drugih republik v federaciji, lahko pa s konfederalno pogodbo, ki jo sklenejo samostojne suverene države - republike. Če pa bi se slovenski narod odločil, da ne želi, da bi Slovenija postala neodvisna in samostoj- na država, pomeni, da ne želi o svoji sedanjosti in o svoji bodočnosti odločati sam in da to temeljno pravico do samoodločbe sedaj zavrača. Pomenilo bi tudi, da bo ostal v federaciji, kjer bo večina odločala o njegovi usodi in kjer bodo drugi tudi v njegovem imenu s preglasovanjem odločali o ključnih vprašanjih življenja in dela Slovenije. Pomenilo pa bi tudi, da je zamudil ali se odrekel enkratni zgodovinski priložnosti, o kateri so sanjali, zanjo delali in se žrtvovali številni rodovi. * Iz gradiva republiške vlade: Osamosvajanje Slovenije Plebiscit bo 23. decembra Ko smo pripravljali anketo o plebiscitu za prejšnjo številko, še ni bil sprejet zakon o plebiscitu za neodvisno in samostojno državo, takrat tudi še ni bilo odgovorjeno na marsikatero vprašanje, kako bo po plebiscitu. V vmesnem obdobju se je marsikaj razjasnilo, kar končno kažejo tudi javnomnenjske raziskave. Kljub temu smo nekaj mnenj o plebiscitu pripravili tudi za tokratno številko našega glasila. dokaj visoka. Je pa res, da precej bolj realno gledam na obdobje, ki nas čaka po plebiscitu. Mislim, da je bila razprava, ki je bila naravnana na neodvisno, samostojno Slovenijo, odločno prekratka. Tudi obdobje šestih mesecev, ki naj bi sledilo po plebiscitu, je odločno prekratka doba. v tem času ne bo možno vsega uskladiti. Vemo, da bodo velike STANE ZARNIK, pravnik, Komenda Moje mišljenje? Plebiscitna, ga podpiram, vendar pa mislim, da smo šli prepozno v Jugoslavijo v Želimo vam prijetne praznične dni, v novem letu pa čim več uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva. s predstavitvijo omenjene politike. Po moje si je nova oblast preveč ogledovala svet, ni si pa upala priti do tistih, s katerimi se bo treba pogovarjati o novih odnosih na Balkanu. Delegacije v teh dneh sicer hodijo po republikah, vendar so ti koraki storjeni pravzaprav »tik pred zdajci«, ko so le sprevideli, da se bo zapuščinska razprava odvijala v Beogradu. Temu političnemu dejanju bo sledilo državotvorno dejanje, zato se mora zakonska razveza z Jugoslavijo čimprej izvesti. DUŠAN ŽUMER, dilomirani pravnik, Kamnik Sem optimist! Plebiscit sam bo uspel. Tudi volilna udeležba bo Decembrska skupščina »Tradicijo« prekinjenih sej težave v gospodarstvu, težave bodo z zaposlovanjem, problemi se bodo pojavili pri navezovanju diplomatskih odnosov. Zato mislim, da bo obdobje po plebiscitu eno najtežjih v naši zgodovini. Ne samo za Slovenijo, tudi za celotno Jugoslavijo. JANEZ BRLOGAR, inž. organizacije dela, Kamnik Mislim, da je plebiscit zelo pozitivna odločitev, ker bo to konč- ljen, potem pa ga je seveda treba do konca speljati. Sam bom ta korak pogumno opravil. Ker imam že vnuke, mi namreč ni vseeno, kakšna bo njihova bodočnost. Če ne drugega, naj bo vsaj človeška, demokratična, če hočete - evropska! MARIJA SITAR, diplomirana ekonomistka, Mengeš »Že sama depolitizacija plebiscita dokazuje pomembno dejanje za prihodnost slovenskega naroda, zato tudi ne dvomim v njegov uspeh. Vedeti pa moramo, da či- Poslanci so se očitno po nepi-^nem pravilu zmenili, da pet ur "ekako še lahko zdržijo, vse, kar Pa presega to mejo, pa je le "^strpno presedanje, gledanje na "fo in neargumentirano pregovarjanje. Ko se kmalu za tistim , Migneta dva delegata, se za nji-lia vsuje plaz odhajajočih, in ni '■"''tba dolgo čakati do ugotovitve, P je skupščina postala nesklepčna. Na zadnjem skupnem zase-tonju se je to zgodilo ob obrav-"'vanju dokončanja nove kam-"'ške knjižnice. Ker se je tekom ^prave pokazalo, da imajo poetici kar nekaj pripomb na poučilo, sploh pa, da je mnogo Vašanj v zvezi s tem še vedno ",slalo nerazjašnjenih, so nekate-!' delegati očitno ocenili, da je Nje, da gredo domov in da po-"iiUt ostane nesprejeto zaradi "'sklepčne skupščine, kot pa, da "' glasovanju glasujejo proti nje-tovemu sprejetju. Sicer pa je bilo tudi tokrat pe-,ro že kar na samem začetku pri oblikovanju dnevnega re-|Po dolgotrajnem pregovarjajo bilo odločeno, da se hevnega reda umakne točka eliki planini - Stol kot večin-i družbenik je sporočil izvršne-svetu dan pred skupščino,« zaradi prislovične neenotnosti 11 škodoželjne privoščljivosti Stnniškega prostora glede raz-°ja Velike planine in zaradi stal- nega sumničenja poslancev v delo Stola, slednji sporoča, da ne želijo biti družabnik z nekom, ki mu ne zaupa«. Zato so se v Stolu odločili objekte na Veliki planini vrniti občini. Z dnevnega reda sta bili umaknjeni še točka o komunalnih odpadkih in predlog odloka o dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje B-8 Perovo in sicer z obrazložitvijo, da bi bilo obravnavanje omenjenega odloka po hitrem postopku in brez javne obravnave protizakonito dejanje, čeprav jc predstavnik Graditelja skušal zadevo, češ, da je nujna, le »spraviti pod streho«. Tokrat so pobude in predlogi ter vprašanja delegatov prišli na dnevni red na začetku seje. Poslanci so se tudi tokrat zaustavljali pri črnograditeljstvu v občini, ki mu bojda ne bo konca, dokler ne bo ostrejše zakonodaje. Nekaj je bilo »cestnih vprašanj«, pa ponovno o nerazrešeni regulaciji Pšatc in posledicah minulih poplav. Dodatno pa sta na dnevni red prišli dve točki - Odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini v prvem tromesečju leta 1991 (za zapolnitev vahuma, ki bi nastal do sprejema novega proračuna - čakajoč na novo zakonodajo!), poslanci pa so ob tem podaljšali tudi veljavnost odloka o prispevnih stopnjah za financiranje skupnih družbenih potreb v občini do sprejetja ustrezne republiške zakonodaje o prispevnih stopnjah v letu 1991. Ob sprejetju odloka o ustanovitvi časopisa »Kamniški občan« so poslanci sprejeli še sklep o podaljšanju izdajateljstva skupščine in mandata staremu uredniškemu odboru, in sicer dokler se ne imenuje nov časopisni svet in urednik. Kmalu naj bi tudi že imeli novega izdajatelja časopisa, ki bo izbran na podlagi javnega natečaja. Brez večje razprave je bil sprejet predlog odločbe o razglasitvi gozdov, lasti KIK-a, za gozdove s posebnim namenom. Več razprave pa je bilo pri obravnavanju poročila o izgradnji telefonskega omrežja v občini, ki ga po SKG temeljiteje pripravil za objavo v našem naslednjem časopisu. Večino poslancev je zanimalo, kdaj bodo v posameznih krajevnih skupnostih prišli do telefonov (fazna gradnja), iz Motnika in Črne sta se poslanca oglasila, češ, zakaj so pozabili na odroč-nejše kraje, saj ljudje tam še bolj rabijo telefon. Za Dupličane pa je sporna takoimenovana solidarnost med krajevnimi skupnostmi, saj se bojijo, da se njihov denar steka drugam, vendar jim je bilo razloženo, da se je tudi občinski izvršni svet odločil, da podpre enotno ceno sekundarnega telefonskega omrežja, čeprav so napeljave lahko v odročnejših va- seh precej daljše in in torej dražje kot v blokovskem naselju. Več o tem, pa tudi o novih cenah za plačilo KKO-ja in RNO-ja, ki so jih izračunali v SKG-ju pa kot že rečeno v naslednji številki našega glasila. Delegati so bili glasni tudi pri poročilu o dolgoročnem programu razvoja kmetijstva v naši občini. Ob ugotovitvi, da je v poročilu preveč klasičnih statističnih podatkov, ki le malo povedo, so poslanci, med njimi predvsem predstavniki kmetov predlagali kar zajeten kup pripomb in predlogov. Te bodo strokovne službe zbrale in posredovale našemu poslancu, ki jih bo posredoval republiški skupščini. Predvsem so imeli pripombe na drugačno organizirano posploševalno službo, menili so da je treba delati program razvoja celotnega podeželja ter rekli nekaj o bolje organizirani prodaji kmetijskih izdelkov. Kot že rečeno pa poslanci zaradi nesklepčnosti ob koncu seje niso sklepali o poročilu o realizaciji dela na investiciji kamniška matična knjižnica in program za dokončanje. Na hitro rečeno: ni jim šlo v račun, da se je naložba tako podražila, namesto komisije za družbeni nadzor pa bo verjetno investicija dana v pregled strokovno usposobljeni, pooblaščeni ustanovi za tovrstne zadeve. ROMANA GRČ AR no pomenilo samostojno pot v ekonomskem, gospodarskem, kulturnem, socialnem smislu. Zavedam pa se, da bo ta pot dolga in težka, verjamem pa, da imamo dovolj pametnih politikov, da bodo zadeve speljali korektno, tako pač, kot je parlament določil. Sicer pa menim, da bo sodelovanje s sosednjimi narodi v bodoče na nek način lahko še boljše, bolj dorečeno in na osnovi obojestranskih dogovorov tudi bolj pristno. DUŠAN JESENIK, strojni tehnik, Kamnik Le to vam rečem, kaj sploh še čakamo? Prej bo, bolje za nas! Vsaj enkrat bodimo Slovenci dosledni, da ne bomo le govorili, se spotikali ob malenkostih, padali na izpitih, govorili,... Po moje mora biti vsak cilj jasno zastav- stejši računi in prostejše roke pomenijo velike napore, ki bodo morali biti vloženi v gospodarsko, družbeno in miselno prenovo. Če bomo uspeli v tem drugem delu, bomo položili prvi kamen na cesti, ki naj bi nas približala Evropi. Takrat bo pozitiven izid plebiscita v resnici potrjen.« Marija Reba, prof., Mekinje »Menim, da je plebiscit nujen. Nanj smo že dolgo čakali. Poz- nam veliko ljudi, ki se bodo vsi pozitivno izrekli. S plebiscitom želimo doseči dolgo pričakovano neodvisnost. Plebiscit bo zagotovo zelo dobro uspel.« Nadaljevanje na 2. strani Odločbo o voliščih Si Na podlagi 69. člena Zakona o volitvah v skupščine (Ur. list SRS, št. 42/89 in 5/90 ter Ur. list RS, št. 10/90) in 7. člena Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 44/90) izdaja Občinska volilna komisija Skupščine občine Kamnik naslednjo ODLOČBO o določitvi volišč Za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 23. 12. 1990 se določijo naslednja volišča: KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK volišče št. 1 bo v Domu družbenih organizacij Motnik za glasovalce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-11, 13-18 in 28-31) KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ volišče št. 2 bo v dvorani Kulturnega doma v Špitaliču za glasovalce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št, 1-9, 12 in 19-27). KRAJEVNE SKUPNOSTI TUHINJ volišče št. 3 bo v Kulturnem domu na Lazah za glasovalce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Češnjice, Golice, Liplje, Črni vrh v Tuhinju, Cirkuse, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU volišče št 4 bo v Domu družbenih organizacij Šmartno za glasovalce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem in Preproče v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA volišče št. 5 bo na Malem Rakitovcu št. 2 pri Eilipu Žibertu za glasovalce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakito-vec in Veliki Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS volišče št. 6 bo v Kulturnem domu Srednja vas za glasovalce naselij: Loke v Tuhinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJEVNA SKUPNOST SELA volišče št. 7 bo v Kulturnem domu Sela za glasovalce naselij: Sela, Znojile, Žubejevo, Bela peč. Poljana, Trobelno, Rožično, Studenca, Markovo in Sovinja peč KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE volišče št. 8 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje za glasovalce naselij: Nevlje, Briše, Oševek, Tučna, Vrhpolje volišče št. 9 bo v gostilni Zlata Kaplja na Vrhpolju za glasovalce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ volišče št. 10 bo v prostoru Družbenih organizacij Godič za glasovalce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA volišče št. U bo v Gasilskem domu na Gozdu za glasovalce naselja Gozd volišče št. 12. bo v podružnični Osnovni šoli Gozd za glasovalce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe volišče št. 13 bo v zgradbi Rudnika kaolina Črna za glasovalce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA volišča št. 14 bo v pisarni obrata Kalcit Stahovica za glasovalce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo, Zakal, Stahovica, Županje njive, Kamniška Bistrica in Velika planina volišče št. 15 bo v Osnovni šoli Kamniškega bataljona Stranje za glasovalce naselij: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica in Kregarjevo KRAJEVNA SKUPNOST TUNJ1CE volišče št. 16 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjice za glasovalce naselij: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15-21) KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA volišče št. 17. bo v prostorih Društva upokojencev Glavarjeva 104 Komenda za glasovalce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Komendska Dobrava, Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Nasovče, Klanec in ulic: Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna in Sadarjeva KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ volišče št. 18 bo v Gasilskem domu Križ za glasovalce naselja Križ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE volišče št. 19 bo v Osnovni šoli Moste za glasovalce naselij: Moste, Žeje pri Komendi in Suhadole KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE volišče št. 20 bo v prostorih prosvetnega društva Podgorje za glasovalce naselja Podgorja KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA volišče št. 21. bo v Kulturnem domu Šmarca za glasovalce ulic: Bistriška, Drnovo, Gmajna. Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Habjanova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot. Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Pibernikova, Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log. Stegne, Štajerska, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot KRAJEVNA SKUPNOST VOUČJI POTOK volišče št. 22 bo v večnamenskem domu Volčji potok za glasovalce naselij: Volčji potok in Rudnik pri Radomljah KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ volišče št. 23 bo v podružnični Osnovni šoli Vranja peč za glasovalce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja peč Vi "»si IPrei k u A »arla V, m '•Ni Pra< K Oli lest Za KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče št. 24 bo v Kulturnem domu Duplica za glasovalce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št. od 14/a - 86), Domžalska, Jamova, Groharjeva volišče št. 25 bo v Osnovni šoli Duplica za glasovanje ulic: Črnivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Bakovnik (razen hiše št. 1 in 2), Klavčičeva, Špikova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Bakovniška, Meninska KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE volišče št. 26 bo v domu Partizan Mekinje za glasovalce ulic: K)dg< Polčeva, Antona Kotarja Martina, Tineta Zajca, Jeranovo, Pot na Jeranovo, Cankarjeva, Cesta treh talcev, Molkova, Zduša.ji, Podjelše, Drnovškova, Neveljska KRAJEVNA SKUPNOST CENTER volišče št. 27 bo v prostorih Kino dom Kamnik za glasovalce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Tunjiška, Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (hišne št. 1 - 14 in 22 „0 , - 29), Žale iUg volišče št. 28 bo v prostorih Skupščine občine Kamnik za ^ glasovalce ulic: Šlandrova, Titov trg. Trg svobode, Prešerenova. i(je Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva, Kidričeva, Sad- tost nikarjeva, Zaprice, Petruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Šutna. n0 • Streliška, Parmova, Muzejska, Ekslerjeva KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG Volišče št. 29 bo v SENŠRM Kamnik za glasovalce ulic Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Perkova KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO volišče št. 30 bo v prostorih SKG Kamnik za glasovnice ulic Kajuhova, Kovinarska, Tkalska pot, Ljubljanska (hišne št. 2, 3, 11, 12 in 13), Steletova volišče št. 31 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik za glasovalce ulic: Zikova, Livarska, Podlimbarskega pot. Pot 27-julija in Bakovnik (hišne št. 1 in 2) KRAJEVNE SKUPNOST ZAPRICE volišče št. 32 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za glasovalce ulic: Miklavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva. Zupančičeva, Kamniško-zasavskega odreda, Vavpotičeva Vremšakova, Ljubljanska (hišne št. 1 A, 1 B, 1 C, 1 Č, 3 A, 3 B, 3 C, 4, 5 in 6), Svetčeva pot, Podgorska pot, Ogrinčeva, Jakoba Alešovca, Pot Marije Vere, Koželjeva, Parapatova, F. M' Paglovca, Kranjska volišče št. 33 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik z* glasovalce ulic: Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova Čopova, Trdinova, Jurčičeva, Ljubljanska (hišne št. 7, 7 A, 8, 9 in 10), Ljudevita Stiasnvja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnii karjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vilka Rožiča, Fran* Albrehta i str raz faci Lil i, k »t i TAJNIK OVK Miran Jereb Plebiscit bo 23. decembru S seje IS Nadaljevanje s 1. strani Jože Svetec, Šmarca »Plebiscit je zelo pametna odločitev in edina možna rešitev za Slovenijo. Z nekaterimi v Jugoslaviji sc ni mogoče sporazume- Darja Pretnar, Kamnik »Res je skrajni čas, da smo prišli do te odločitve in razpisali plebiscit. Slovenija jc sposobna za samostojno življenje. Sredstva, ki jih dajemo drugam, bomo koristneje in gospodarnejc večina se bo pozitivno odločila na plebiscitu, in to je edino pravilno.« Zarodi nove kotlarne bo knjižnim bistveno dražja Hal ant 'oji kt 'et Idi PREDSEDNICA OVK 01 Stanislava Avbclj W *tr;: trio ,.„«.. .,.«*»'bla k ki hi kča »lit vati. Odločitev je težka, toda druge izbire ni. Čeprav bomo tudi po plebiscitu nekaj časa živeli še slabše kot danes, bomo to v celoti razumeli in se temu podredili. Plebiscit je pogoj za postopno ozdravitev naših težav.« Marta Kladnik, Vrhpolje »Za plebiscit bi se morali odločiti že prej. Že naši starši so to uporabili doma. Velika večina mojih prijateljic in znancev je za in rezultat ni sporen.« Stane Osolnik, Črna »Slovenci, kot narod, smo vedno bili podložni drugim. Delati bo treba še bolj, toda delali bomo za sebe, in to nekaj velja. Barbara Kerin, Kamnik »Plebiscit je zelo pozitivna odločitev. Da bo uspel ne dvomim. Slovenija je sposobna za samostojno življenje. Sredstva, ki niso majhna, pa jih dajemo drugam, bodo dala mnogo večji gospodarski rezultat pri nas v Sloveniji. Vsi, s katerimi sem se pogovarjala, so za plebiscit; tudi sama se bom tako odločila. ROMANA GRČAR STANE SIMŠIČ Kot že tolikokrat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da smo slabo predvidevali in da se je žc pri gradnji pokazala potreba po dodatnih delih. Med obnovo starega zdravstvenega doma, kjer naj bi bila nova, matična knjižnica, so namreč ugotovili, da je stara napeljava dotrajana in da bo stare kotle treba zamenjati z novimi. Tako se je naložba s prvotnih 6,7 milijonov din podražila več kot za enkrat. Kako do dodatnega denarja? Člani izvršnega sveta so se strinjali, da bi bilo škoda sedaj objekt prepustiti propadanju, kar bi se brez ogrevanja začelo dogajati. Vendar pa menijo, da bi morda vsa potrebna tipska oprema za knjižnico morda le lahko počakala, zasilno bi si pomagali s staro. Dodatna sredstva bo izvršni svet skušal pridobiti v republiki, ker pa jc ustanovitelj knjžnice skupščina občine Kam- želeli. pa nismo imeli možnosti. Prepričana sem, da bo velika večina odgovorila pozitivno, zato izid plebiscita sploh ni vprašljiv « Tudi težav, ki nas bodo šc spremljale, se ne ustrašimo, saj jih bomo lažje rešili, če bomo dosegli popolno suverenost. Ogromna VSEM OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1991 PREDSEDSTVO IN IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Predsedstvo in Izvršni Svet skupščine občine Kamnik namesto novoletnih čestitk prispevata 10.000,00 din za nakup invalidskega vozička Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. nik, bo glavno breme kljub vsemu moral nositi domači prostor. Po pogodbi naj bi staro knjižnico izpraznili do konca tega leta. To ne bo mogoče; tudi če bi začeli z deli na kotlarni takoj, bo možna selitev šele med zimskimi počitnicami. Za kotlarno bi se delno našla sredstva v proračunu, bolj vprašljivo pa bi bilo nadaljnje podaljševanje prispevne stopnje. Ker bo konec decembra primopredaja objekta (izvajalec del je bil Graditelj), so se na seji odločili, da bo za obnovljeni objekt začasno skrbel SKG (varovanje in vzdrževanje prostorov). Odbor za gradnjo knjižnice bo za tokratno skupščino pripravil temeljito poročilo z vsemi spremembami programa in finančnimi spremembami. Na izvršnem svetu so potrdili tudi širitev lekarne na stari lokaciji, obenem pa bi bilo dobro najti skupno rešitev z zdravstvenim domom, da bi vsaj zdravila na recept pacienti lahko jemali v njihovih prostorih. Člani izvršnega sveta so obravnavali še gospodarjenje v tričetrt- letju in pri tem ugotovili, da je proizvodnja v naši občini pod poprečje republike, izjem' sta le Eta in Mcnina, ki sta v terfl obdobju svojo proizvodnjo še povečali. Precej več pa naša podjetja izvažajo, tako da je pokritost izvoza z uvozom 26 odstotna-Naložb v tem obdobju iz razumljivih razlogov ni bilo, zaposlenost pa se je zmanjšala za 2,3 odstotka. V devetih mesecih srn" imeli v občini 30 milijonov izgube. Od tega sta dve od petih podjetij v izgubo zašli zaradi plasmajev v Elanu. Akumulacije je bilo v tem obdobju za 49 milijonov dinarjev. Na prošnjo Dušana Jesenika so ga člani izvršnega sveta zarad| predčasne upokojitve razrešil1 funkcije namestnika sekretarja v sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora. V noven] letu bo tako to funkcijo nekaj časa še opravljal neprofesionalno, saj je komunalno cestno problematiko treba stalno in sprotno spremljati in reševati - pa tudi zahtevna je. R. G. 1 »en Hiti 'en s li. H; »Vei in Ijtei L Kamniški občan / 20. decembra 1990 Stranke v našem prostoru in jaso V uredniškem odboru smo se odločili, da v novoletni številki pripravimo neke vrste sliko političnega dogajanja v naši občini. Zato smo *osili predsednike ali koga iz vodstva strank za sodelovanje; da nam na približno dveh straneh posredujejo vtis o velikih političnih Premembah v tem letu, ki se kažejo tudi v naši občini. J» izhodišče smo ponujali samo nekaj vprašanj: ' Ali ste, ko smo z ustavo odprli pot političnemu pluralizmu, pričakovali, da bomo praktično v nekaj mesecih dobili tudi večstrankarske tolamente? Večstrankarski parlamenti so imeli na začetku nemalo težav, kako ste jih vi oziroma vaša stranka doživljali, kako ste poskušali pomagati, [a medstrankarske bitke ne bi hromile dela skupščine? Naša politična demokracija se še vedno otepa z nekaj otroškimi boleznimi. Kako dolgo mislite da bo še trajalo, da bo v celoti zaživela ali to 'Prašanje kakorkoli povezujete s plebiscitom? Kakšni so načrti vaše stranke za prihodnje leto? Ugovore smo dobili od vseh, objavljamo pa jih (da ne bo kakšne zamere) po abecednem redu. IVIednaslovi so uredniški. 'olitika naj ne bo svet tesed, ampak dejanj Za nami je leto polno politič-h sprememb. Z velikimi koraki •to vstopili v svet demokracije ugotovili, da smo šele na za-■tku. Vseskozi smo se zavedali, demokratično odločanje nc bo 'ostavno. Tudi v naši občini |K> se kmalu srečali s težavami i oblikovanju skupščine, strankarskimi razprtijami in tazličnimi pojmovanji »demo-•acije«. liberalno-demokratska stran-K ki je v svet politike vstopila šc »t ZSMS-LS, je prek svojih po- a' »laf Grbec 8; ancev v skupščini poskušala po 1l- 'ojih najboljših močeh prispeva-lia k temu, da politika ne bi bila le 'et besed, ampak naj bi postala fcli svet dejanj. 'K Ob nastajanju pozicije in opo-eHjS'je smo se odločili, da bomo grajali na svoji poti. Ker ne želio biti samo kritiki te ali one ^ slasti, smo v okviru poslanske-I kluba LDS ustanovili t. i. prodne skupine. V njih sodelujejo iočani vseh »barv« in posamezne "litične stranke, ki to želijo. eiriitrij Perčič ^ini pogoj za sodelovanje je že-J. da se v Kamniku stvari spremijo na bolje, in volja, da to 'Si naredimo. Najbolj aktivni . trenutno skupini, ki se ukvarja s prostorom (tudi s promet-10 problematiko mesta) in z jav-•"tii mediji v Kamniku. Prav ^ek vprašanj, ki nas vse skupaj Nimajo, skušamo čim bolj tvor-t 0 sodelovati z drugimi stranka-Naš osnovni cilj je, da izpolnilo vse obljube, ki smo si jih 'Mali v predvolilnem programu. tudi v letu, ki je pred nami, 's čaka veliko dela. Pri sprejemu nove ustave bomo poizkušali Rjaviti dvodomno skupščino, j menimo, da je za Slovenijo :gionalni razvoj bolj pomemben 1(1 centralizacije. Plebiscit je le lvod v dolgotrajna in mučna poganja o odpravi ali razdelitvi ^tega, česar ne moremo in nosilo več imeti skupnega. In na-* stranka bo storila vse, da bo "idobitev plebiscita civilizirana, Viokratična in gospodarsko naredna država vseh prebivalk in febivalcev Slovenije. Liberalno-demokratična stran-9 Kamnik želi vsem občankam 1 občanom Kamnika prijetne Vičnc praznike, v novem letu izpolnitev čim več želja. TOČNO! liberalno-demokratska stranka Kamnik »LAF GRBEC in DEMITRU PERČIČ Dosežen glavni cilj: večstrankarski parlament Slovenska demokratična zveza (SDZ) se je v Kamniku organizirala med zadnjimi slovenskimi strankami in sicer na Svcčnico, 2. februarja letos. Z njeno ustanovitvijo smo tudi v Kamniku dobili celoten političen spekter in s tem osnovo za demokratične volitve v našem prostoru. V časovni stiski do aprilskih volitev je bila stranka sama prešibka, da bi samostojno nastopila, zato je takoj pristopila v koalicijo Demos. Njen vstop v Demos je bil tudi sicer povsem razumljiv, saj si programske smernice vseh strank koalicije niso nasprotovale. Glavni cilj je bil: prekiniti enopartijsko vladavino in čim prej doseči slovensko samostojnost. Z ustanovitvijo SDZ je bil narejen šele prvi korak. Do volitev, ki so bile pred vrati, je bilo treba šc ogromno narediti. Predvsem pa je bilo treba dobiti kandidate za republiške in občinske poslance. To so morali biti kandidati, ki jim ljudje zaupajo, kajti le tako je bilo moč računati na volilni uspeh. Tone Štele Rezultat aprilskih volitev je prinesel delni uspeh koalicije Demos. Dobila je le 48 odstotkov volilnih glasov za kamniško skupščino, vendar je bil glavni cilj dosežen. Dobili smo večstrankarski parlament, v katerem ima SDZ štiri svoje člane. Velika večina članov SDZ se do letošnjega aprila s politiko ni ukvarjala. Politika pa jc, kot vsaka druga veda, znanost. Te pa se ne da naučiti čez noč, kar pa se pozna tako v stankarskem življenju, kot v skupščinskem dogajanju. Z bivšo politično strukturo so zato člani SDZ v političnem znanju še v neenakopravnem položaju, vendar se ta odnos iz meseca v mesec izboljšuje. Predvsem je to opazno v skupščini, kjer so iz prvotnega opozicijskega prešli v konstruktivno nastopanje. Naša politična demokracija dela šele prve korake. To ne preseneča, saj Slovenci do danes nismo imeli svoje države in smo morali ves čas delovati iz opozicije. Večino je v to prisilil tudi medvojni in povojni totalitarni režim. Zato je politika med našimi ljudmi osovražena in se le malo ljudi odloča zanjo. Brez vključevanja novih ljudi v novo nastale stranke, pa tudi politične demokracije ne bo. Z zgodovinskim trenutkom, ko bomo s plebiscitom odločali o slovenski samostojnosti, pa bo še kako nujno, da bomo imeli v strankah dosti sposobnih, delovnih in poštenih članov. Z uspelim plebiscitom bomo samostojni, istočasno pa izpostavljeni dejstvu, da moramo vsi iz opozicije v aktivno vključevanje v novo nastale razmere. Prvenstvena naloga SDZ v Kamniku je zato vključevanje novih članov. Trenutno je njeno članstvo maloštevilno in še od teh je le nekaj res aktivnih. Program oziroma usmeritve SDZ so po želji večine Slovencev, stranka ni ideološka in zato je lahko njen član vsakdo, ki le zagovarja demokracijo in slovensko samostojnost. SDZ vpisuje nove člane vsak dan od 10. do 12. ure v bivšem zdravstvenem domu na Ljubljanski cesti, v Demosovi pisarni. Brez aktivnih ljudi v političnem pluralizmu ni demokracije. Predsednik SDZ Kamnik TONE ŠTELE Verjamemo, da smo na pravi poti Ker sem rojen po vojni in mi je bil od malih nog naprej vtepen v glavo naš edino pravilni in zveličavni gospodarsko-politični sistem, lahko odkrito povem, da mi je bilo 12. maja 1988 v union-ski dvorani v Ljubljani, na ustanovnem zborii Slovenske kmečke zveze, tesno pri srcu. Šc kako sem se zavedal, da bo moja pristopna izjava z lastnoročno napisanimi osebnimi podatki zelo hitro našla mesto tudi tam, kjer si človek najmanj želi. Vendar mi kmetje drugega izhoda nismo imeli, treba je bilo prebiti led tistega nesmiselnega sistema, treba je bilo začeti rušiti sistem, ki nas je načrtno držal v duhovni in materialni revščini. Če neko delo samo začneš, je s tem pol dela že opravljenega. In mi smo ga začeli. Ko sedaj gledam nazaj na obdobje od ustanovitve pa do prvih večstrankarskih volitev, se mi zdi, da je bilo to nekako romantično obdobje, obdobje pričakovanj in sanjarjenja. V vsem tem času smo pridobival na moči, vendar smo pri zadevah, ki smo se jih lotili, uspeli le, če smo naleteli na naši poti na naklonjene posameznike. V tistem času je bilo moderno nuđenje pomoči novonastalim gibanjem oziroma strankam. Z nastopom predvolilnega boja, sploh pa z vstopom naših ljudi v skupščino, je bilo tega romantizma konec. Nastopila je kruta medstrankarska politična borba, začinjena z nepoznavanjem pravil obnašanja. Opažam, da postaja moder- Anton Hočevar no kritiziranje šc tako pametnega nasprotnikovega koraka ali predloga. To jc neustvarjalno obnašanje in tako nc bomo nikamor prišli. Nam kmetom se tak način upira, ne bomo se ga posluževali in želimo, da se ga tudi nasproti nam ne bo uporabljalo, kar pa se že dogaja. To so otroške bolezni demokracije, vendar, povem vam po pravici, kot neuk, nešolan kmet, bi od visokoizobraženih ljudi pričakoval več taktnosti in strpnosti. Kaj načrtujemo v prihodnjem letu? Nič posebnega. Aktiviranje pospeševalne službe, ki jo že organiziramo na nov način, ureditev zadružništva, ki je tudi že v teku, pojavilo se bo gozdarstvo, verjetno tudi vračanje zemlje, skratka dela bo dovolj in držali se bomo programa, predstavljenega skupščini, ki še ni dobro zagledal luč sveta, pa ga nekateri že veselo napadajo, v zameno pa ne ponujajo ničesar. Kljub vsem težavam, s katerimi se srečujemo in se bomo še srečevali, verjetno nekaj časa še s hujšimi, kot so sedanje, pa verjamem, da smo na pravi poti. Ne izgubimo korajže! Na koncu bi vsem zaželel blagoslovljen Božič in srečno ter uspešno leto 1991. ANTON HOČEVAR Predsednik SK/.-LS Kamnik Trudimo se za pravičnost in pošteno javno delovanje Leto 1990 je prineslo konec vladavine ene stranke, konec režima, ki je pripeljal države, v katerih je vladal, v gospodarski polom, moralni propad. Človeku je vzel dostojanstvo. Pripeljal ga je v revščino. Sovjetski zvezi, Romuniji grozi celo lakota. Gospodarsko razsulo je pripeljalo do popolne diskreditacije tako imenovanega socializma ali komunizma. Noben politični pritisk ni mogel zadržati spremembe sistema, t. j. prehoda v pravo demokracijo, v večstrankarski sistem, Marko Magister pluralizem. Nekateri dogodki, kot n. pr. sojenje Janši in drugim v srbohrvaškem jeziku sredi Ljubljane, pa so vzbudili v ljudeh tudi močna narodnostna čustva. Zavedli smo se, da smo Slovenci narod s svojo zgodovino, svojim jezikom, ki ima vso pravico in mora sam odločati o svojem življenju in usodi. Zavedli smo se svojega neenakopravnega položaja v Jugoslaviji. Z ustavnimi amandmaji se je odprla pot v pluralistično demokracijo in bila dana možnost za ustanavljanje strank. Januarja 1990 smo tudi v Kamniku ustanovili stranko krščanskih demokratov, ki združuje ljudi na osnovi krščanske etike. Pobude za svoje delovanje pa zajema tudi iz izročila slovenskega krščanskega socializma od J. E. Kreka naprej in iz delovanja modernih krščanskih demokracij v Evropi. Stranka naj bi kristjane, ki so bili skoraj pol stoletja drugorazredni državljani, spet politično prebudila in omogočila razvijanje njihove politične ustvarjalnosti. Temeljne programske točke našega delovnja so: demokracija, odgovornost, strokovnost, ustvarjalnost, človek, družina, narod, narava. Zavedamo se, da bo pot prenove družbe težka in dolgotrajna, vendar je treba na njej vztrajati. Skupno s strankami Demosa smo sodelovali na aprilskih volitvah in dobili šest poslanskih mest v kamniški skupščini. Nova skupščina še ni taka, da bi v njej res lahko uveljavili parlamentarno demokracijo. Težave se pojavljajo tudi zato, ker so bili v skupščino izvoljeni do sedaj politike nevešči ljudje. Vendar se to hitro popravlja. Nikakor se ne strinjamo, da medstrankarske bitke hromijo delo skupščine. Konfrontacija mnenj in medsebojna prepričevanja so vendar sestavni del pravega parlamentarizma. Krščanski demokrati se v kamniški skupščini trudimo za pravičnost in pošteno javno delovanje na vseh področjih v skladu z zakonodajo. Prav zaradi neustrezne zakonodaje pa se vsega, kar bi bilo treba, nc da urediti. Tako nismo mogli uveljaviti mo- Milan VVindšnurcr ratorija na prodajo družbenega imetja (pa tudi zato ne, ker predloga niso podprli poslanci zbora združenega dela). Zavzemali smo se in se bomo tudi v bodoče, da bodo vsa skupščinska telesa, vsi odbori in organi ter organizacije, ki urejajo javne zadeve ali so namenjeni vsem ljudem, sestavljeni pluralno. Tudi Kamniški občan in mestna televizija morata biti taka, da upoštevata ljudi vseh nazorov. Na kamniških Žalah je bil pred prvim novembrom odkrit simbolični spravni spomenik, ki ga je postavila skupščina občine Kamnik. Krščanski demokrati pa smo skupaj s slovenskimi demokrati postavili na vsa znana povojna množična grobišča preprosto lesene križe, ki naj opozarjajo, da tu počivajo ljudje, ki niso bili vredni ne sodbe ne napisa na nagrobniku. Zunaj skupščine si bomo prizadevali, da bi bilo življenje pestro, ne pusto in dolgočasno. Za to smo ustanovili odbor, ki bo skrbel za oživljanje tradicionalnih, po vojni opuščenih, običajev. Prva taka prireditev je bila miklav-ževanje. Skušali pa bomo spet oživiti kolednike ob sv. treh kraljih ipd. Da bi ta dejavnost zares zaživela, bo seveda treba pridobiti še več sodelavcev, tudi etnologov, režiserjev, igralcev. Mislimo pa, da bi bilo treba mesto tudi duhovno poživiti. V načrtu imamo predavanja in pogovore o različnih temah. Načrtov za delovanje je še veliko in so raznovrstni. Obsegajo tudi socialno delo. Za njihovo izpolnitev pa bo treba, da se nam priključijo zlasti mladi. Čas, ki je pred nami, je čas ljudskega glasovanja o samostojni Sloveniji. To je enkratna priložnost. Prav je, da jo izkoristimo. V taki Jugoslaviji, kot je bila in je še sedaj, smo Slovenci obsojeni na gospodarski in narodnostni propad. Če se bomo odločili za samostojno Slovenijo, se bomo kasneje spet lahko po potrebi povezovali s katero od jugoslovanskih republik - seveda pod takimi pogoji, da se nihče ne čuti izkoriščanega ali zatiranega. Gotovo je, da z osamosvojitvijo ne bodo kar čez noč rešeni vsi problemi, vendar jih bomo lažje reševali. Seveda pa bomo morali vsi bolj odgovorno ravnati. Vsem občanom želimo lepo, globoko doživeto božično praznovanje in mirno življenje v novem letu Slovenski krščanski demokrati Marko Magister Milan VVindšnurcr Izhodišče je človek, njegova svoboda, pravice in dostojanstvo Gospodarski zlom in pomanjkanje ter razvrednotenje človeka in njegovega dela je v socialističnih državah v ljudeh sprožila takojšnjo in neodložljivo potrebo po spremembah. Zato smo tudi mi, socialdemokrati, že od vsega začetka ne samo pričakovali, ampak tudi vedeli, da so te spremembe nujne tudi pri nas. Današnji gospodarski zlom ni posledica političnih sprememb v zadnjih mesecih, pač pa se je prikrito nakazoval že med večde-setlet trajajočo vladavino komunistične stranke. Med to vladavino je bila glavna vrednota - kar fetišizirana! - enakost. V imenu te enakosti je bila zatrta vsakršna inovativnost, samostojnost, samoiniciativnost. Zato so naša podjetja večinoma neinovativna. Zato je šla visoka tehnologija mimo nas. Tudi zato smo živeli v lažnem blagostanju in socialnem miru. In končno tudi zato smo tam, kjer smo. Ustavne spremembe so bile v civilizacijskem smislu vsekakor pozitivne, saj so bivši vladajoči stranki zgolj omogočile miren sestop z oblasti. Zdaj se menda ponovno pripravljajo na zmagoslavno vrnitev na politično prizorišče in stari preverjeni kadri so spet sposobni zasesti vse resorje. Tisti, ki so ostali na cesti, se sprašujejo, kdo jih je potisnil tja, kdo je kriv, da se otepajo s preživetjem. Zato parlamentarna demokracija za nas ni nobeno presenče-nje, ker smo to hoteli. Za stabilnost političnega sistema bomo morali zelo hitro vzpostaviti vse temelje gospodarske demokracije, predvsem pa evropske norme zaščite zaposlenih. Večstrankarski parlament je prostor za dogovarjanje med nosilci različnih strankarskih stališč. Zato večletne težave niso bile presenetljive. Nič nenavadnega ni, če se polemike med različno mislečimi zaostrijo - to je tudi del taktike, s katero želi ta ali ona stranka prepričati nasprotnike ali pa doseči to, da se njihovo stališče upošteva. Glede na stanje v družbi, ki ga je podedovala nova oblast, nas, socialdemokrate, preseneča onemogočanje in zavlačevanje dov-čerajšnjih oblastnikov, da bi nakopičene probleme hitreje in učinkoviteje reševali. V naši ob- čini pa smo v opoziciji. Zato je stanje težje, saj težko uveljavljamo naše predloge in pobude. Začetne težave na novem političnem prizorišču so posledica različnih pristopov strank k razreševanju tekočih problemov. Nekateri se pač še vedno najbolje znajdejo v samoupravnem socializmu in dogovorni ekonomiji. Včasih jc bilo morda politično življenje bolj lagodno, mirno in netežavno, saj so bile odločitve dogovorjene že vnaprej. Pa še sestanki, seje ipd. niso trajali tako dolgo ali pa ne tako zapleteno, ko se vedno oglašajo nekateri »nebodijihtreba«! Ampak - ali nimajo/nimamo vse pravice do tega? SDSS (Socialdemokratska stranka Slovenije) je zasnovala svoj program na že uveljavljenih načelih in izkušnjah socialdemo-kracije v modernem svetu. Za uveljavljanje takega programa si prizadevamo tudi v naši občini. Še naprej nam bo izhodišče človek, njegova svoboda, pravice in dostojanstvo. Zato se bomo zavzemali za takšno družbo, ki bo temeljila na močnem in stabil- Nadaljevanje na 4. strani Stranke u našem prostoru in času Nadaljevanje s 3. strani nem tržno usmerjenem gospodarstvu. Zavzemali se bomo za večjo odgovornost na vseh področjih, katere še vedno kronično primanjkuje, za zaščito človeškega dostojanstva socialno šibkih. Zavzemamo se za evropsko vrednotenje dela, ki mora biti najvišje merilo za človekov položaj v družbi. Pa smo spet na začetku našega razmišljanja - pri gospodarskem zlomu, zaščiti zaposlenih! Socialdemokrati sc zavedamo, da je ena od posledic prehoda na tržno gospodarstvo tudi naraščajoča brezposelnost. Obstoječa zakonodaja s tega področja omogoča vodilnim strukturam v podjetjih preširoka pooblastila s premalo odgovornosti za zdrav razvoj gospodarstva in s tem za dvig življenjskega standarda delavcev. Zato je treba zakonodajo prilagoditi tudi interesom zaposlenih - ne samo kapitala. Sicer prehod v demokratično družbo ni bil opravičen. Na koncu težkih in resnih besed naj bo prisrčno voščilo - prav vsem občanom želimo vesele in lepe božične praznike ter srečno novo leto. Predsedstvo Socialdemokratske stranke Slovenije OO Kamnik Socialisti za sodobno in neodvisno Slovenijo Slovenija naj postane moderna, v svet odprta pravna država, ki bo spoštovala človekovo osebnost, pravice in socialno varnost državljanov, ter bogatila vsestranski kulturni napredek slovenskega naroda. Ta misel prežema smerokaz socialistov Kamnika, ki smo kljub relativno skromnim rezultatom na volitvah strnili svoje vrste in se spoprijeli s prvimi lekcijami prave demokracije v večstrankarskem sistemu, v občini in v slovenskem parlamentu. Soočanje različnih interesov in mnenj je običajna praksa tudi v razvitih parlamentarnih demokracijah, to je nujen sopotnik, s katerim se moramo pogovarjati, dogovarjati in tudi živeti. Velja reči, da vsak problem ali težava, okrepi naše prepričanje, Janko Blagšič da smo sposobni preživeti tudi v različnosti. Socialisti, kot del opozicije, želimo aktivno sodelovati pri razreševanju perečih problemov, s katerimi se soočamo v poslanskih klopeh v občini, kot tudi v republiškem parlamentu. Poleg svojih pobud bomo upoštevali tudi pobude drugih in jih ne glede na stranko ali gibanje tudi podprli, če so v interesu napredka naše skupnosti. Načrti socialistov v Kamniku so poleg izvajanja programskih ciljev stranke usmerjeni v aktivno pridobivanje članstva in sim-patizerjev socialistične misli v novi podobi in vsebini, ki je uprto v prizadevanja za boljšo in bolj srečno prihodnost. Socialistična stranka si bo po svojih močeh prizadevala, da bi sc ustvarile osnove za nov ekonomski razcvet, v katerem delavca nc bo vsak dan strah, da bo izgubil delo in v katerem bodo mlade generacije našle smisel svojega življenja in ustvarjalnosti. Socialistična stranka delavcev in intelektualcev bo nadaljevala tradicijo interesnega delovanja, ki je bilo značilno za delo v bivši SZDL, v kateri so bili prisotni številni svobodno misleči občani, ki so s svojo predanostjo delu, kulturi in ob raznih humanitarnih akcijah dokazovali skrb za sočloveka, ki je naša največja vrednota, kljub razdvojenosti in materialnemu individualizmu. V kolikor se boste pridružili našemu delu, bomo upoštevali vaše pobude in jih skupaj z vami prenašali v parlamentarni sistem v občini in republiki. Ob koncu naj mi bo dovoljeno, kot predsedniku novega iniciativnega odbora Socialistične stranke, da vas še enkrat spoštovane občanke in občani povabim, k našemu skupnemu delu, ki smo si ga socialisti Slovenije opredelili v programu stranke. Pričakujemo, da nas boste obiskali v naših prostorih na Ljubljanski 1 (bivši ZD), vsak četrtek od 17. -19. ure. Vašega obiska in pogovora z vami bomo zelo veseli. Socialistična stranka Slovenije, iniciativni odbor Kamnik Janko BLAGŠIČ Upanje, da lahko premagamo ozke in sebične interese Sprejetje ustave Republike Slovenije je bilo pomembno dejanje v razvoju naše dežele. Čeprav so mnogi pričakovali, da bo prišlo do številnih radikalnih sprememb, smo bili tudi taki, sem prištevam tudi sebe, ki so Branko Božič mislili in upali, da nas ne bo zajel val nepredvidenih in težko obvladljivih situacij in razmer, ki jih prinašajo nacionalizmi, revanšizmi in podobni -izmi. Zaupal sem kulturi našega človeka, ne glede na njegovo politično, versko ali kakšno drugo opredelitev. Poleg tega sem bil in sem še prepričan, da je občina Kamnik razmeroma majhna skupnost ljudi, ki jih vežejo številni skupni problemi in ne prenašajo, ali vsaj slabo, medsebojne spore in nesporazume, kar je pogosta značilnost večstrankarskega sistema. Dogodki v drugih republikah in pokrajinah Jugoslavije pa nas že in nas še bodo opominjali in opozarjali, kam vodijo gospodarska in kulturna zaostalost, nerazvitost demokratičnih odnosov (v družini, delovni organizaciji, krajevni skupnosti, občini in republiki), verska nestrpnost, nacionalni šovinizem, nerešeni socialni problemi itd. Večstrankarski parlament oziroma skupščino sem pričakoval. Nekaj presenečenja pa sem doživel z rezultati volitev. Težko sem razumel, zakaj je težak poraz doživela Socialistična zveza delovnih ljudi, ki je bila do volitev pomembna organizacija v KS, občinah in republiki. ZKS-SDP je v občini Kamnik dobila relativno dosti glasov in poslancev v občinski skupščini in ima možnosti za sooblikovanjc njenih sklepov in stališč. Večstrankarska sestava skupščine naše občine je našo stranko »razveselila« že na svoji prvi seji. Kot najstarejši odbornik ali poslanec sem vodil to sejo in že po prvih volitvah funkcionarjev občine spoznal, da so se med seboj povezale vse druge stranke in po krajših presledkih predlagale in izvolile svoje kandidate, le za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen kandidat ZKS-SDP. Po prvi seji nove skupščine sem pričakoval, da bo prišlo do raznih zapletov, predvsem pa do uveljavljanja volje večine nad manjšino. To se je na naslednjih sejah sicer dogajalo, vendar ne v taki meri, kot sem mislil sam in drugi člani kluba poslancev ZKS-SDP. Med nami se je krepilo upanje in prepričanje, da lahko premagujemo težave in probleme, ki smo jih obravnavali na sejah skupščine, le z argumentirano razpravo in podkrepljenimi stališči. Še posebej pa smo menili, da se moramo izogniti nepotrebnim in mučnim razpravam, ki samo načenjajo živce poslancev in ne dajejo nobenih rezultatov. Kot primer naj navedem le to, da nismo mogli razumeti, zakaj smo porabili tudi do dve uri časa za določitev dnevnega reda! In pritrdili smo poslancem, tudi sam sem med njimi, da imamo dovolj sedenja od 12. do 19. ure. Pa ne zato, ker je za mnoge delo od 6. do 12. ure, nato pa seja do 19. ure le prehuda obremenitev. Ko sem na konferenci ZKS-SDP dejal, da bomo poslanci po petih urah zapustili sejno dvorano, sem želel vplivati na predsedstvo skupščine in druge poslance, naj bodo racionalni pri vodenju, v svojih razpravah in replikah. Če se zadeve ne bodo popravile, bom skupščini in njenemu predsedstvu predlagal, naj v bodoče skliče sejo ob 17. ali 18. uri, kar že prakticirajo v nekaterih občinah. Res je, da se naša politična demokracija še vedno otepa ne le z nekaj, ampak kar številnimi otroškimi boleznimi. Kako dolgo bo trajalo, da bo v celoti zaživela, je težko reči. Francija, ki je imela za seboj stopetdeset let demokracije (od revolucije 1789. leta), je doživljala med drugo svetovno vojno dokaj močan razvoj reakcionarnih profašističnih sil in obračunala z njimi med in ob koncu vojne. Želim, da bi bil naš mejnik vsaj leto 1848 in da bi minilo manj kot 150 let do končne utrditve politične demokracije, ki ne pozna sumničenj in obtoževanj niti med političnimi strankami niti med poslanci, tako v občini kot republiki. Dogodki ob odločitvi za plebiscit v republiški skupščini me navdajajo s pesimizmom in optimizmom. Želim, da bi bilo drugega veliko več kot prvega, vsaj velika večina poslancev ni podlegla ozkim pogledom posameznikov in se je zavedla pomembnosti trenutka in odločitve. Tudi obnašanje ljudi ob zadnji veliki, katastrofalni ujmi pred dobrim mesecem in pol ter vsestranska pomoč ljudem v nesreči dajeta osnovo za optimizem, da lahko premagamo ozke in sebične interese. Načrte za naše delo v letu 1991 pripravljamo in jih bomo sprejeli v januarju. Osnova nam je predvolilni program. Načrt bo verjetno nepopoln, vendar upam, da bo realen in brez »ideoloških« fraz. Prešibki smo, da bi imeli svojo kvalitetno analitično službo, na mnenja in poglede strokovne službe izvršnega sveta skupščine občine pa se ne zanesemo. Opiramo se na svoje ocene in stališča naših članov, zlasti v klubu poslancev in njegovih sekcijah ter realna predvidevanja, kaj lahko storimo kot opozicija stranke, ki pa je del političnega dogajanja in odločanja v naši občini. Stranka demokratične prenove Branko Božič Naši predlogi dobivajo večinsko podporo Zaradi nevzdržnega gospodarskega in političnega stanja v Sloveniji in Jugoslaviji in iz tega izvi-rajočega vseljudskega nezadovoljstva so komunisti po 45-lctni vladavini sklenili sestopiti z oblasti. Da ta sestop ne bi bil pravi, dokončni sestop, smo jeseni 1989 dobili temu primerna nova ustavna določila. Ta sicer omogočajo politični pluralizem, ki pa to ime komaj zasluži. Tretjina občinskih poslancev, zbor združenega dela, je bila dejansko izvoljena po starem, kajti komaj ustanovljena predvolilna opozicija v »združeno delo« ni imela vstopa, stara oblast pa je imela v njem še vso politično moč. Precej izvoljenih poslancev v zboru krajevnih skupnosti ni bilo (in še vedno ni) politčno opredeljenih. Tako smo dobili večstrankarsko občinsko skupščino, v kateri precejšen del poslancev formalno ne pripada nobeni stranki, čeprav nekaj teh »neodvisnih, neopredeljenih« poslancev v bistvu še vedno misli in deluje »po starem«. V občinskem parlamentu je zastopanih osem strank, od tega ' pet v koaliciji Demos. Nobena stranka nima večine. Večine nima niti koalicija Demos. Politič- Branko Novak no naša skupščina torej ne more učinkovito delovati. Problem, ki ga bodo lahko rešile le nove volitve. Do takrat pa bodo to politično nemoč lahko izkoristili dejanski, neformalni centri odločanja zunaj skupščine. Če ni močne vladajoče stranke oz. koalicije strank, če ni močne opozicije, tudi (v demokratični družbi sicer tako pomemben) javni politični nadozor in vpliv nimata prave moči. Še več: stranki, ki nima prave moči, lahko obrne hrbet tudi tisti, ki ga je stranka predlagala, njeni volilci pa potrdili (še lani pa je bila članarina obvezna in visoka!) Politična razdrobljenost v skupščini k sreči precej manj vpilva na skupščinsko obravnavo nekaterih splošnih in lokalnih problemov. Zeleni Kamnika z zadovoljstvom ugotavljamo, da so v tej skupini tudi vprašanja varovanja okolja. Zeleni imamo v skupščini le tri delegate (od skupaj 75), pri predlogih, ki se nanašajo na našo skupno skrb za okolje, pa večinska podpora v skupščini običajno sploh ni vprašljiva. Komisija za varstvo okolja, ki deluje pri izvršnem svetu, je na primer skupščini predlagala programske smernice za varovanje okolja v naši občini. V teh smernicah so vključeni vsi najpomembnejši ekološki cilji iz programa Zelenih Kamnika. Skupščina je predlog sprejela skoraj soglasno. Zdaj je na potezi izvršni svet - pričeti mora z uresničevanjem zadanih si ekoloških ciljev. Program Zelenih Kamnika tudi v bodoče ostaja nespremenjen. Najpomembnejši cilj je izenačiti pomen varstva okolja s pomenom ekonomike poslovanja in rezultat tega - čistejše okolje in več ekološko ustreznih delovnih mest. Ker pa je tudi na tem področju še veliko miselnih ovir, se bomo še bolj trudili za ekološko obveščanje in zeleno osveščanje javnosti. Že zdaj lahko v naših prostorih (v stavbi RKK, Cankarjeva 3, tel. 831-911) dobite ekološke nasvete, v primerih, ki ne presegajo naših zmožnosti (nismo strokovna organizacija), pa tudi neposredno pomoč. Seveda vas vljudno vabimo, da se med nas tudi včlanite ali pa postanete naš simpatizer. Naj se ob tej priliki v imenu Zelenih Kamnika zahvalim vsem našim članom in simpatizerjem za njihovo zaupanje in neposredno tvorno sodelovanje, prav tako vsem, ki nas denarno ali kako drugače podpirate. Vsem, seveda tudi bralcem Kamniškega občana in vsemu prebivalstvu naše občine, pa v imenu Zelenih Kamnika in v svojem osebnem imenu želim zdravo in uspešno 1991 v samostojni, zeleni Sloveniji. Zeleni Slovenije - Kamnik BRANKO NOVAK Odmevi, polemike, kritična mnenja. . »ta hk *>ob (Sla* le ceh »Sc j Še enkrat a Upi sprave V 16. številki Kamniškega občana je bil objavljen prispevek Tij*uP; Jesenik-Mnenje in ugovor o članku POSAJENA LIPA SPRAV™. Ne vem zakaj pritožba na verze na spomeniku na Žalah. Lepo sta upoštevana oba mlada pesnika. Kajuh kot upa poln in napredno misleč, mlad rodoljub. fta, o 'red, In Balantič s svojo žalostjo in priznanjem neprave poti in breziz^th nosti. Vsak jc povedal svoje, vsak se je odločal sam Mi ju ne bomo sodili in preoblikovali. Sta to, kar sta bila, in prav je tako. Še a: »Hamu stari IQ« Jalti STANISLAVA ZAVRŠtf^'i Pr % j »lest teza V16. številki »Kamniškega občana« sem napisal, da so se taborf 'cza tudi že preselili v stari zdravstveni dom in to iz prostora na kopali^ Ve' Res pa je, da že nekaj časa domujejo skupaj s športnimi klubi v W Fa pri telovadnici ob tem bivšem zdravstvenem domu. Zaradi neto^j informacije se jim, kot tudi bralcem, opravičujem. Da je LDS (bivška ZSMS) tudi že v tej stavbi (ZD), sem sklepal t|C( stvene skupnosti Kamnik in s tem tudi poslovne stavbe staP-h^ ( zdravstvenega doma na Ljubljanski 1 v Kamniku. )jei Ker gre v tem primeru za objekt velikih dimenzij in ker naje tO odnosi med uporabniki poslovnih prostorov niso urejeni, je ^ik,,, predstavniki občine Kamnik in lastnikom objekta, Republi>iLtl upravo za zdravstveno varstvo - Območno enoto Ljubljana, prišle1 do večkratnih pogovorov o stvarnih potrebah in možnostih za so$ ^ niško delitev poslovnih prostorov v tem objektu, na katerega ce>i? ' pa Republiška uprava za zdravstveno varstvo - Območna cn° t£ Ljubljana prav gotovo nima nobenega interesa in želi, da ost&t* etažni lastnik samo tistih treh poslovnih prostorov, ki jih potreb*! ^ njena Izpostava Kamnik za svoje delo in delo s strankami. In i0> vsega skupaj 169 m2, kolikor jih trenutno zaseda v 2. nadstropji1, ' Zatečeno stanje po ugotovitvi pravnega nasledstva lastnine t ( zadnjih podatkih Oddelka za splošne zadeve Občine Kamnik pfjN naslednje: Občina Kamnik je uporabnik 401 m2 skupne povfŠmm i Matična knjižnica Kamnik 1349 m2. Center za socialno delo Karmn 227 m2, CB Radio klub LIPA Kamnik 30 m2. Odred Mstmjh gamsov 40 m in Izpostava socialnega zavarovanja 169 m2; vse 0S%1 površine pa so še nezasedene. Dogovor med omenjenimi predst>' niki se jc nanašal na prepoved nadaljnjih dodeljevanj poslov® prostorov številnim interesentom z izjemo soglasja udeležen^ w dogovora o začasni rešitvi prostorov za Rdeči križ Kamnik /fl/l"4 mladinski servis. S svojim »dobršnim delom« stavbe (169 m2) li&l se Izpostava socialnega zavarovanja iz 2. nadstropja preselila v p1 ličje zaradi poslovanja s starejimi občani, seveda po predhodni f ureditvi pritličja in ureditvi premoženjsko pravnih odnosov l11, uporabniki objekta. Po zagotovitvi minimalnih prostorov za & Izpostave Kamnik v pritličju, si ostali uporabniki in interesenti političnih strank do telesnokulturnih društev in klubov, lahko po $ volji razdelijo prostore in prevzemajo zato tudi ustrezni dele/ om vornosti za vzdrževalne stroške objekta. , Vodja območne ejm Odprta pisma Izvršnemu sveti, Na 4. sejo vseh zborov skupščine občine Kamnik (30. okto$ i^ 1990) je izvršni svet kot posebno točko uvrstil predlog sklepa o prem K hanju soustanoviteljstva občine Kamnik Zavoda za varstvo narast in kulturne dediščine Kranj. Do te točke je prišlo zaradi sporov ovr, h obnove Petkove hiše. Na sami seji pa je predsednica Marija SW Wi posredovala predlog izvršnega sveta,-da se ta točka umakne z dmh-nega reda. Po daljši razpravi so vsi zbori skupščine sprejeli sklep, t '<> se točka sicer umakne, vendar pa se nadomesti z novo: informaM '° o problemih prenove mestnega jedra. 4. seja skupščine je bila zsth \ dolgega trajanja prekinjena. Nadaljevala se jc 7. novembra. V m p, času je v dnevnem časopisju izšlo več člankov o problematične™ obnove Petkove hiše, zaradi katere je prišlo do spora med Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in izvršnim svetom I je bil dipl. ing. arh. Bojan Schlegel odstranjen s funkcije predsed-"ca komisije za revitalizacijo kamniškega mestnega jedra. Bojan egel je kot strokovni sodelavec zavoda izgubil tudi delovna ^oblastila na območju občine Kamnik, sicer bi se moral iz Kamnika *hakniti tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. 'se to se je zgodilo, čeprav je Republiški sekretariat za kulturo 'celoti ovrgel trditve kamniškega izvršnega sveta. Obnova Petkove pa je kljub spornosti potekala naprej. Poslanci smo pričakovali, da bo na vsa sporna vprašanja na seji flf hpščine odgovorjeno, vendar do tega ni prišlo, ker izvršni svet yl 'razpravi ni hotel sodelovati Njegovo stališče do te problematike je "osrcdovala predsednica: »Že zadnjič, ko se je ta točka preobliko-'"a, je bil izvršni svet mnenja, da se od te točke distancira. Ko smo 1 o teh problemih z zavodom pogovarjali, je gospa Zupanova hdlagala, da celotno problematiko revitalizacije predloži izvršnemu ■ "etu in da jo skupaj z vsemi prizadetimi na izvršnem svetu obravna-'Smo. V izvršnem svetu smo menili, da je to tako strokovno todroč/e. da naj mu prisluhnejo in imajo glavno besedo tudi strokov-]j»ki, zato se člani izvršnega sveta distanciramo od te točke.« (Citat ]fil zapisnika 4. seje zborov). Problem Petkove hiše še naprej polni časopisne stolpce, o njej je m posneta televizijska oddaja. Iz vseh javnih občil je razvidno, da tonova Petkove hiše ne poteka skladno z odlokom o revitalizaciji tstnega jedra, je torej nezakonita. Pravkar pa se je začel nov ^zakonit poseg v zaščiteno mestno hišo na Šlandrovi ulici, torej ena rti ^zakonitost rodi drugo. Podpisani poslanci menimo, da se izvršni isfet od te problematike ne more distancirati, zlasti pa se ne more I mancirati od odgovornosti do poslancev in občanov Kamnika zato ob ty izvršni svet pojasni svoja stališča do teh vprašanj: 1. Kako je prišlo do nepravilnega tolmačenja odloka o razglasitvi m brega mestnega jedra Kamnik za kulturni in zgodovinski spomenik, /e b Petkova hiša ni zaščitena? Kako da je izvršni svet pri njem i trajal, čeprav je bilo to mnenje ovrženo in demantirano z uradno . mkovno razlago zakonodaje, ki jo je dal Republiški sekretariat za Mtuturo, Zavod republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne 'Atdiščine in drugi? Ali pri tem ni bilo grobo kršeno načelo, da 'olitika ne sme odločati o strokovnih zadevah, predsednica izvršnega iS Veta Marija Sitar je namreč za Demokracijo izjavila: »Petkova hiša ipj *' nikjer posebej zapisana, pač pa samo leži v ožjem območju mesta i$amnika. To seveda pomeni, da kranjski zavod v tej zadevi nima ftav nobene pravice dajati ne pogojev in ne soglasja.« in naprej »Do R&tzložitve odloka sem se dokopala sama, navsezadnje tega ni bil Posoben narediti nihče v občinski hiši.« 2. Kako da se je prenova Petkove hiše izvajala (Graditelj Kamnik) 'rez zakonitega gradbenega dovoljenja, čeprav je bila nekajkrat stavljena (odločba pristojnega občinskega gradbenega inšpektorja, 'cčkratna intervencija ministra republiškega komiteja za varstvo 'kolja in urejanje prostora dipl. ing. arh. Mihe Jazbinška in republi-kega urbanističnega inšpektorja g. Naprudnika)? Kdo je podpiral podjetje Graditelj, da je hišo prenavljalo brez 'strežnega soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, epra v bi ta moral predlagati tudi izvajalca del in kontrolirati izvedbo Wj7 Ali razkritje strehe med deževjem ni vandalizem, kije povzročil '^popravljivo škodo? 3. Smo v času velikih družbenih sprememb. Pred nami je vračanje S 0 vojni odvzete lastnine. Ali so bila pred začetkom obnove stavbe • t^šena premoženjsko pravna vprašanja? In kako? (Tu ne gre za prašanje Kočne ali Graditelja ampak za prave lastnike.) W 4. Kako je mogoče, da je bil dipl. ing. arh. Bojan Schlegel po ■d'lhbrih treh mesecih odstranjen s funkcije predsednika komisije za 'žbftvitalizacijo starega dela Kamnik, nanj ga je vendar imenovala Mfgdsednica izvršnega sveta Marija Sitar? V Delu je bilo objavljeno. 'a je zavajal izvršni svet. S čim ga je zavajal? Kakšne reference ima af tov; predsednik Ivo Stražar, da bo funkcijo bolje opravljal kot Bojan j^ khlegel, ki se z revitalizacijo starih mest ukvarja skoraj četrt stoja? Zahtevamo konkreten odgovor. j 5. Ali v času pluralizma ne veljajo več osnovna pravila demokra-L ? Svet krajevne skupnosti Center glede obnove Petkove hiše ni bil ' \ 'jti obveščen, kaj šele vprašan za mnenje. Pritlični del Petkove hiše je ■ I že več kot 100 let namenjen trgovski dejavnosti. Zaradi spre-bombe namembnosti in zaradi vprašljivosti ustreznega nadomestila !a trgovino »METKA« se je svet krajevne skupnosti obrnil z vpraša- j Vem na izvršni svet. Na vprašanje ni dobil nobenega odgovora ali j Jojasnila. Podobno v zadnjem času prebivalci Centra niso bili vpra-.".i W, aH si želijo v strogem centru mesta tako imenovani sex shop, za taterega je že izdano obrtno dovoljenje. ■eic' lis} 10 M 6 Ob velikih črnih in nezakonitih gradnjah v mestu in okolici prašujemo, kako so sploh mogoče. Prosimo predsednico izvršnega ,n(illveta. da pojasni, na kaj se na primer nanaša stavek iz Dela Plus: ^"Nedokončani Picolino torej še vedno stoji v ponos tistim, ki so dali ,/)iij!0g/;js/'e, in tistim, ki so prav to soglasje pač razlagali po svoje.« Tudi toj^stnik Picolina je trdil, da so mu nekateri člani izvršnega sveta ji), ^trdno obljubljali soglasje za lokal. Kdo si jemlje te pristojnosti? <■' S Ob porušitvi Picolina postavljamo še dodatno vprašanje. Ob glaso-lAmju proti ukinitvi Kamniškega občana so bili poslanci osmešeni, da ši&k Občana ni denarja; od kod pa potem izvršnemu svetu 51.000,00 •vi" lanez bergant, zbor krajevnih skupnosti - zs Marjeta humar, zbor krajevne skupnosti - skd n \ Milena hvala, družbeno politični zbor *■ neopredeijena bi a te v ž ska men, družbenopolitični zbor - sdz Ferdinand Skarja, zbor krajevnih skupnosti - neopredeuen Milan Šuštar, zbor krajevnih skupnosti - sdz te budimo sovraštva med iiveiimi :id 0 4 carjev, kolikor je stala porušitev Picolina in popravilo parkirišča faj pa materialna odgovornost tistih, ki so dajali ustna soglasja istniku Picolina? Ko človek bere dnevnike, revije, posluša radio in gleda televizijo, Wa/ ne more verjeti, da je čas, kakršen je danes, toliko naklonjen "tvno domobrancem in sedaj še belogardistom. Kmalu bodo prišli do hlage, da so bili partizani tisti, ki so zatirali slovenski narod in Vbijali nedolžne ljudi, jih vozili v nemška taborišča in jih mučili. . Ko sem poslušala, kako zverinsko so ubili Balantiča, naenkrat tako Imikega pesnika, in to v belogardistični postojanki, sem začela femišljati, kako zavajamo naš slovenski narod. Predvsem pa mlade bvence, ki na ta način nikakor ne morejo biti dobri in zavedni 'ovenci. - Vsi vemo, da v času okupacije nismo smeli govoriti slovensko, vse fo/e so bile nemške; to vemo vsi, ki smo tedaj živeli, da ne govorim nas, ki smo vojno preživljali po taboriščih. Mi smo bili za vsako "ovensko besedo še posebej kaznovani. Naš veliki pesnik, kakor ga danes imenujete, je bil belogardist, to je povedal govornik ob odkritju spomenika njemu v čast. Bil je v belogardistični postojanki, se pravi aktiven z orožjem. Belogardisti pa so delali proti slovenskemu narodu, udinjali so se okupatorju in bili njegovi zavezniki. Ko so partizani napadli to postojanko in zmagali v tem spopadu, je bil pač boj in sreča tokrat na partizanski strani. In če je bil ubit tudi Balantič, je to zgolj naključje. Prav bi bilo, da poveste tako, kakor je bilo in ne da dramatizirate. Bila je vojna. Balantič se je odločal sam in prostovoljno. V neki drugi borbi med okupatorji in partizani je bil ubit tudi naš veliki pesnik Kajuh; kaj bomo pa rekli k tej borbi? Vsi vemo, da naši slavisti ne bi imeli kaj delati v okupirani in belogardistični Sloveniji. Vsak človek, ki je umrl med vojno, bi bilo bolje, da ne bi umrl, vsak ima pravico do svojega življenja. Toda nešteti so se odločali sami; umirali pa so tudi tisti, ki se niso odločali sami, na primer otroci, ki so umirali po taboriščih, po krematorijih in v ognju, prenekateri po zaslugi belogardistov in domačih izdajalcev. Vsi vemo, da je bilo tako in bolje bi bilo, da ne bi bilo tako. Ostanimo raje pri svobodni Sloveniji, in ne iščimo pravice in nepravice v vojnem času za tiste, ki so se odločali sami. Ne delajmo in ne budimo sovraštva med živečimi. Bodimo ponosni na osvoboditelje, saj vemo, da so nam oni prinesli svobodo, mir, in priznajmo, lepo življenje. Če bomo iskali posameznike na eni m na drugi strani, potem tega ne bo nikoli konec, zakaj hudega je bilo veliko, in preveč. stanislava završnik Odmev na prispevek ilova smetišia na malem gradu (Kamniški občan 10.12.1990, str. 4) Ne morem si kaj, da ne bi reagiral na napad Gabrijele V. Dežman na Jasno Leveč v zadnji številki Kamniškega občana. Spis G. V. Dežman je zaradi pomanjkanja koncepta sicer pravo sračjo gnezdo, znešeno iz neresnic, nestrokovnosti in nepoučenosti. Kljub temu pa se da razbrati, da Jasne Leveč pravzaprav ne napada zaradi strokovnih napak v tekstu (tisti npr. o prazgodovinski cerkvi in konstrukciji obhoda kapele sta ostali neopaženi), pač pa zaradi neustrezne teme. Če za večjo nazornost konkretiziramo in karikiramo zahteve G. V. Dežman, naj bi novinar, ki je npr. odšel v Planico, od koder naj bi poročal'o smučarski skakalni tekmi, raje poročal o onesnaženosti Save Dolinke. S tem seveda ni rečeno, da so ekološki problemi zanemarljivi - toda rea vlada svet, sicer nastanejo spisi, kakršen se je zapisal g. Dežmanovi. J. Leveč naj bi torej v istem članku pisala 0 prvih staroslovanskih najdbah v Kamniku, problemu kontinuitete med zgodnjim in visokim srednjim vekom, metodoloških pomanjkljivostih arheoloških topografij, slabem delu pri obnovi malograjske kapele, problemu kamniške komunale in mladinskega prestopništva, o bodoči ureditvi Malega gradu, s tem v zvezi se seveda ne more izogniti vprašanju bodočega finansiranja — pri tem pa ne dvomim, da se kdo od bralcev ne bi še česa domislil. A pustimo načelne probleme in se lotimo konkretnih, zaradi katerih se pravzaprav oglašam. G. V. Dežman očita, da je njene neinformiranosti o arheoloških odkritjih na Malem gradu kriv ZVNKD Kranj, ki ».. . nikoli ne izvoli pisati v občinsko glasilo in javnosti obvestiti o dogajanjih na Malem gradu«. To trditev štejem za drobno laž. Na hitro sem namreč prebrskal svoje predale in našel članke o Malem gradu v Kamniškem občanu z dne 8. 12. 1980in8. 12. 1986, v Gorenjskem glasu z dne 7. 8. 1981 in 21. 9. 1982, leta 1984 je bila na to temo v Kamniku razstava, lani pa predavanje. Kar obsežen članek je bil o letošnjih najdbah tudi v Snovanjih (priloga Gorenjskega glasa), o vsem pa je pisalo tudi Delo - pa ne le letos. Za večje radovedneže je od leta 1977 poročilo o vsakoletnih delih objavljeno tudi v konservatorski reviji Varstvo spomenikov. Skratka - objavljena je bila vsaka pomembnejša ugotovitev ali najdba. Konec koncev pa vem, da je bila G. V. Dežman o lanskih delih na Malem gradu kar dobro poučena (kaj pa tisti kovanec!). Zanimivo je, da mi je pred 14 dnevi pisala sorodnica iz Ammana (Jordanija) in mi omenila, da je brala o najdbah v Kamniku (seveda v Delu). Nekaj širine pa vendarle lahko pričakujemo od Kamničanov, vsaj toliko, kot je dajeta Delo in Gorenjski glas! Pisanje G. V. Dežman o pojavljanju imena Kamnik v pisanih virih je nestrokovno in za problem naselitve Slovanov povsem irelevantno, sploh pa ne odgovarja na njeno (retorično?) vprašanje, kako je možno, da so Slovani živeli v Kamniku. To vprašanje je namreč povsem nesmiselno (kot npr. kako je možno, da Kamničani živijo v Kamniku). Najstarejša omemba Kamnika nam seveda služi le za »terminus post quem« ne pa za »terminus ante quem non« (torej za čas, po katerem se ime pojavlja v pisanih virih, ne pa kot dokaz, da ga že prej ni bilo). Silno me tudi zanima, od kdaj naprej v Kamniku ni več Slovanov. Avtoričino pisanje o metodah odkrivanja arheološki lokacij in njihove vsebine izraža predvsem nepoučenost. Arheologi seveda lahko izkopavajo na že registriranih arheoloških lokacijah in velikokrat se njihova pričakovanja potrdijo, zaradi naključnih najdb pa morajo večkrat izkopavati tudi na novih, do slučajnega odkritja povsem neznanih lokacijah. V obeh primerih pa še vedno lahko »naletijo« na nepričakovane najdbe. Topografske metode namreč žal niso (in tudi še kmalu ne bodo) niti toliko izpopolnjene, da bi lahko odkrili prav vsa arheološka najdišča, kaj šele, da bi brez izkopavanj lahko v celoti ugotovili vsebino teh najdišč. Obstajajo seveda bolj ali manj strokovno utemeljene domneve, za dokaz pa šteje le izkopavanje. Sposobnost profesionalnih kadrov pa je v tem, da obvladajo vse metode pridobivanja podatkov ter njihovo vrednotenje. Žal pa ena metoda ne more povsem nadomestiti druge. Eno redkih področij, na katerem se z avtorico strinjava, je ocena sedanjega stanja na Malem gradu. O tem sem že pisal in govoril na raznih pristojnih in nepristojnih mestih, pa ne le jaz. Ne strinjava se pa o vzrokih takega stanja. Gradbišče je pač gradbišče in kjer se seka, letijo iveri. Drug problem so odpadki, za katere je res pristojna kamniška komunala, ki pa si verjetno tudi ne more privoščiti celodnevnega dežurstva na Malem gradu. Vandalizem je pojav, ki žal ni omejen le na Kamnik - mimogrede, avtorici v vrednost, tudi freske v kapeli niso na varnem, so že temeljito popisane z grafiti vseh vrst. Vlomilci so si vzeli čas in skrivili kovane okenske mreže. Ravno na problem vandalizma pa se navezuje naš predlog, da bi v dokončno obnovljenem stražnem stolpu predstavili zgodovino Malega gradu (seveda le z dokumentacijo in kopijami najdb). To naj bi bila ena od dodatnih vsebin, ki bi pomagale oživiti Mali grad in s fem odvrniti nepridiprave. Mislim, da to ni le želja arheologov. Toliko na kratko. Verjetno bi se tudi za G. V. Dežman našlo področje, ki ga bolje obvlada. Ker pa to ni najino prvo dopisovanje,, jo lepo vabim, naj me obišče - v pisarni ali na terenu. Prepričan sem, da bi temeljit in povsem prijateljski pogovor koristil obema, da ne bova več tratila časa in papirja. milan sagadin Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj Sindikalno prebujenje Sivina negotovosti z letom v zatonu ne odhaja. Ostaja v popotnici vzhajajočemu letu in barva usodo bodočnosti z bolečino in strahom. Bolj kot kdajkoli do sedaj delavci potrebujemo sindikat, kajti podjetniška in delavska zakonodaja je pred meseci dobila nove temelje in je z vrtoglavo hitrostjo postavila tanjše stene delavski socialni varnosti. Le sposoben sindikat je lahko zakoniti varuh delavcev pred morebitnimi krivicami in zlorabami vodilnih delavcev, ki so čez noč postali delodajalci. Nova zakonodaja jim je položila v roke pomembna pooblastila in le sindikat je tisti, ki v imenu svojih delavcev lahko in mora sodelovati pri izvajanju in varovanju pravic delavcev. Zato, pozdravljena pobuda socialdemokratov iz Kamnika, ki je pred časom povabila predstavnike tistih sindikatov, ki so se v svojih podjetjih ustanovili v svobodne, neodvisne, samostojne in, v podjetju Svilanit, celo v odvisni sindikat Lastovka. Pobudnike srečanja je vodila skrb, da so v času, ko se odloča o najpomembnejših pravicah delavcev, pa tudi o premoženju tovarn, ki so si nadela podjetniški plašč, sindikati razdrobljeni in zamirajo. Škoda le, da pobuda za organizacijo skupnega koordinacijskega odbora na nivoju občine ni že prej zaživela in združila obstoječe sindikate ter prebudila vse, ki se jih sindikalne pluralistične sape niso dotaknile. Srečanja, 22. novembra, so se udeležili predstavniki sindikatov iz KIK-a, Alprema, SAP-a in Svilanit-a ter v imenu svobodnih sindikatov iz Kamnika Franc Sikošek. Če so morda še govorili v različnih jezikih, ko so predstavljali svoje sindikate, so v enem in vsem razumljivem jeziku izrazili željo za sodelovanje in medsebojno povezovanje v cilju izobraževanja sindikalnih zaupnikov in zaščite de- lavcev. Kajti, ko je stekla beseda o zaščiti delavca, se njihovi pogledi, kljub pluralističnim pogledom niso razhajali. A še pred tem so ugotovili, da je najprej potrebna oživitev delavske solidarnosti pod krili novih sindikatov. Zato so vabilo za prvo srečanje sindikatov dobili predvsem tisti, ki so že uspešno zarezali ledino v svojih podjetjih. Začetniško prekaljeni sindikalni zaupniki so pripravljeni pomagati in izmenjati izkušnje z vsemi, ki jih to delo še čaka. Osnova predlaganega sodelovanja je sindikalni pluralizem in strpno razumevanje različnih pogledov. Zato je bilo na »prvi šolski pluralistini sindikalni uri« dogovorjeno, da je sodelovanje prostovoljno in neobvezujoče. Od pobud in vsebine srečanj bo odvisno življenje koordinacijskega občinskega sveta, ki naj bi v bodočnosti stremel za tem, da bi dosegel vsaj približno enak obseg varovanja pravic delavcev v kamniških podjetjih. Prvemu koraku že sledi naslednji. Že čez nekaj dni bo zopet srečanje vseh »novih« in starih, zdaj že »zgodovinskih« sindikatov. Zanesljivo se bo v beležnico koordinacijskega odbora zapisalo kaj pomembnega in vrednega za objavo. Predvsem pa je pomembno to, da delavci ne bomo več prepuščeni sindikalnemu mrtvilu, ki nas prepušča v milost in nemilost viharnim spremembam v vsakdanjem življenju, predvsem pa pri delu. IVANA SKAMEN Registracijo podjetij vam uredimo hitro in ugodno. Tel. 811-322. Rdeti križ se zbira in razdeljuje pomoč Občinska organizacija RK Kamnik se je po velikih poplavah, ki so v začetku novembra močno prizadele krajane v nekaterih krajevnih skupnostih, takoj intenzivno vključila v zbiranje in razdeljevanje pomoči najbolj prizadetim prebivalcem. Od zadnjega poročanja so aktivisti Rdečega križa razdeljevali pomoč v živilih, oblačilih, obutvi in krmilih za živino še nekaterim prizadetim na območju krajevnih skupnosti: Kamnik-Pe-rovo, Volčji potok, Šmarca, Šmartno, Nevlje-Poreber, Špitalič in Kamniška Bistrica. Pomoči so bili prizadeti zelo veseli. Prav tako je bilo na območju KS Črna razdeljeno nekaj gradbenega materiala in druge pomoči. Do sedaj so na Občinski organizaciji RK Kamnik zbrali že veliko denarja, poleg tega pa tudi precej drugega blaga, ki je že bilo ali pa še bo razdeljeno v naslednjih dneh. V celotni akciji je RK Kamnik razdelil 180.835,00 din denarne pomoči. Ta pomoč je vsaj deloma ublažila stisko prizadetih krajanov. Pomoč še priteka. Ko bo RK zbral še dodatne predloge, bo temu primerno ukrepal. Posamezniki, društva in organizacije so od zadnjega poročanja prispevali, in sicer: - Šafer Jože, Nevlje din 500,00 - Zveza dobrovoljnih krvodajalcev Doberdob 2.230,50 - K. O. Rakitovec-Pšajnovica 8.300,00 - Kirimun Izidor, Vir 600,00 - Gorjup Boris, Nada, Kamnik 1.000,00 - K. O. Špitalič 13.850,00 - K. O. RK Moste 2.000,00 - Hajdinjak, Trobevšek, Zupan, Mlakar Štritof, Prczelj, Stan. kom. banka Kamnik 3.000,00 -Kuhar Franc 1.000,00 -Jež Janko, Tunjice 5.000,00 - Živko Vedlin, Kanada 2.000,00 - Brezovar Kristina, Motnik 300,00 - OO ZS Plastika. Radomlje 5.000,00 - učenci oš. šole Frana Albrehta, RK Podružnica Mekinje, 3. in 4. raz. 1.408,00 - K. O. Nevlje 3.000,00 - K. O. Komenda, delno 9.880,00 -K. O. Godič 23.110,00 RK Kamnik se vsem darovalcem, ki so pomagali z denarjem, z materialom ali so neposredno sodelovali v akcijah reševanja, v imenu prizadetih krajanov iskreno zahvaljuje za nesebično pomoč. Zahvaljuje se tudi vsem, tistim, ki so kakor koli pomagali, da je zbrana pomoč prispela pravočasno do prizadetih. Hitra akcija zbiranja in razdeljevanja pomoči je med ljudmi naletela na polno podporo. Tudi ob tej priliki se je izkazalo, da ljudje s srcem pomagajo pomoči potrebnim. Naravna nesreča nas je še tesneje povezala v skupno akcijo, ki je rodila kar bogate sadove. STANE SIMŠIČ Utuk deblokirtm in prestrukturiranja na pragu Energija in plače - največji strošek 5 Lončarskega V petek, 14. decembra, je minilo 60 dni, odkar je bil Utokov žiro račun blokiran. Zaradi neporavnanih obveznosti s strani kupcev, v novembru pa še dodatno zaradi prekinjene proizvodnje (ta je stala mesec dni zaradi uničenega kolektorja na centralni čistilni napravi-odnesla ga je voda ob poplavah) se je utok znašel v velikih finančnih težavah. Vendar jih je z velikimi napori, s pomočjo bank, zavarovalnice in občine, ki je ob republiki tudi priskočila na pomoč, do roka uspel rešiti. Ponovno bodo laže zadihali, vendar pa je pred njimi še težje obdobje; še bolj se bo treba izkazati. Predvsem pa s pametnim predlogom ekološke sanacije, ki ga delajo v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan in bivšim lastnikom tovarne ter priznanim strokovnjakom s področja usnjeno predelovalno industrije Francem Knafličem, dokazati, da bodo na tem prostoru in na eventualni novi lokaciji ob obvoznici v bodoče lahko delali ekološko nesporno in nemoteče za okolico, obenem pa ekonomično in dobičkonosno. Gospodarska situacija v Utoku je seveda odraz poslabšanja likvidnosti na celotnem jugoslovanskem prostoru. V Utoku se je stanje začelo poslabševati že aprila, v novembru in decembru se je občutno zmanjšal izvoz, izpadla pa je malodane polovična prodaja usnja na jugoslovanski trg. saj danes oskrbujejo z usnjem le še slovenske čevljarje. V južnih republikah namreč kupci ne poravnavajo obvez. Ker se je v oktobru stanje poslabševalo še v bankah (postajajo nesolventne zaradi velikega dvigovanja vlog občanov), se je Utok začel zadolževati na sivem trgu, ki pa je kmalu začel vnovčevati svoj denar. Za nameček je zaradi uničenega kolektorja Utok moral ustaviti proizvodnjo, zaradi česar je 500 delavcev ostalo doma, prihodek pa je bil v tem času manjši za petdeset milijonov dinarjev. Tretjega decembra so s proizvodnjo ponovno začeli, vendar se je »Da smo se tako odločili, obstajata vsaj dva vzroka: eden je gotovo ta, da se bo vsako posamezno področje lahko hitreje razvijalo, drugi pa je večja fleksibilnost in tudi socialna varnost delavcev. Kajti, če kateri od delov res mora odmreti, naj se to zgodi le s tistim, ki se ne more sam preživeti, ostalo pa naj normalno dela,« jc dejal direktor Utoka Horst Hafner. Od 10. 12. imamo torej uradno pet podjetij: Usnjarno, Konfekcijo, Proizvodnjo galanterije in oblazinjenega pohištva, Trgovino (maloprodaja) in Unimarket (zunanja trgovina, računovodstvo, računalniška obdelava podatkov, gostinstvo in turizem). »Krovno podjetje oziroma stari Utok je prevzelo vse terjatve in obveznosti. Pri Centru za gospodarsko svetovanje smo naročili oceno vrednosti Utoka. Po njihovih rezultatih je ta vreden 35 mi- Horst Hafner: »Problema Utoka ne mislimo reševati z odpuščanjem delavcev!« Foto: K. Grčar med tem časom blokada povečevala. Utok je ob poplavi prijavil 25 milijonov dinarjev škode, vendar od tega še ni dobil niti dinarja. Za odložitev plačila republiških prispevkov se je Utok obrnil na republiškega sekretarja za finance, pogovori so bili uspešni, obenem pa so s prošnjo uspeli tudi na občinski-ravni. V Utoku so sedaj pred bistvenimi odločitvami - ali še predelovali usnje, ali obdržati le še konfekcijo, in podobno. V ta namen bodo naredili podrobne analize. Utok se je v začetku oktobra preregistriral v delniško družbo, kar je v skladu s programom sanacije in prestrukturiranja. Po novem je tako pet delniških podjetij s krovnim podjetjem Utok. lijonov DEM. Pri dokapitalizaciji računamo še na približno pet milijonov DEM od vlaganj tujih in domačih partnerjev v posamezna podjetja in na štiri milijone DEM od prodaje stanovanj - 85 jih jc v lasti Utoka, v njih so naši nekdanji in zdajšnji delavci. Nekaj si obetamo tudi od prodaje delavskih delnic. Racionalizirati nameravamo tudi število zaposlei nih. Zavedamo se, da Utoka ne bomo rešili z odpuščanjem delavcev. Poskrbeti moramo za njihovo socialno varnost. Pa vendarle smo naredili program racionalizacije tudi na tem področju. V tem letu smo število zaposlenih že zmanjšali, nekaj s predčasnimi upokojitvami, oddajanjem osnovnih sredstev delavcem v najem, prekinili pa smo tudi pogodbe s petdesetimi delavci,« je poudaril Horst Hafner. $vt£cu>$t Tekstilna tovarna SVILANIT, d.d. 61241 KAMNIK, Kovinarska 4 Na podlagi sklepa organa upravljanja oddaja v najem: 1. POČITNIŠKI DOM na Barbatu, otok RAB Dom ima 25 ležišč, leži ob obali in ima lastno plažo in parkirišče. Potreben pa je manjše adaptacije. 2. POČITNIŠKE PRIKOLICE (11 kom) Pogoji najema bodo določeni s pogodbo. Delavci podjetja imajo prednostno pravico zasedbe kapacitet. Stroški adaptacije doma na Rabu se poračunajo z najemnino. Ponudbe sprejemamo v 15 dneh po objavi oz. do sklenitve pogodbe. Informacije o objektih in pogojih so na razpolago v splošni kadrovski službi podjetja. Utok ima trenutno 860 zaposlenih, do konca prihodnjega leta pa naj bi jih bilo le še približno 700. Delno - za skoraj 40 odstotkov - so tudi zmanjšali proizvodnjo v usnjarni. Upajo tudi, da jim bo v sodelovanju z Inštitutom in Francem Knafličem uspelo narediti ekološki sanacijski program usnjarne, s katerim bodo do največje možne mere zmanjšali vsebnost kroma in sulfidov v odplakah. Program je vreden 1,3 milijona dinarjev. Dolgoročno pa po besedah direktorja, Utok še vedno računa na preselitev — seveda s pogojem, da se bo slednja financirala tudi s pomočjo republiškega ekološkega dinarja. ROMANA GRČAR Po nekaj letih trdega dela in vlaganja v nove stroje ter proizvodne programe je 17-članske-mu kolektivu nekako uspelo podjetju zagotoviti trdnejšo bodočnost, predvsem pa s kakovostnimi izdelki ponovno najti zaupanje kupcev in tako tudi stalne odjemalce. Obnovili so si proizvodne prostore, s pomočjo zunanjega sodelavca. Roka Součka, pa so pridobili nove električne peči za žganje gline. Za njihovo podjetje pa je pripravil tudi nove glazure, ki niso nevarne ljudem. Tako so ponovno začeli izdelovati tradicionalne izdelke - skodle, modle, pekače, majolike, vrče in druge uporabne izdelke (te med drugim v prednovoletnem obdobju lahko uporabite kot koristna in lepa da- rila - so namreč zelo lepo ročno poslikani!). V lončarskem podjetju je tudi lepo urejena prodajna galerija umetniške keramike različnih avtorjev (na ogled med delavnikom od 7. do 17. ure). Kljub znanju in modernizaciji pa komendskim lončarjem ne gre kar vse po maslu, nam je pripovedovala direktorica Darja So-uček. V glavnem se je hudovala predvsem na državo, ki je s svojim nedoslednim obnašanjem glede navodil o privatizaciji podjetij naredila več škode kot koristi. Ker v podjetju sicer dobro gospodarijo - z različnimi proizvodnimi programi so si zagotovili prodajo skozi vso sezono - spet ne razume države, ki je podjetja, ki sodijo med drobno gospodar- stvo, kot je Lončarsko podjeL-obremenila z velikim prispevki' ■ za razširjeno reprodukcijo noš ga elektrogospodarstva. NjilK ^ prispevki za električno energ < | - te pa zaradi narave proizvodi porabijo kar veliko - so še pre večji kot prispevki obrtnik' stroški za energijo predstavi polovico vseh stroškov podjeCj.;^ Jstan Tudi pri oprostitvi plačila Pl^, metnega davka za izdelke don1 ^ če obrti se država ne zmeni; take, kot je Lončarsko podjejj ^ čeprav delajo po stari tradiciji ^. ohranjajo dobršen del narodu ^ običajev - za razliko od njih jru. obrtnikom popustijo že pri rm itru dane vsakem malo bolj ume" j nem kiču. ;ev. ROMANA GRČAMI V a. sp :od; tei si U krajevni skupnosti Komenda po načrtovani poti Po izvolitvi novega sveta KS so v Komendi, dokaj veliki KS, ki vključuje kar 10 vasi, intenzivno pričeli z delom, ki se kar ponuja in ne dopušča nobenega oddiha. Predsednik sveta KS Roman Grošelj nam je v pogovoru povedal, da sta v novem svetu KS ostala le dva člana iz prejšnje sestave, toliko, da nekako kontinuirano lahko nadaljujejo delo. Svet KS sicer šteje 13 članov. Novega delovnega programa niso sprejemali. Nadalujejo v bistvu z realizacijo nalog, sprejetih v tem srednjeročnem obdobju. - Delo prejšnjega sveta KS pod vodstvom Franca Štebeta in skupščine pod vodstvom Staneta Zarnika je dobro potekalo. Spričo gospodarskih prilik v zadnjih letih pa je ostalo še precej zadev v reševanju, in s temi ter tekočimi nalogami se sedanji svet intenzivno ukvarja. Katerim nalogam dajete prednost, smo vprašali predsednika sveta KS. Načrti, ki jih imamo v krajevni skupnosti znatno presegajo finančne zmogljivosti. Trenutno rešujemo tiste, ki jim dajemo prednost in ki odpravljajo največ zagat. Že dolgo časa v Komendi dajemo prednost dograditvi popolne osnovne šole. Rešitev te naloge je bilo silom prilik vedno odlagana na kasnejši čas. Tudi odgovorni v občini in strokovnih službah niso pokazali dovolj razumevanja za naše zahteve. Naš svet KS daje temu vprašanju največji pomen in v ta namen tudi zbiramo vsa razpoložljiva sredstva. Želimo finansirati izdelavo načrtov. Študija o potrebnosti šole je že izdelana. Po podatkih, ki jih imamo, je od vseh 530 učencev, v KS Križ, Moste in Komenda kar 320 ali 57% iz Komende, po izračunih pa jih bo proti koncu tega desetletja že več kot 60%. Posebni problemi? Krajevni samoprispevek za KS Komenda predstavlja pomemben vir sredstev. Težava pa nastopa pri plačevanju nekaterih obrtnikov, ki s plačilom čakajo vse do končnega obračuna, ko je vrednost tega samoprispevka že precej razvrednotena. Podoben je položaj z nekaterimi kmetijami. Vzdrževanje cest v organizaciji Cestnega podjetja ni zadovoljivo. Vzdrževanje je slabo ali ga sploh ni. Krajani postavljajo vprašanje, če ne bi bilo boljše, da bi vzdrževanje prevzela kar sama KS, seveda pa bi morali zato prejeti ustrezni del sredstev. Prometna varnost v Komendi ni najboljša. Posebno skrb nam povzroča črna točka pri Vodetu. Kljub večkratnim zahtevam in predlogom za ureditev tega problema odgovorni organi ne kažejo dovolj razumevanja. Na tem kraju ni prometnih znakov, ni označenega prehoda. Starši otrok se bojijo, da bo prišlo do težje nesreče. Vprašujemo se, mar res ni mogoče vsaj deloma zaščitili otrok, ki hodijo v šolo. Kaj vas posebej teži? Zelo težak problem imamo z obiskovalci diskoteke. Po mnenju krajanov ta ne sodi v strnjeno naselje. Razgrajanje v nočnih urah razburja ljudi. Zahtevajo, da se disko takoj zapre ali pa preseli na drugo mesto. V dneh, ko disko obratuje, obiskovalci uničujejo prometne znake, avtobusna postajališča so razdejana in vsako popravljanje predstavlja čisto izgubo. Škodo povzročajo tudi na drugih napravah. Svet KS je zato sprejel sklep, da ni več mogoče odlašati s končno rešitvijo. Regulacija Pšate predstavlja v KS tudi dokaj trd oreh. Pšata vsako leto nekajkrat naplavlja in povzroča znatno škodo zlasti v Podborštvu in na Gmajnici. Z regulacijo bi dosegli še dodatni Kmečka zueza - 15 pomagala poplatfljeniem - Podružnica Komenda je zbrala okrog 30 ton hrane za ljudi in živino, spalnico, zamrzovlano skrinjo in 37.500 din, - Podružnica Kamnik je zbrala okoli 10 ton hrane za ljudi in živino, precej oblačil in 10.000 din. Z območja Markovega in Sel pa nekaj hrane in 11.000 din. - Podružnica Tuhinjska dolina sredstva še zbira. Denar in materialno pomoč smo darovali neposredno prizadetim občanom iz okolice Luč. Za prejeto blago in denar so nam dali pisno potrdilo in obljubili razdeliti blago po območjih. Tako je za Podvolovljek zadolžen Jurij Funtek, Podvolovljck 5, za Mozirje in Luče pa vodi razpored pospeševalec Matjaž Marlot, kmet Jurjove in član SKZ-LS Vinko Drča pa vodita pisno evidenco za celotno območje. Na Rdeči križ Kamnik je bilo darovanega 1.300 kg jedilnega krompirja. Za oddano pomoč imamo pisna potrdila in so vsakomur na vpogled pri predsednikih podružnic. Vsem darovalcem pomoči, zasebnim prevoznikom iz Komende in DO Jata iz Duplice, se v imenu prizadetih v vodni ujmi in v imenu podružnic SKZ-LS na Kamniškem iskreno zahvaljujemo. Anton Hočevar Franc Grkman Marjan Jerman Predsednik sveta KS Roman Grošelj učinek, ker bi bilo možno izsušiti Smidov travnik (močvirje) na Gmajnici in ga pripraviti za stanovanjsko gradnjo. Socialno pomoč prejema tudi v naši krajevni skupnosti več krajanov. Med prejemniki so tudi zdravi in dela sposobni ljudje. Menimo, da bi ti lahko vsaj deloma odslužili prejeto vrednost pomoči. Ni prav, da zdravi nič ne prispevajo k razvoju KS, a prejemajo družbeno pomoč. Kako uresničujete nalogo o asfaltiranju cest? V razvojnem načrtu je planirano asfaltiranje številnih cest znotraj naselij. Inflacija in drugi razlogi so izničili razpoložljiva sredstva krajevnega samoprispevka. Trenutno ni računati na sredstva KS. Krajani se med seboj že povezujejo in združujejo lastna sredstva. Tako so krajani Čebu-ljcve ulice prispevali po 30.000 din na hišo in s temi sredstvi svojo cesto asfaltirali, pri tem pa so dodali še precej prostovoljnega dela. Tako bo treba delati tudi na drugih krajih, če bomo hoteli imeti urejene ceste. Katera vprašanja kanite rešiti v bližnji prihodnosti Širitev pokopališča bo konkretna naloga, ki se je bo KS morala lotiti v nekaj naslednjih letih. Problem se rešuje že dalj časa, z odprtjem mrliške vežice pa je širitev postala šc bolj aktualna. Objekt za športno rekreacijske namene bo treba čim prej zgraditi. Potreba je vedno bolj pereča. Dosedanje zmogljivosti ne omogočajo napredka. Telovadnica v osnovni šoli pokriva le potrebe šole, za ostale krajane pa kljub številnim objektom ni primernega prostora. Ta problem je še posebej izrazit v zimskih mesecih. Z zdravstvom na področju KS nismo zadovoljni. Ambulanta, ki smo jo včasih imeli, je bila ukinjena. Krajani morajo zato hoditi v Kamnik. Po našem mnenju tudi zdravstvo ni bilo naklonjeno našemu predelu. Razmišljamo o lastnem zdravniku splošne prakse. To bomo storili takoj, ko bodo dane možnosti oziroma, če bo sprejet predlog o privatni zdravniški praksi. Ravnanje s kulturnimi spomeniki v naši KS ni primerno. Imamo uski ja m vrsto pomembnih zgodovins* spomenikov, športnih objekfl in drugih zanimivosti, ki pa n| preveč znani v ožji in širši okol ci. V tem pogledu bomo na ] pagandnem področju bolj ag sivni. Zelo znana jc cerke* knjižnica Pavla Petra Glavatj '— hipodrom in drugo, ki je vred' ogleda. Obiskovalci iz drug1 B krajev večkrat obiščejo te znan* [hi nitosti, medtem ko iz kamniS občine obiskov skoraj ni. * (-Organizacijska vprašanja. "a» Svet krajevne skupnosti je jj P°> , vezan s krajani preko članov sj 0 i ta. Težava nastopi tam, kjer čl 1 nov sveta ni. Tako smo ob za( 9> i njih volitvah ostali brez predsta' nika iz vasi Breg, Nasovče in P< Wt tok, problemov na tem področj R pa je veliko. Člani sveta se za*| dajo svojih dolžnosti in se povij zujejo s krajani. Vse preveč paj komuniciranja samo s predsed« kom sveta, zato želimo", da krajani s svojimi predlogi najpll obračajo na svojega predsta| nika. Obseg nalog v KS stalno nar* ča. Samo z volunterskim deM ne bo več mogoče nadaljeval zato razmišljamo, da bi mor' imeti honorarnega delavca, k vedno na razpolago in v staM stikih s krajani. In kaj je še aktualno pri vaSJ jg> Svet krajevne skupnosti zah" va. da se obrat - kurice, ki zai 'ih mraduje kraj, čim prej izseli ' naselja. Ta obrat dejansko ne iff ha di v to okolje, zato morajo priz* deti čim prej poiskati novo loku | cijo. Že do konca leta bomo nabav! li računalnik. Uporabljali ga mo za potrebe evidence in toO? nosti odločanja. Prepričani srn* da nam bo pri vrsti konkretn1' nalog v veliko oporo. In vaša razmišljanja o... V krajevni skupnosti smo pre' dilemo, ali ponovimo razpis" oziroma podaljšati plačevanrl ^ krajevnega samoprispevk';!^ V kolikor ne bomo vključ^ v program izgradnjo popolne novne šole, sem prepričan, za"ii|, juje predsednik sveta KS, da kra'jtp jani ne bi glasovali za podaljš'1'^ nje. Sedanji samoprispevek se >z' teče že aprila prihodnje leto. . Ljudje razpravljajo tudi o nO)" predvideni organizaciji ob&" v Sloveniji, razmišljamo o spremembi kfa' jevnega praznika itd. V krajevni skupnosti bomo p0" leg nakaznih reševali šc vsa tekO' ča vprašanja. Pri svojem delu s* bomo še bolj naslonili na krajah in prisluhnili upravičenim zah^' vam in pobudam, ker le tako b" mogoče tudi v bodoče rešiti celi kopico problemov in realizira" načrtovane naloge. Predsednik sveta KS Komend/ Roman Grošelj še meni, da f sodelovanje med KS Križ, M°! ste, Komenda kar dobro. Šola, I" pa jo Komenda želi, ne bi srn«!3 zavirati tesnejšega sodelovanj8 na vseh stičnih področjih. Prav'* da s pripričanjem zre v prihod' nost. Do sedaj so bili že večkra' v težavah, pa so jih znali vedn" dobro odpravljati in uresničiti ^ tako zahtevne obveznosti. ,, STANE SIM.Šlc B ii (a< let »t 'al k Ml % far % Srečanje slepih in slabovidnih Pododbor slepih in slabovidnih *a območje obeh občin je tudi jptos pripravil društveno srečanje. Udeležilo se ga je precej čla-fov in nekateri gosti. V delovnem programu srečanja je tekla beseda o delu odboja, o problemih, ki se porajajo spreminjanjem obstoječe zakonodaje, in vse kaže, da bodo tem močneje prizadeti tudi slepi |B slabovidni. Dokaj živahna razprava se je razvila o predlogu stanovanjskega zakona, o možnostih in dilemah, ko so postav-leni pred konkretna dejstva, od-lupiti stanovanje, v katerem bi-fejo, ali si kako drugače zagotoviti stanovanjsko pravico, glede |a to, da vsi člani, ki uporabljajo Iružbena stanovanja, nimajo ma-terialnih možnosti za odkup. ' Tudi osnutek zakona o obdavčevanju plač in pokojnin vsebuje ;Afrsto neznank, iz vsebine zakona pa izhaja, da bo vplival na praz-nitev žepov oziroma bodo prejemniki pokojnin tudi dolžni plačevati davek. Obravnavana je bila še cela vrsta drugih vprašanj in ker na številna ni bilo mogoče dati ustreznih odgovorov, želijo slepi in sla- bovidni, da društvo upokojencev (skoraj vsi slepi so tudi člani društva upokojencev) organizira posvet o vseh zadevah, ko bodo stvari jasnejše. Predsednik Milan Trojan je govoril o opravljenem delu, predsednik društva iz Ljubljane, Janez Hrovat, pa je poročal o urejanju zadev v Ljubljani. Vsem prisotnim je zaželel prijetne praznike. V razpravo o stanovanjski problematiki, obdavčenju plač in pokojnin so sc vključevali tudi povabljeni gostje. Kulturni program je zelo popestril prof. Janez Majcenovič, ki je zapel nekaj lepih pesmi in obširneje govoril o potovanju po Južni Ameriki, ko so v okviru Izseljenske matice Ljubljana obiskovali naše izseljence v Argentini in Braziliji. STANE SIMŠIČ 5estdesetletnir.a bajtarjeu na Veliki planini kfl :.l!t Ligi Bajtarji na Veliki planini v tem ni Mu slavijo svojo 60-letnico. Od i5t kromnih začetkov leta 1930, ko te Gregorc Rajko kot prvi dobil Manšarsko kočo v najem čez zi-p( bo, se je v naslednjih letih števi-svi* najemnikov stalno povečevati! C Poleti živina, pozimi smučari-0 8, so oživljali ta prelepi planin- ski svet. Začel se je razvijati planinski turizem, ki vsako leto privablja več nedeljskih turistov in planincev. Zgrajene so bile številne planšarske koče s svojstvenimi arhitekturnimi rešitvami. Po požigu večjega dela planšar-skih koč, proti koncu II. svetovne vojne, so jih lastniki kmalu po vojni obnovili, toda le malo njih v prvotnem slogu. V okviru praznovanja 60-letni-ce so bajtarji s sodelovanjem ZKO organizirali razstavo v Razstavišču Verona, odprli so jo 5. decembra. Številni ljubitelji planinskega sveta, ki so se otvoritve razstave udeležili, so imeli kaj videti. Veliko slikovnega materiala v dobršni meri predstavi začetke in kasnejši razvoj bajtarstva na Veliki planini, vse do današnjih dni. Razstavo je odprl bajtarski župan Vili Lešnjak. O razvoju bajtarstva, o nastanku planšarstva, o geološko-zgodovinskih virih Velike planine pa je govoril arhitekt Vlasto Kopač. Že župan bajtarjev je v uvodnem delu spomnil na izredno pomemben delež Vlasta Kopača pri ohranjanju Velike planine, pri urejanju neštetih vprašanj, ki so v mnogočem vplivala na to, da Velika planina ohranja vsaj nekaj prvobitnosti in da je na tem predelu kemniških planin dosežen primeren odnos do naravnega okolja. Prav to pa je tudi razlog, da število obiskovalcev narašča v vseh letnih časih. Pred dvema letoma so bajtarji ustanovili tudi svoje planinsko društvo, ki povezuje skoraj vse bajtarje. Zelo zanimive vsakoletne prireditve, ki jih na planini organizirajo bajtarji, so postale že tradicionalne. Ogleda si jih mnogo ljudi. Bajtarji so aktivni tudi na drugih področjih. Sodelovali so pri posodabljanju planinskih koč na Kamniškem in Kokrškem sedlu, pri obnovi cerkve Marije Snežne na Veliki planini, redno hodijo v gore, mnogim so planine drugi dom. V kulturnem programu je sodelovala s svojimi pesmimi ljudska umetnica Katja Turk. Bila je kar 30 let planšarica na planini. Ob prelepih lepotah Velike planine se ji je utrnila marsikatera lepa pesniška beseda, ki jo je tudi zapisala. Nekaj šaljivih je tudi prečitala. Glasbeni del, ki je vzdušje še popestril, je pripravil Božo Mati-čič s svojo harmoniko. S prijetnimi blagozvenečimi akordi je vzbujal hrepenenje po lepem in čudovitem planinskem svetu. Razstava je bila zanimiva in lepa. STANE SIMŠIČ Iz Doma upokojencev Bili srna na Sveti gori in u Goriških Brdih Na naš jesenski izlet nas je pri-Nevno vodil naš vodič Ludvik [tavnik, varno vozil pa šofer *jze. Ves čas smo se seznanjali 'posebnostmi Krajev. In že smo ''Postojni. Polagoma se spuščajo proti Vipavi z znanimi vino->adi in s kvalitetnimi vini. Širo-j> obokana vrata vodijo v vinske 'leti. Vipavec in pršut sta pojem, 'eter je v vipavski dolini močan, 'alje je znamenit Štanjel in dvo-6c Zemono, kjer se sestajajo ^Iturniki. Tudi Ajdovščina je 'llturno središče. Spremljajo nas ['are primorske hiše, z drevesi 'ftkijev, in že smo v Novi Gorici, Modernem mestu, zgrajenem le-1.47, s podjetji, ustanovami ter Posebno lepo cerkvijo. Kot na Jani je pred nami Skakalnica ali ^eta Gora s 682 m nadmorske 'Sine. Blizu je staro mesto Sol-*n, nad njim se naša pot začne ''mo dvigati, do romarske poti I cerkve na Sveti Gori. vOb 11. uri smo prispeli na naš Ivi cilj, na Sveto Goro in se Waj udeležili svete maše. Motna cerkev z visokim stolpom Z votivno podobo nas jc spreje-P. Matej Papež nam je razložil todovino cerkve, ki je bila več-ht porušena in spet zgrajena. fVira iz 14. stol., potem je bila f>novno zgrajena, po izjavah de-lice Urške Fcrligoj naj se v čast Mariji po njeni želji zgradi cerkev, nato jo je cesar Jožef II. dal porušiti, in še soške ofenzive med prvo svetovno vojno so jo znova uničile. Pozneje je bila obnovljena četrtič. Lani so slavili 450-letnico te božje poti. Nakupili smo še razglednice in spominke, nato pa odšli po nevarno strmi poti do Soče in preko mostu v vinorodna Goriška Brda. Naš cilj je Dobrovo, z znano visnko kletjo, kjer smo imeli kosilo, prineseno s seboj. Nekateri smo zlezli na visok razgledni stolp, odkoder je vidna vsa pokrajina, kar je bilo posebno doživetje. Potem pa se vračamo proti Vipavi in k zadnjemu cilju: Vipavski Križ, s samostanom in znamenito knjižnico, ki jo vodijo p. kapucini. Izvedeli smo za razovj tega kraja, mesteca na gori z dvema zvonikoma, obzidanega zaradi turške nevarnosti. Samostan in cerkev sta iz 1.1640, pred 3 leti je bila 350-letnica samostana. Tedaj se je po Sloveniji izvedelo zanj, posebej še lani, ko jc bilo sveto-gorsko leto. Ob obletnici je bil samostan obnovljen, ostalo pa jc lc še 6 redovnikov, ki imajo vinograd in pridelujejo pristno in dobro vino. Razstava, pripravljena ob obletnici, vsebuje 25.000 starih knjig, stare slike na platnu (dela redovnikov) in dragocene oltarje v cerkvi iz marmorja in lesa. Največja slika, ki visi v cerkvi, je v Parizu zastopala slovenski barok. V prvi sobi so novejše knjige, vsi Nobelovci, sledi Naša beseda (pisatelji), leksikoni in drugo, sv. pismo v 2 knjigah s slikami starih umetnikov. Druga je soba Janeza Sve-tokriškega, prve slovenske tiskane pridige 1791 (bil je izviren, duhovit pridigar, še sedaj ga radi ponazarjajo gledališki igralci). Glavna skupina knjig je iz let 1500 in 1900, v glavnem latinske, nemške, italijanske, vseh ved in znanosti. Najdragocenejši je maj- hen molitvenik, 107 listov, ki je unikat. Poleg Skalnicc je bilo to enkratno doživetje za vse nas. Naj omenim še Vena Pilona, kubističnega slikarja iz Ajdovščine, ki ima sliko odtod, cerkev s črnima stolpoma,' razstavljeno v Louvru. Ob prizadevnem vodstvu našega vodiča smo lahko ugotovili, da smo si ogledali izredne kulturne znamenitosti. Zahvala mu gre, kakor tudi šoferju Lojzetu, ki nas je srečno pripeljali nazaj, upravi Doma in spremstvu, ki so nam omogočili to našo lepo pot. MARIJA LAVRIČ Dr. Ulilnn Kralj - upokojenec Dr. Milan Kralj iz Zdravstvenega doma Kamnik je sredi letošnjega leta odšel v zasluženi pokoj. Kamničani ga poznamo kot dobrega in vestnega zdravnika. Številni borci, ki so zahajali k njemu in bili deležni posebne pozornosti in razumevanja, so mu hvaležni. Tudi starejši občani so ga radi obiskovali, saj je sistematično skrbel za njihovo zdravje in jim lajšal bolečine ne zgolj z zdravili, ampak tudi s prijazno besedo. Tak s srcem predan zdravnik svoji stroki, kot je bil dr. Milan Kralj, bo marsikomu manjkal, ko bo iskal zdravniško pomoč. Rojen je bil 25. 12. 1924 v Ljubljani. Tam je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo in medicinsko fakulteto. Uspešno jo je zaključil 1953. leta. Med zadnjo vojno vihro je bil leta 1942/43 10 mesecev zaprt - v internaciji (imel je zaporniško številko 1143) v Italiji (Go-nars, Trevisso in Perugia). Po očetovem posredovanju je bil 1943 izpuščen in je dalje živel v Ljubljani. Kmalu po končani vojni je odšel na odsluženje vojaškega roka in se 1946 vpisal na medicinsko fakulteto. Po končanem študiju je kot zdravnik splošne prakse služboval v raznih krajih Slovenije. Pridobil si je veliko izkušenj, saj je spoznal veliko zdravniške pomoči potrebnih ljudi v prvih letih po končani vojni, ko mnoge telesne in duševne rane še niso bile zaceljene. V Kamnik je prišel pred 28 leti. Petnajst let je bil zaposlen v Podjetju Kamnik, opravil je dopolnilni izpit iz medicine dela, zatem pa se zaposlil v Zdravstvenem domu Kamnik. Uspešno je zaključil večse-mestrski tečaj in postal zdravnik-gerontolog. Med njegovim službovanjem se je razvijala tudi posebna ambulanta za borce, ki se je razširila tudi v ambulanto za starejše občane. V tej ambulanti je postal vodja in jo uspešno, v zadovoljstvo ljudi, vodil vse do letošnjega leta, do upokojitve. Borci niso bili dolžni obiskovati te ambulante, ampak so lahko prosto izbirali zdravnika, toda velika večina borcev je prihajala k njemu. Zdravstveno stanje borcev je zahtevalo posebno skrb. V tem času so bili večkrat organizirani sistematični pregledi, veliko je bilo problemov in težav pri izbiri ljudi za zdravilišča. Pičla finančna sredstva so omejevala izbiro ljudi, potrebnih zdraviliškega zdravljenja. Različna so bila gledanja na ambulanto za borce, številne so bile tudi pripombe, največkrat neutemeljene, se spominja naš sogovornik. Misli, da je bila ambulanta za borce potrebna in upravičena. Pri starejših ljudeh, kamor sodijo tudi že skoraj vsi nekdanji borci, je pomemben tudi pravilen pristop in pridobitev obojestranskega zaupanja, kar precej vpliva na zdravstveno razpoloženje bolnikov. V ambulanti je delal polnih 12 let. Ko danes, nekaj mesecev po upokojitvi razmišlja o zdravstvu pri nas, o različnih predlogih za organiziranost, se nagiba k mnenju, da je za uspešno zdravljenje potrebna sistematičnost in poznavanje bolnika. Zato sodi, da je sistem, ki je uveljavljen v mnogih deželah, tako imenovani hišni zdravnik, primeren tudi za naše prilike. Ob bližnjem rojstnem dnevu, ki ga bo dr. Milan Kralj praznoval ta mesec, je predsednik občinskega odbora ZZB illlll; NOB občine Kamnik Janez Prezelj slavljencu naslovil naslednje misli: »V imenu Občinskega odbora ZZB NOV občine Kamnik in v svojem imenu Vam ob vašem življenjskem prazniku pošiljam iskrene čestitke z najlepšimi željami, da bi še mnoga leta uživali srečo v krogu Vaše družine. Izkoriščam to priložnost, da se Vam v imenu borcev NOV občine Kamnik iskreno zahvalim za vašo skrb pri zdravljenju borcev. Dolga leta vašega dela z borci so blagodejno vplivala na zdravstveno stanje borcev. Zahvaljujem se Vam v imenu vseh, ki ste jim kot zdravnik, humanist posvečali vso skrb in znanje, v trenutkih, ko so bili pomoči najbolj potrebni. Ob odhodu v zasluženi pokoj Vam želim, da bi v miru, trdnem zdravju in osebnem zadovoljstvu uživali sadove svojega dela še dolgo vrsto let«. Pri delu z ljudmi ni imel posebnih problemov in je rad skrbel za bolnike. Pravi, daje bilo delo prijetno, za zdravnika zelo pestro in zanimivo. Zdravstvenemu poklicu se je v celoti posvetil in ni mu žal take odločitve. Zdravniška tradicija bo ostala v družini. V zakonu z ženo Pavlo sta se jima rodila dva sinova, ki nadaljujeta očetovo pot. Sin Marko je zdravnik-orto-ped, sin Boris pa zdravnik-der-matolog-specializant, oba v Kliničnem centru v Ljubljani. Dr. Milan Kralj je rad popo-toval skupaj z družino. Ogledali so si znamenitosti Italije, Poljske, Nizozemske, Španije, Grčije, Češke itd., skoraj vedno v lastni režiji. Še danes se rad ukvarja s tenisom, kar dobro igra šah in še' druge konjičke ima, ki se jim bo sedaj, ko je v pokoju, laže posvečal. Ko ocenjuje svojo prehojeno pot trdi, da zdravstvo zahteva celega človeka, če naj bi dosegal želene uspehe. Prejšnji časi so bili bistveno težji od sedanjih. Ni bilo dovolj učinkovitih zdravil, tehnika še ni bila toliko izpopolnjena. Težko je bilo zdravnikom, zlasti vojni generaciji. Bili smo na začetku, se rad spominja, vedno smo živeli v prehodnem obdobju, sedaj, kot izgleda, se nam zopet bliža prehodno obdobje. Za nas sta-rejSe velja, poudarja dr. Milan Kralj, da želimo, da bi v miru živeli in soglasno krojili novo življenjsko pot; čas revolucij bi že moral biti mimo, kaže pa, da smo zopet na začetku. Globoko razmišljanje človeka, ki se je v celoti posvetil človeku, da slutiti, da v njem, v dr. Milanu, živi razmišljajoč duh, povezan s pripravljenostjo vedno in povsod pomagati bolnemu človeku. STANE SIMŠIČ 1 Prenovljeno svetišče »na Sutni« Letošnji praznik Marije Brezmadežne je bil za vernike enako se glaseče kamniške županije in za njihovega župnika in prodekana Draga Markuša posebno lepo doživetje. Veselili so se konca zahtevnih obnovitvenih del na zunanjščini njihovega božjega doma, ki tako lepo dopolnjuje staro kamniško mestno jedro. maše ga je z izbranimi besedami pozdravil podpredsednik izvršnega sveta, dipl. ekonomist Miha Novak, na koncu maše pa se mu je za obisk, mašo in spodbudne besede zahvalil študent prvega letnika teologije. Jure Bičanič. Škof Kvas je svoje misli v pridigi osredotočil na praznik Brezmadežne in pomen pravega miru Skupaj z njimi se je veselil tudi ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas. K njim je prišel blagoslovit prenovljeno zunanjščino župnijske cerkve (temeljito sta obnovljena tudi župnišče in mežnarija), obenem pa tudi na zaključek celodnevnega češčenja. V začetku v človekovem, zlasti pa še v krist-janovem življenju. V časih, ko je mir vsepovsod ogrožen, se zbiramo ob božji Materi in jo zaupano prosimo, naj nam pri nebeškem Očetu izprosi dar notranjega in zunanjega miru, da bomo zaupno zrli v negotovo prihodnost. »Ma- Ob 15-letnici ženskega zbora Solidarnost Minuli petek so pevke ženskega zbora Solidarnost proslavile svojo 15-letnico. V prepolni dvorani nad kavarno je potekal jubilejni koncert. Pevke pod vodstvom Olge Štele so pripravile dokaj pisan spored sicer skope literature za ženske zbore. Poleg nekaj umetnih skladb (Gallus, Bohorič, Haydn, Foerster) so prevladovale priredbe narodnih. Če odštejemo nekaj intonančnih netočnosti, izvirajočih iz premalo dodelane pevske tehnike, so bile v prvem delu koncerta najbolje zapete pesmi Havdna, Ipavca, Liparja in Marolta. V drugem delu bi izpostavil med dobro zapetimi skladbami Tom-čevo Od Ribnice, Adamičevo Zbadljivko, Tomčevo Zagorski zvonovi in posrečeno interpretacijo Kramolčeve Lepa ura sonce seje. Pregljeva Oj, te mlinar bi učinkovala prav lepo, če ne bi bila preforsirano zapeta. Pogrešati je bilo lep, mehak in zlit zvok, kakršnega so pevke nekoč (ob ustanovitvi) že obvladale. Ta bi bil še zlasti primeren za okolje, v kakršnem so nastopile. Zavedati seje treba, da majhna, prenapolnjena dvorana z nizkim stropom ni naklonjena preforsiranim in premalo kontroliranim nastavkom. Seveda sem prepričan, da bo 25-članski zbor te pomanjkljivosti v kratkem odpravil in se bo lahko kmalu spoprijel s še kvalitetnejšo zborovsko literaturo. Za konec je zbor nastopil še s po eno skladbo pod vodstvom bivših zborovodij. Pod vodstvom Viktorja Mihclčiča so zapele pevke Brahmsovo Uspavanko (lepo!), pod vodstvom Karle Urh pa Ipačevo Vse mine. S podelitvijo Gallusovih značk in s čestitkami bratskih zborov je bilo slavje zaključeno SAMO VREMŠAK rija, vrni se v slovenske domove, cerkve in srca!« je povabil škof Kvas. Študent Bičanič pa je opomi-njujoče zaklical: »Naj ves Kamnik postane svetišče!« Pri tem je mislil ustrezno duhovno pripravo Kamničanov na izredno birmo v prihodnjem letu in še zlasti mi-sijon v skoraj vseh župnijah kamniške dekanije. Ta bo tudi v njihovi župniji. Kamničani so ob svojem velikem prazniku izrekli vse čestitke ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju ob praznovanju 70-letnice rojstnega dne, najboljše želje pa tudi bolnemu ljubljanskemu pomožnemu škofu dr. Stanislavu Leniču, ki je prejšna leta na praznik Brezmadežne tako rad prihajal k njim. Lep liturgični praznik je obogatila tudi pesem otroškega in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom prof. Ivi Ropaš. Zahtevna fasadna, krovska, utrditvena, mizarska in druga prenovitvena dela so vodili priznani strokovnjaki. Vsak od njih, pa tudi njihovi pomočniki, so po svojih strokovnih močeh prispevali velik delež, da je cerkveno svetišče »na Šutni« danes v novi preobleki. Že lani jeseni je bila obnovljena fasada na župnišču in mežna-riji. Ta dela je vodil kamniški mojster Janko Jeglič. Letos od spomladi do jeseni pa so nadaljevali z drugimi obnovitvami. Kipe svetnikov na cerkvenem pročelju je obnovil akademski kipar Peter Mali. Zahtevna utrditvena, povezovalna in fasadna dela na cerkvi je nadzoroval mojster Franc Pelko z Bleda, krovska dela pa so bila v rokah kamniškega mojstra Toneta Vrtačiča. Župniku Markušu sta bila v marsičem pri obnovitvenih delih v oporo cerkvena ključarja, dipl. inž. Ivo Stražar in mizar Franc Ipavec. Seveda pa se cerkev Marije Brezmadežne ne bi lesketala v novem sijaju, če ne bi njene obnove denarno in moralno podprli župljani. Prenovljena božja hiša, ki jo je dal na lastne stroške v renesančnem slogu zgraditi župnik dr. Maksimiljan Leopold pl. Rasp (dozidana je bila leta 1734, poleg drugih jo krasijo tudi umetnine slikarja-domačina Matija Koželja) ne bo samo lep okras starodavnemu Kamniku, ampak tudi v veselje vernikom, ki se bodo v njej zbirali k bogoslužju, molitvi in iskali duhovne tolažbe. JOŽE PAVLIC Praznimi decembrski dnevi Ožiuiti trihrpljeuski obiraj Po zelo uspešno organiziranih in čez vse dobro obiskanih Miklav-ževanjih v Kamniku, Komendi in tudi v Nevljah, si je Odbor za oživljanje starih običajev pri SKD na Kamniškem zadal že novo nalogo. Ob prazniku Svetih treh kraljev bodo poskusili oživiti, še pred drugo svetovno vojno na Kamniškem zelo razširjen običaj; od 6. januarja so trikraljevske trojke, največkrat sestavljene iz fantov, starih nekako od 9 do 14 let, pa tudi starejših in odraslih, kot koledniki obiskovale hišo, zapele po eno ali dve krajši priložnostmi pesmi in obenem prosile za darove, ki so bili po večini namenjeni za dobrodelne namene. Napravljeni so bili v Svete tri kralje s kronami na glavah, eden je nosil na palici pritrjeno zvezdo repatico. Po vojni so na Kamniškem ta lep običaj, ki ga je tolikokrat upodobil slikar Maksim Gaspari, skoraj povsem zatrli. Omenjeni odbor poziva vse fante oziroma njihove starše, ki bi irneli veselje sodelovati pri oživljanju tega običaja, da se, po možnosti že organizirani, v trojke po vaseh ali mestnih območjih, čimprej, vsekakor pa do 26. decembra, prijavijo Odboru za oživljanje starih običajev pri SKD na Kamniškem, Kamnik, Pot na Jeranovo 5. Vse informacije, tudi vsak delavnik, po telefonu 811-711, int. 32 pri g. Milanu Windšnurerju. Za vse udeležence bo odbor skušal organizirati kratek - dveurni tečaj o izdelavi kostumov, s poukom ene ali dveh pesmi kolednic. Neto iztržek od nabranih darov bodo namenili poplavljencem na Kamniškem. yv ^ Vabimo vas na ustanovni zbor Slovenskih krščanskih demokratov za področje farne skupnosti Komenda. Zbor bo v petek, 28. decembra, ob 19. uri v Glavarjevem špitalu, Glavarjeva cesta 104. Vabljeni vsi, ki so vam krščanske vrednote blizu, tudi če se ne nameravate vpisati v stranko. Precej različnih mnenj je bilo izrečenih zadnje dni, katere praznike bomo praznovali in katere opustili v prednovoletnem času. Pa vendar so bile vse besede odveč. Ljudstvo je praznovalo po svoje že nekdaj, ne glede na »navodila oblasti«, in tako bo praznovalo tudi letos. Nihče nima pravice otrokom vzeti dedka Mraza in ga predstavljati kot sporno osebnost, saj to nehote spominja na nepriznavanje Sv. Miklavža v preteklih letih in razne druge omejitve, ki so posegale celo v človekov intimni svet... In prav zato ne bi bilo prav, da bi šli iz ene skrajnosti v drugo. Prazniki so vendar del našega izročila in kulture, ne pa stvar političnih igric. Preglejmo na kratko decembrske praznike. Sveti Miklavž se praznuje 6. decembra in je eden najbolj priljubljenih zimskih svetnikov, predvsem med otroki, saj z nestrpnim pričakovanjem štejejo dneve do njegovega prihoda. Darove prinaša ponoči, ob spremstvu parkeljnov, katerih naloga je - prevzgoja »nemarnih« otrok. Prvotno so bili otroci obdarjeni z jabolki, orehi in šibo »miklavževko,« ki je bila nekdaj kar uporaben čarodejen pripomoček. Ker pa se naše potrebe in zahteve širijo, so se orehom in jabolkom pridružile še suhe fige, sladkarije, razne stilizirane podobe Miklavža in parkeljnov (iz svile, zlatega papirja, lecta ali suhih sliv) ter seveda vedno večje število igrač. In še to, Sv. Miklavž je bil škof v Mali Aziji, umrl pa je 1. 324. Njegovi ostanki od 1. 1084 počivajo v italijanskem Bariju. Sveta Lucija ima svoj god 13. decembra, ko naj bi bila luč dneva v celem letu najkrajša. Po legendi se svet tega dne pogreza v temo, najdaljša noč pa grozi s pogubo. Pri nas je strašil ženski demon Sredozimka, cerkev pa je tej pošasti teme zoperstavila svetnico, ki je že s svojim imenom prinašala luč. Sveti Tomaž je bil apostol, ki ni verjel na besedo, saj je moral najprej otipati rane križanega Jezusa, da je poveroval v njegovo vstajenje. Kasneje je kot misijonar mučeniško umrl v Indiji. Med ljudstvom je Sv. Tomaž ohranjen tudi kot neverni Tomaž in morda prav zaradi te tako človeške lastnosti pogosto opevan v ljudskih pesmih. Duhovna prizadevanja Komendianov Prebivalci župnije sv. Petra v Komendi skušajo po svojem velikem vzorniku, župniku Petru Pavlu Glavarju, ki je bil v drugi polovici 18"". stoletja eden od velikanov duha na Slovenskem, tudi v sedanjem času po svojih močeh ubirati napredna duhovna pota. Ta so najbolj opazna v župnijskem življenju in dejavnostih, videti pa jih je tudi drugod. Lani so že drugič zapored izvolili svoje predstavnike v Župnijski pastoralni svet (ŽPS), ki ga sestavlja 30 članov. To je najožje cerkveno laiško svetovalno telo župniku in dekanu Nikolaju Pavlicu, ko išče primerne rešitve za pastoralne dejavnosti na mnogih področjih zahtevne dušnopastir-ske službe. Prvi ŽPS Komenda, ustanovljen pred sedmimi leti, je bil sploh prvi organ te vrste v kamniški dekaniji. Kot vsaka začetna ustanova.je moral prestati mnoge preizkušnje, vendar se je v njih duhovno izčistil in dozorel. Sedanji člani ŽPS Komenda skušajo ne samo pomagati z nasvetom in osebnim delom domačemu župniku, ampak prebuditi v župljanih širše zanimanje za vsa duhovna dogajanja v Komendi. Naučiti jih želijo, da bi »čutili s Cerkvijo«. Delujejo v treh komisijah: za bogoslužje, katehezo in dobrodelnost. Da bi bili uspešni, se morajo tudi sami brusiti in izpopolnjevati. To je zajeto v duhovne misli, ki jim prisluhnejo na svojih srečanjih. Med številni bolj ali manj vidnimi dejavnostmi, ki jih je ŽPS Komenda razvil v zadnjem času, bi omenil srečanje, ki so ga v letošnjem letu pripravili za para-plegikc ljubljanske regije. Dipl. politolog Jožef Ciraj, skrben raziskovalec krajevne zgodovine, je gostom spregovoril o kulturno-umetnostnem in zgodovinskem pomenu župnijske cerkve sv. Petra v Komendi in nekdanjih ko-mendskih duhovnih in svetnih gospodih - malteških vitezih. Mag. Angelca Žerovnik je orisala delo Občestva izobražencev, prof. Anda Peterlin je predstavila znamenito knjigo Petra Pavla Glavarja »Status animarum«, dipl. teolog Jože Pavlic pa delo ŽPS Komenda. Občestvo izobražencev je bilo ustanovljeno šele lani. Je prav tako prve te vrste na Kamniškem. Osrednjo pozornost posveča pogovornim srečanjem, ki jih prireja vsak drugi petek v mesecu in sicer v večernih urah v ve-roučnih prostorih v Komendi. Njegov cilj je buditi zavest ko-mendskega vernika za narodne, kulturne in verske vrednote. V začetku so pogovorna srečanja pripravljali domačini-ustano-vitelji (mag. Angelca Žerovnik, dr. Marko Žerovnik in dipl. teolog Jože Pavlic), letos pa so za- čeli vabiti tudi ugledne osebnosti iz slovenskega prostora, zraven pa občasno prisluhnili tudi domačim predavateljem. Tako jim je oktobra spregovoril predsednik Medškofijskega odbora za izobražence dipl. inž. Gregor Pe-trovčič iz Ljubljane, ki je skupaj z Jožetom Pavlicem orisal, kaj sta doživela in slišala na mednarodnem srečanju katoliških izobražencev v benediktinski opatiji Michaelbeuern na Salzburškem. Tema tega avgustovskega srečanja je bila: Vzhod + Zahod — Evropa. Slovenska udeleženca sta predstavila prizadevanja slovenskih katoliških izobražencev. Novembra je nastopil domačin, urednik Redne zbirke Mohorjeve družbe, dipl. teolog Matija Remše. Govoril je o pravičnosti, krotkosti, ponižnosti, skromnosti ter drugih krepostih in vrlinah, kakor so prikazane v Svetem pismu Stare in Nove zaveze. V decembru pa nas je obiskal svetovno znani biblicist prof. dr. Jože Krašovcc iz Ljubljane. Jedro njegovega nastopa je bilo spet Sveto pismo. Da so takšna srečanja potrebna in koristna, dokazuje razmeroma velika udeležba. Poleg domačih izobražencev prihajajo tudi številni gostje iz kamniške, kranjske in drugih dekanij, nekaj pa tudi iz Ljubljane. J. P. Zadnje pred Božičem so Ko t ne, vsaj v knjigi Praznično It [ Slovencev Nika Kureta. Drug^ pa že prvi zimski dnevi naznanj1 jo praznik kolin. Prašič je sf' za kmetijo je to velik dan. G spodarju se ni treba več bati 61 lezni, ki bi mu »svinjo stisnil« otrokom ni treba v šolo. Spile klobase morajo biti že pripravlj ne, riž obarjen in zakol se lahl prične. Navadno to ni lahl opravilo, pa vendar je pod več vse gotovo. In takrat pride »koledniki«, ki pod oknom iz] varjajo šaljive stihe, za kar nagrajeni s klobasami in mesol nataknejo jim ga na palice, ki molijo skozi okno. Naslednji d) pa so kolin deležni še sorodnik prijatelji in sosedje. Božič se je uveljavil šele I kot 300 let po Kristusovem r" stvu, okrog 1. 340; v Turčiji soj prvič praznovali 1. 397, v Egip' pa šele 1. 430, medtem ko i armenska cerkev še danes A pozna. In katera sta najznamenitejj božična simbola? Prav gotovo j1 slice in božično ali pa novoletj drevo. Jaslice so umetna upodi bitev Kristusovega rojstva s pf makljivimi figuricami. Prvič jih postavili jezuitje na Portug* skem, prve cerkvene jaslice paj se pojavile 1. 1526 v Pragi. SI venske hišne jaslice so, vs v meščanskih krogih, po I. 19! začela nadomeščati božična dr' vesa, v dveh oblikah. Ali ki zimzeleno drevo s svečkami, bfl okraskov, ali kot okrašen drevo. Posebej svečan pa je sam W žični večer. Ko se naredi mral se po hišah prične obredno kaj« nje. Hišni gospodar, obdan s sv( jimi domačimi, blagoslovi s kad lom hišo, gospodarsko poslopjl; pa tudi polja, travnike in vino1 grade. Po končanem obhodu sj družina vrne v hišo, žerjavica * postavi pod mizo ali strese "I ognjišče, na vrsti je molitev in p njej večerja. Urice do polnočnih si družina krajša s petjem božtf nih pesmi. Liturgični obred ob polno' pooseblja mir, tišino in velik" ijubezen med vsemi ljudmi. Vč8' sih pa je bilo drugače. Ljudje s" svoje veselje in razigranost ka2 tudi v cerkvah, saj so organis1! poleg božičnih pesmi igrali tu ta dan ljudje niso hodili zdoma; tudi k sosedu ne; to potrjuje tu* pregovor: »Na sveti dan mora t"' ti še bik fraj!« Da ne bom predolg, končajm" pregled s Starim in Novim letoflj: Zadnja noč v letu je znana tu"1 kot Silvestrov večer. Sv. Silveste' goduje zadnji dan v letu. Bil f papež, ki mu je uspelo, da f rimskega cesarja Konstanti!)' spreobrnil h krščanstvu. Včasih so ljudje ta zadnji večer prežive'1 v razmišljanju o minljivosti vse ga, danes pa je otožnost in glob"' ke misli zamenjala zabava in Vffi selje, češ, morda bo pa po novef letu bolje?! 1. januar je že Julij Cezar dol"' čil za začetek leta, Rimljani so ga v krščanski dobi spet preneseli n» Božič in šele papež Inocendl XII. ga je 1. 1691 spet prestavil rtf 1. januar, čeprav cerkev s civil' nim novim letom nima nobertf zveze, saj se cerkveno leto začne s 1. adventno nedeljo. Ob vsakem začetku želim" drug drugemu najboljše. Izreče' mo frazo in ne pomislimo, da s« zanašamo na staro vero, ki jc učila, da je ob začetku moč izkO' ristiti čarodejne in magične sil£ ter jih obrniti sebi in prijateljem v prid. Srečno torej vsem vam! M. ROMŠA* i Kamniški koledniki med rojaki u Jožni Ameriki Otvoritev prodajne galerije »majolika« Nekoč so v božičnem času, ob novem letu, zlasti pa za »svete tri kralje« hodili vaški koledniki od hiše do hiše, prepevali stare ko-ledniške pesmi, voščili srečo in sprejemali darila. Pevca Rok Lap in Janez Majcenovič sta si skupaj s citrarjem Tomažem Plahutni-kom prislužila ime »Koledniki izpod Kamniških planin« z recitalom sakralne glasbe v zamejskih Opčinah. Recital je vseboval precej pesmi, ki jih je v svoje »ritmične« in foklorne maše uvrstil rajni stranjski župnik France Gačnik, ki je bil tudi skladatelj in organizator glasbenega življenja. Ostale pesmi so bile pesmi zvonov, hkrepenenja in trpljenja in so bile obenem z veznim besedilom iz literarne in zgodovinske zapuščine kamniških ustvarjalcev izbrane tako, da je bil recital primeren za izvajanje v cerkvah. Teh izvedb je bilo lepo število, posebno »usodna« pa je bila tista, ko je kolednike s stalno po-vezovalko dr. Mojco Zajčevo v novi cerkvi pri Sv. Križu na ljubljanskih Žalah slišal minister dr. Janez Dular in dal pobudo za obisk med rojaki v Argentini, Urugvaju in Braziliji. To je pospešilo tudi izdajo kasete narodnih pesmi, ki je prinesla tudi novo, skrajšano ime: »Kamniški koledniki«. Priprava 5-tedenske turneje je bila precej zapletena tudi zato, ker je bilo treba premagati ovire, ki so razločevale generacijske in nazorske opredelitve med našimi izseljenci. Nazadnje se je vse uredilo in dejstvo je, da so bili pesnik in igralec Tone Kuntner, Kamniški koledniki in ansambel Slovenija prva uradna delegacija, ki se v svojih obiskih in nastopih ni ozirala na različne nazorske opredelitve, ki so dolga desetletja ustvarjale razlike med Slovenci po svetu. Pri realizaciji celotne turneje po tehnični strani sta nosila levji delež skupina požrtvovalnih navdušencev, zbranih v »Slovenskem kotičku« v Buenos Airesu, in Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane; seveda ne bi šlo brez sodelovanja ostalih izseljenskih klubov (Prekmurci, Beneški Slovenci, jugoslovanski in hrvaški klubi) in domov v okviru združenja »Zcdinjena Slovenija«, kjer pripadniki slovenske povojne (politične) emigracije dosledno negujejo slovensko besedo in kulturo, kjer delujejo sobotne šole od vrtcev do srednješolskih te- Kulturno zoboune dejnunosti u Mekinjah_ Krajevna skupnost Mekinje že po svoji geografski legi nima pravega središča. Središče kulturnih dejavnosti, rekreacije in zabavnih prireditev pa imamo v našem skupnem DOMU TVD PATIZAN. To stavbo, nekdanji KULTURNI DOM, današnji DOM TVD PARTIZAN MEKINJE, ki ni zavidljivo ohranjena, počasi obnavljamo, da bi tudi znotraj dobila solidno estetsko in uporabno podobo. Za nadaljevanje nekdaj bogate kulturne dejavnosti, se je v preteklih letih trudila ZSMS Mekinje, po propadu te organizacije pa je to dejavnost prevzel kulturni odbor pri svetu KS v sodelovanju z društvom TVD Partizan. Zadnjih nekaj let naše malčke obiskuje še vedno priljubljeni DEDEK MRAZ. Tudi letos bomo ob njegovem obisku, skupaj z OŠ Mekinje, pripravili zanimivo igrico in simbolično obdarovanje. V želji, da bi Mekinjam vrnili vsaj malo veselega razpoloženja, bomo 31. decembra organizirali prijetno SILVESTROVANJE. Organizatorji bomo poskrbeli za živo glasbo, pijačo in dobro razpoloženje, vi pa prinesite s seboj hrano in veliko dobre volje. Ž rajanjem v NOVO LETO pa ne zaključujemo aktivnosti našega odbora, temveč si pridobivamo izkušnje za pogostejše zabavne prireditve v prihodnjih letih. Že v začetku prihodnjega leta načrtujemo vokalni koncert, skupaj z nastopom Folklorne skupine Kamniška Bistrica. Nameravamo prikazati filme oziroma diapozitive svetovnih popotnikov, jamarjev in alpinistov, organizirati razstavo PREDMETOV NAŠEGA PODSTREŠJA, predstaviti pa tudi likovna dela naših krajanov ali pa kar malčkov iz naše osnovne šole. Pri vseh načrtovanih aktivnostih pa iskreno računamo na pomoč krajanov, saj bomo le z njihovim sodelovanjem lahko uresničili tovrstne akcije. Vse krajane vabimo, da nam pomagajo z izvirnimi idejami, pri organizaciji in z udeležbo na prireditvah, saj bi dali s tem še več elana vsem, ki delamo na tem področju. SAMO KALIŠN1K čajev, kvalitetne gledališke skupine, pevski zbori idr. - Za Kamničane bo najbrž zanimiva informacija, da je predsednik Ze-dinjene Slovenije arhitekt Jure Vombergar, ki je nekaj časa »trgal hlače« v kamniški osnovni šoli, njegova mama Marjanca pa je bila iz Benkovičeve - Tomanove hiše v Novem trgu. Za natančno »inventuro« poti, ki so jo Tone Kuntner, Kamniški koledniki in ansambel Slovenija napravili v 30 dneh in z okrog 40 nastopih, bi potrebovali posebno številko Kamniškega občana. Zato raje ponovimo občutene besede, ki jih je o turneji napisal 'Tone Kuntner: »Ni mogoče izmeriti prisrčne gostoljubnosti, ki smo jo doživeli na poti po Argentini, Urugvaju in Braziliji ob srečanjih z našimi rojaki, ko smo ansambel Slovenija, Koledniki izpod Kamniških planin in jaz nosili in trosili domačo pesem in domačo besedo kot pozdrav iz naše male in mile domovine Slovenije. Kakor so jemali, tako smo dajali, se razdajali. Srčno in iskreno.« Čas se odmika. V spominu ostaja brezmejnost »pampe« z nepreglednimi čredami, dolge in enolične ulice Buenos Airesa in Sao Paola; ostajajo spomini na slovenske ljudi, na slovensko besedo v daljnjem svetu, na pozdravne besede učenca šole Franceta Balantiča v Buenos Airesu, ki jih je namenil cit/arski Citi Galič in pesniku Tonetu Kunt-nerju: »Pozdravljeni, ki prihajate z nebes pod Triglavom!« Ob teh besedah se šele zavemo, kaj imamo in kako hudo je kruta usoda prikrajšala Slovence po svetu! JANEZ MAJCENOVIČ OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU miklavž obdaril komendske otroke Na tisoče otrok je v letih po drugi svetovni vojni do današnjih časov v javnosti poznalo le dedka Mraza. Ta jih je zadnja leta redno obiskoval v treh krajevnih skupnostih (komendski, moščan-ski in kriški) in bil darežljiv; o Miklavžu so doslej le slišali pri verouku, v cerkvi, doma, če so bili starši verni, ali pa brali o njem. Njegova živa upodobitev pa jim je bila v domačem kraju neznana. Miklavža so tako ali drugače praznovali le za stenami komenskih domov. Če so ga hoteli videti in doživeti od blizu, so se morali podati v bližnje župnije, kjer je že razveseljeval malčke. Ponekod pa so starši sami organizirali Miklavžev prihod in obdaritev. Letos so komendski krščanski demokrati pod vodstvom dr. Marka Žerovnika sklenili: Miklavž mora že enkrat priti tudi h komendskim otrokom. Spočetka so bili obeti bolj slabi, vendar je želja po njegovem obisku ter prizadevnost nekaterih marljivih posameznikov le prevesila tehtnico v prid njegovega prihoda. Veliko delovnih sestankov je bilo potrebnih, da se je Miklavž s svojim spremstvom oglasil v tej nekdanji malteški viteški župniji. Začeti je bilo treba čisto iz nič. Ko so priprave stekle, se je oglašalo vedno več pridnih rok in iznajdljivih glav in predlagalo ter naredilo to in ono. Treba je bilo sešiti konstume. Miklavžu preskrbeti primerno kapo in drugo zunanjo opremo, da bo zares prepričljiv v svojem nastopu, na- študirali igrico, igranje in piščali in pesmi. Tudi parkeljni so morali biti črni kot oglje in Lucifer rdeč kot ogenj. Nazadnje je bilo treba Miklavžu preskrbeti tudi spremstvo - angelčke. Manjkati ni smel tudi pobožni brat Anton, ki je pomagal nositi darila in otroke z odra. In seveda je bilo potrebno pripraviti tudi posebno praznično sceno za slovesen Miklavžev prihod. Ta je zares prišel v vsem sijaju in s svojimi dobrotami, še bolj pa spodbudnimi besedami in pohvalami, razveselil nabito polno dvorano komendskega kulturnega doma. Veselje otrok ter lepa domačnost med navzočimi je bilo najlepše plačilo vsem, ki so se potrudili za Miklavžev prihod ali sodelovali pri njem. JOŽE PAVLIC Mnogi Kamničani in drugi gostje so v soboto, 1. decembra, napolnili vzorno obnovljeno pritličje Mesnerjeve hiše, ki so ji v zadnji četrtini našega tisočletja vdihnile dušo in dale pečat generacije Šlakarjev in Mesnerjev. Priznanje in občudovanje zaslužita sedanji lastnik Dušan Mcsner in njegova žena Marija, ki sta z velikim trudom izluščila lepoto stare kamniške arhitekture. Otvoritveno slovesnost je s svojim znanjem in čarom vodila radijska in televizijska napovedovalka Nataša Dolenc, ki je »zrasla« v sosednji hiši. S pevskimi točkami so sodelovali Kamniški koledniki (pevca Rok Lap in Janez Majcenovič in citrar Tomaž Plahutnik), o galeriji in narodni dediščini pa je govoril dr. Janez Bogataj. V čudovitih galerijskih prostorih, ki se odlikujejo z dobro akustiko, so razstavljena dela kamniških umetnikov Levka Ho-marja, Bogdana Potnika in Dušana Lipovca; oceno o njihovih in drugih razstavljenih delih bi moral napisati strokovnjak. V našem zapisu pa bodo bralci Kamniškega občana zvedeli nekatere podatke o Mesnerjevi hiši in njenih prebivalcih; obširnejše sestavke pa lahko najdemo v Kamniških zbornikih. V stari kamniški zemljiški knjigi, ob zapletenem in šifriranem, detektivskem branju, je bližnji sosed, znanstvenik Janko Polec odkril poglavje o hiši s številko 14 (prej 39) v Veliki ali Gosposki ulici. Tam zvemo, da so v tej hiši us-njarili kamniški meščani Šlakarji in da je bila sosednja hiša (tam, kjer je danes Malograjski dvor) že v predmestju. V družino Šlakarjev se je konec prejšnjega stoletja priženil sodni kanclist Ivan Mesner, ki mu je sledil njegov sin, knjigovez Lucijan, za njim je prišel sin Dušan, ki je glavni »krivec« za to, da je stara, častljiva hiša z znakom »majolke« zapela pesem arhitekture starega Kamnika, o katerem je Janez Vajkard Valvasor zapisal, da ima lepe, trdno zidane hiše »mit gesehnittenen Ste-inen, eisernen Balken und Thdrn...« V sredini 18. stoletja je bilo v »mestu« Kamnik devet usnjarjev, v predmestjih pa jih je bilo še pet. Želo verjetno je, da so se »samoupravna telesa« Bratovščine sv. Duha, ki so jo tvorili člani usnjarskega in čevljarskega ceha, sestajala na sejah v Šlakarjevi hiši. Še bolj verjetno pa je, da so se odborniki izognili strogim očem Šlakarjeve mame in odšli drugam ter »dali služiti« enemu izmed 28-kamniških »birtov« in štirih pivo-varnarjev. Sedanji Kamničani ne vedo. da je bila včasih v prehodu med Mesncrjevo hišo in Malograjskim dvorom ovalna železna plošča z napisom »Šlakarjeva ulica«. Prof. Ivan Zika je objavil v Kamniškem zborniku zanimiv zapis o kamniškem mecenu Janez Mlakarju, ki se je 18. aprila 1791 rodil v domači hiši. Ta pra - pra - ... prastric Dušana Mesnerja je bil duhovnik, učitelj, ravnatelj ljubljanske uršulinske šole, šolski nadzornik in nazadnje ravnatelj »Kranjske hranilnice«. Med drugim je leta 1834 izdal in založil Mali besednjak slovenskega in nemškega jezika. Zaradi svojih zaslug je postal Janez Šlakar ljubljanski častni meščan. Vse življenje je podpiral siromake in zlasti revne dijake, v svoji oporoki pa je zapustil znatne zneske šolam, sirotišnicam in drugim socialnim ustanovam. Mestu Kamnik je zapustil 3.000,00 goldinarjev za ureditev poti na Žale, ki je bila v zelo slabem stanju. Janez Šlakar je ustanovil tudi posebno Šlakarjevo štipendijo za Šolanje učencev iz svojega sorodstva; če teh ni bilo, so štipendije lahko dobili kamniški meščanski sinovi. To štipendijo je za šolanje na idrijski realki od leta 1912 do 1918 dobival nekdaj zelo znani Kamničan, dipl. ing. Ciril Pogačnik. S I. svetovno vojno so Šla- karjeve ustanove ugasnile, na Šlakarjevo ulico in na svojega zaslužnega rojaka so Kamničani pozabili! Lepo bi bilo, če bi ob dvestoletnici Šlakarjevega rojstva - to je prihodnje leto - ponatisnili dve razpravi o njem: napisala sta ju dva kamniška zgodovinarja. Josip Benkovič v Domu in Svetu leta 1900 in Ivan Zika v Kamniškem zborniku leta 1969. Pa tudi ozko uličico ob Mesnerjevi prodajni galeriji »Majolka« bi lahko spet poimenovali »Šlakarjeva ulica« ali »Šlakarjev prehod«! JANEZ MAJCENOVIČ Kako bi najbolje predstavil novo umetnostno galerijo, ki jo lahko od ponedeljka do sobote obiščete na Maistrovi 11? V MAJOLK1 se boste morda tudi nehote za trenutek povrnili v preteklost našega naroda, spoznali njegovo kulturno izročilo in se morda tudi odločili za nakup katere od umetnin. Ponudili ram bodo predvsem dela kamniških umetnikov ali pa v dogovoru z vami sprejeli v restavrira-nje vaše stare predmete, kijih je že načel zob časa. Poleg prodaje bodo tako poskušali obnoviti čim več starin in umetnin, da bodo te lahko še dolgo spominjale na našo bogato kulturnoumetniško prete- klost. M. Romšak Se že poznamo? D. o. o. KRT Kamnik in ansambel KRT zaključujemo letošnje leto z besedami: HVALA. Ta zahvala velja vsem, ki ste obiskovali naše letošnje prireditve, za vse ostale pa naj bo to povabilo za naslednje leto. Prireditev V PESMI JE LJUBEZEN (april) je bila namenjena društvu duševno prizadetih otrok občin Kamnik - Domžale. Obiskalo jo je okrog 1000 obiskovalcev in društvu smo nakazali 40.000,00 dinarjev. Prireditev DOBER DAN SOSED (julij) je bila obiskana proti našim pričakovanjem, tako da 1500 obiskovalcev ni imelo pravega prostora na igrišču OŠ Stranje. Ansambel je nato godel po šagrah od Trsta do Gorice in srečali smo se spet na prireditvi KAMNIŠKA JESEN 90 (oktober), ki ji je prisostvovalo okrog 500 ljudi. Zanjo mislimo, da je bila izmed vseh najlepša pripravljena in bi bila gotovo bolj obiskana, če ne bi izbrali napačen dan in datum. No, potem vas je 200 uživalo v koncertu NEW SVVING OUARTETA in 60 na koncertu ANDREJA ŠIFRERJA. Vmes je bilo MARTINOVO VESELO RAJANJE, ki pa je vsem 70 obiskovalcem in 70 članom pevskih zborov LIRA, CANTEMUS in SVOBODA iz Črne .»stalo v lepem spominu. Žal za to prireditev reklama ni bila najboljša, to pa je tudi vzrok za slab obisk.? No, in zadnjič v letošnjem letu smo se zbrali na prireditvi ZA VESEL KONEC LETA V DRUŽBI SLOVENSKIH VESELJAKOV, kjer je večina obiskovalcev uživala v programu, nekaj pa je bilo vendarle narobe. Premajhen prostor in neoštevilčene vstopnice so botroval jezi nekaterih, in to upravičeno! Ker smo sprejeli celo nekaj osebnih rezervacij, je bila mera polna. No, to ste spretno obrnili sebi v prid, odstranili rezervacije in sedli. Naše napake torej, zato se vsem, ki so rezervirali prostor, opravičujem in zagotavljam, da napake ne bom več ponovil. Vi pa mi obljubite, da boste v primeru nove prireditve v predprodaji vstopnic že naznanili, da vas bo veliko. Tokrat vas je bilo nekaj čez 1000. Torej, še enkrat iskreno opravičilo z željo, da se še srečamo na novi prireditvi v Novem letu 91. Ob koncu želim Vam vsem vesel Božič in srečno, zdravo in mirno Novo leto 1991 v upanju, da čas ne bo okrnil kulturno-zabavnega življenja v naši občini. Še enkrat HVALA za zaupanje. DOMINIK KRT P. S. na zadnji prireditvi sem pri pospravljanju našel zlat obesek-uhan, oblike križca. Kdor ga pogreša, naj se mi javi! FIDLER ELEKTRONIKA TV SERVIS Volčji potok 30, tel. 812-065 Popravilo TV sprejemnikov, radio aparatov, kasetofonov, HI-FI termoregulatorjev, flešev... Popravilo na domu. Po potrebi aparat tudi odpeljem in pripeljem. Sprejem in oddaja non-stop. Dostop do servisa: z obvoznice - 400 m od Veterinarskega zavoda levo (pri našem reklamnem panoju), gledano iz smeri Kamnika. Vesele praznike in srečno 1991. »Ta čas je poln veselja ino trašta velikega...« Božič in razmišljanje o njem na poseben način razkrivata našo narodno preteklost in čas, ki ga živimo. »Ta čas je poln veselja ino trošta velikega,« bi lahko na svoj način povzeli po naši stari božični obredni pesmi. Misel izraža tisočletno sporočilo Božiča, nam pa v tem pomembnem času, ki ga spremlja tudi ponovno priznanje Božiča in njegovih vrednot, pove še več. V ta praznik so vtkani spomini na predkrščansko obdobje, na čas pokristjanjevanja in stoletja krščanske tradicije, vanj sta vtisnjena dediščina usodne narodne izkušnje ob 2. svetovni vojni in skoraj polstoletno zanikanje nje- Jaslice so se na Slovenskem približale našemu okolju in življenju na podeželju: betlehemski dogodek je na ta način postal ljudem še bližji, sporočilo Božiča pa še močnejše. (Izvirne »gorenjske« jaslice pri Pogačarjevih v Kamniku; razglednica, foto Pavel Grzinčič) govega izročila in sporočila. Njegovo občutje izhaja iz temeljnega vrednotenja življenja, iz potrebe po varnosti, iz upanja, ki ga je vsaka doba čutila na svoj način. Šege in duh božične noči izražajo splošne človeške vrednote, ki presegajo čas, za pravilnejše razumevanje nekdanjega in današnjega Božiča pa moramo seči v dobo pred pokristjanjevanjem. Umiranje narave in pojemanje moči sonca sta naše prednike vedno navdajala s tesnobnostjo, saj so se bali, da bo sonce za vedno ugasnilo; čas okrog zimskega kresa je bil zato že od nekdaj skrivnosten in je imel posebno moč. Čas mrtve narave je bil tudi čas mrtvih, odprt za dobro in zlo, za pogled v prihodnost in njeno spreminjanje. Ljudje so verjeli, da se že od jeseni k domačemu ognjišču vračajo duhovi prednikov, zato so jih želeli s pogostitvijo pridobiti. Prednikom naj bi se pridružile utelešene naravne sile, ki so jih preganjali obredni obhodi našemljenih moških. S sprejemom krščanstva so določena obredna dejanja, ki jih Cerkev ni mogla izkoreniniti, postopno dobila novo vsebino in v marsičem drugo zunanjo podobo, tesnobni čas pred zimskim kresom pa se je spremenil v pričakovanje Kristusovega rojstva v advent. Šege v zvezi s predniki so se zato večinoma usmerile na praznik vernih duš, obhodi na-šemljencev so z novo vsebino postali Miklavževo spremstvo, magična opravila so se usmerila predvsem na Silvestrovo, prenašanje življenjske moči na tepež-kanje ob prazniku nedolžnih otročičev itn., večina nekdanjega obrednega izročila pa je bila prenesena na pust. Božič naj bi tako, očiščen poganskih primesi, pomenil predvsem praznik Jezusovega rojstva, praznik miru in upanja. Kljub temu ga je v ljudskem praznovanju spremljala vrsta dejanj, ki so bila sicer napolnjena s krščansko vsebino, z Božičem pa niso imela prave povezave. V Cerkvi se je praznik Kristusovega rojstva uveljavil okrog leta 350 in je prekril poganski spomin na praznik rojstva neprema-ganega sonca. Dolgo so ga obhajali le v cerkvah, v 14. stoletju so ga začeli praznovati v ženskih samostanih, s protireformacijo in barokom pa se je božično praznovanje približalo družini. Splošna predstava o nekdanjem ljudskem praznovanju Božiča je precej oddaljena od resničnosti. Ustreza podobi Božiča iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, značilnosti starejšega božičnega praznovanja pa so večinoma zabrisane tudi iz ljudskega spomina. Mednje sodi predvsem zelo pomembno zažiganje drevesnega štora, panja, obredna setev žita, krašenje hišnega svetišča »bogkovega kota« - s svežim zelenjem, tudi z neokrašeno smrečico, izročilo božične mize in božičnega kruha - poprtnika, božično koledova-nje, prerokovanje in magična dejanja ter obredno kajenje in kropljenje ddma in polj. V 19. stoletju se je s pojavom jaslic vloga teh, pomensko že zelo zbledelih nekdanjih poganskih opravil zelo zmanjšala, nekatera pa so se ohranila do danes. Od nekdanjih šeg se je z območja osrednje Slovenije večinoma najprej umaknila šega zažiga-nja drevesnega panja, štora, ki je izginjala z opuščanjem odprtih ognjišč. To je bil star indoevropski obred, povezan s časom zimskega kresa. Okrog dva metra dolg štor so zažgali na sveti večer in je moral goreti čim dlje. Ob njem so ta večer bedeli, ga »hranili« in polivali s pijačo ter iz njega prerokovali. Ž žerjavico božičnega panja so kadili po hiši, blagoslov pa naj bi prinašal tudi oglje in pepel. Pri panju je morala biti zbrana vsa družina. Za njegov prvotni pomen je več razlag, najverjetneje pa naj bi nudil toploto in svetlobo vračajočim se dušam rajnikov. Cerkev je to šego dopustila kot spomin na pa-stirce, ki so ob angelovem prihodu sedeli ob ognju. Veliko obrednih dejanj je bilo povezanih z zelenjem, s katerim naj bi ljudje pomagali otrpli nara- Fotogralijo je med radijsko oddajo » v živo« posnela gospa Ana Ličen iz Buenos Airesa. vi. Takšen pomen je imelo žito, ki so ga sejali v lončke v začetku decembra. Posebno vlogo so imela drevesa ali rastline, ki so kljub zimi ohranile življenjsko moč. V njih so videli čudežna bitja, ki podeljujejo življenje. S svežim zelenjem, med drugim z neokrašeno smrečico, so še v 19. stoletju tudi na Slovenskem krasili »bogkov kot«. O »kranca-nju« kota v svojih zapisih govori Motničan Gašper Križnik. Z zelenjem, predvsem s smrečico, so ponekod krasili še zunanjost doma. Takšno zelenje naj bi imelo magičen pomen. Okrašeno božično drevo je pri nas veljalo za nemško šego. Ob koncu 17. stoletja so namreč na protestantskem severu prvič s svečkami okrasili pušpanovo steblo. V 18. stoletju seje ta šega razširila po nemških mestih, že v 19. stoletju pa so smrečice tudi pri nas postavljali priseljeni nemški uradniki, trgovci in obrtniki. Na kmetih so jih ponekod začeli postavljati po 1. svetovni vojni, drugje pa so se jih do 2. vojne branili kot nemške, deloma tudi »liberalne« šege. Poseben pomen je imela še do nedavnega božična miza s poprt-nikom, božičnim kruhom. Božični kruh je imel obredni pomen, zamesili so ga iz pšenične moke, pokrit z belim prtom (odtod ime podprtnik, poprtnik) pa je moral biti na mizi vse tri svete večere (na večer pred Božičem, pred Novim letom in pred svetimi tremi kralji. Družina je v tem času jedla pri metrgi ob peči. Pri šegi v zvezi s poprtnikom je bilo veliko krajevnih različic, povsod pa je veljalo, da je moral počakati do Sv. treh kraljev; takrat so ga bili deležni člani vse družine in vsa domača živina, rezali pa so ga »po šrek«. Božična miza je bila namenjena duhovom prednikov, pozneje vernim dušam, zato je bila na njej tudi goreča luč ali sveča, ki vso noč ni smela ugasniti. Na sveti večer so hodili duhovniki poleg domov blagoslavljat tudi poprtnik, sredi prejšnjega stoletja pa so to opravilo prevzeli hišni gospodarji. Šege v zvezi s poprtnikom so bile v izvirni obliki marsikje, tudi ponekod v kamniški okolici, ohranjene do 2. svetovne vojne, delno še po njej. Marsikje še danes pred odhodom k polnočnici položijo na mizo kruh »za verne duše v vicah«, vanj pa v nekaterih vaseh v okolici Kamnika zapi-čijo celo nož. V tem prostoru tudi pustijo goreti luč, čeprav niti sami ne vedo zakaj. Povezave s poprtnikom se namreč ljudje večinoma ne zavedajo več. Pomembni spremljevalci nekdanjega Božiča so bili božični ko-ledniki, ki pa so v 19. stoletju s svojimi obhodi prenehali; podobno trikraljevsko koledovanje se je ob tem ohranilo do 2. svetovne vojne. Obredni obhodi so že od nekdaj v hiše prinašali blagoslov za letino, zdravje in srečo ljudem in živini. V Križnikovih zapisih je ohranjen spomin na božične kolednike iz Motnika, koledniki pa so bili znani tudi v komendski fari, kjer so pobirali darove za cerkveno svečavo. Nekateri so ob koledovanju po zgledu cerkvenih božičnic uprizarjali razne dramske prizore, večinoma pa so peli božične pesmi. Na sveti večer je bila družina zbrana doma in je morala bedeti; razen kolednikov nihče ni smel hoditi po hišah. Moč predkrščan-ske tradicije je bila tudi v tem, da so ljudje na različne načine vede-ževali. Zanimala sta jih predvsem letina in vreme, dekleta pa so na razne načine skušala zvedeti, če se bodo poročila in kdo bo bodoči ženin. Veliko je bilo magičnih opravil, ki so se večinoma prepletala s krščanskimi obredji. Tudi danes še splošno kajenje in kropljenje hiše je pokristjanjena šega iz predkrščanske dobe: ogenj in voda sta že od nekdaj obredni očiščevalni sredstvi. Hrup in pokanje na sveti večer, današnjemu treznemu premisleku nezdružljiva s sporočilom mi- V srednjem veku, pred pojavom jaslic, so božično razpoloženje ustvarjale božične igre, ki so se na svoj način ohranile do danes. (Božična igra v cerkvi na Šutni okrog leta 1970; foto Vladimir Komun) ru svete noči, naj bi nekdaj ljudi obvarovala pred zlemi silami, ki so jim ob slovesnih trenutkih vedno hotele škodovati. Po izvoru so torej današnje petarde popolnoma enake zvončkljanju kurentov, namesto »zlih duhov« pa odganjajo ljudi od polnočnice. Najmlajša, a danes najpomembnejša značilnost Božiča so jaslice, ki so se kot poseben način upodabljanja Jezusovega rojstva pri nas izredno priljubile. Najstarejša podoba Jezusovega rojstva na slovenskih tleh, ki pa še nima zveze z jaslicami, je na pečatu nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz 13. stoletja, jaslicam pa sta se približali reliefni upodobitvi na gotskih krilnih oltarjih v Gornji Lendavi in v Zgornjem Tuhinju. Jaslice so se razvile v srednjem veku iz izročila Jezusa v zibelki, ki so ga poznali predvsem v ženskih samostanih, in iz tradicije božičnih iger. Na prve zametke jaslic pri nas spominja dragocena zibelka z Jezusom iz nekdanjega samostana klaris v Mekinjah, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej. Prve prave jaslice so leta 1560 postavili jezuiti na Portugalskem; iz jezuitskih kolegijev so se selile v druge samostane, v cerkve, nato pa na dvore in v meščanske hiše. Prve jaslice pri nas so leta 1644 postavili jezuiti v svoji cerk vi v Ljubljani, odtod pa se je ta tradicija razvijala na več načinov. Poleg odrskih so bile razširjene omarične jaslice - postavljene v stekleni omarici - z voščenimi figurami, najdragocenejši primer te vrste pri nas pa imamo v neposredni bližini v Velesovem, v nekdanjem samostanu domini-kank. To so tudi najstarejše jaslice, nastale pa so sredi 18. stoletja. Ob teh so imele dragocene voščene figurice nekdanje jaslice šutenske cerkve v Kamniku. Sredi 19. stoletja so se pojavile odprte jaslice, ki so se iz cerkva hitro širile med preprostejše mestno in kmečko prebivalstvo. Takšne jaslice so nudile veliko prostora ljudski domišljiji, saj so ljudje z oblikovanjem pokrajine in figuric v njej Jezusovo rojstvo približali svojemu doživljajskemu svetu, svojemu okolju in času. Te jaslice so postale ljudske v pravem pomenu besede. Marsikateri preprost rezbar se je posvetil izdelovanju figuric; v kamniški okolici je bil ob koncu 19. stoletja po tem znan Lovrenc Erzar iz Nasovč pri Komendi, Gregčev Tone iz Mengša pa je pastirce rezljal po prizorih iz življenja planšarjev na Veliki planini. Ob takšnih jaslicah je bledela tudi pomensko že zelo izpraznjena predkrščanska dediščina. Meščanske jaslice se po letu 1900 začele umikati božičnemu drevesu, kmečke pa so se ob ljudski domišljiji vedno bolj bogatile. Iz »bogkovega kota« so se zato selile na predalnik, ljudje pa so z njimi marsikje tekmovali med seboj. Figurice so bile narejene iz različnih materialov: najpogosteje so nastopali les, papir in žgana in nežgana glina, poleg tega pa še kruh in mavec. S papirnimi figuricami, ki so jih zatikali v mah, so si navadno pričarali božično vzdušje manj premožni. Veliko teh figuric so ljudje kupili od potujočih kramarjev, v Kamniku pa so bili dokaj pogo- sti tovrstni izdelki Schnablovc keramične tovarne. Predvsem med preprostimi ljudmi so jaslice že zgodaj postale središče božičnega doživljanja. Bolj ko so se po svoji podobi približevale življenju tistih, ki so jih oblikovali in postavljali, bolj so bile njihove in več so jim pomenile. Njihov čustveni pomen je poglabljala še vsebina betle-hemskega dogodka, Jezusovo rojstvo v revnem hlevčku. Marsikomu se je zato spomin na dom in na domače povezoval z jaslicami in s svetim večerom, s toplino, ki je družino povezovala, z lepoto preprostega doživetja. Na ta večer je bil tudi njihov dom zanje svet in ob petju preprostih božičnih pesmi najlepši. Sveti večer je zaključevala pol-nočnica, ki je obenem sklenila post pred Božičem. V cerkev ms B Url Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: - izvajanje vseh vrst visokih gradenj - gradnja hidrogradbenih objektov - gradnja prometnih objektov - proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska - proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov - projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov PODJETJE MESO Kamnik, Usnjarska 1 liTTle ENGLAND CLUB vabi vse cicibane, šolarje in najstnike k vpisu v začetne in nadaljevalne tečaje angleškega jezika, ki bo od 21. do 25. januarja med 16. in 19. uro v prostorih kluba na Medvedovi 6 v Kamniku. Večerne ure v spomladanskem semestru smo namenili odraslim, ki se lahko vpišejo v začetne in osvežitvene tečaje angleškega jezika, ali pa se izpopolnijo v poslovni angleščini. Informacije po tel.: 832-865 ali 448-831 VVelcome ! Društvo invalidov Kamnik želi članom in tudi ostalim občanom SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991. Obenem obveščamo člane, da imamo nov telefon, številka je 812-181. Pokličete nas lahko ob uradnih urah in sicer: vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in sredo od 15. do 17. ure. Izvršni odbor DI Kamnik Mini market BB Mačkovci 39 Domžale, tel. 712-688 Velika izbira prehrambnega blaga, delikatesnih izdelkov in galanterije v novo odprti trgovini. Odprta je vsak dan od 7. do 21. ure (tudi v soboto), v nedeljo pa od 7. do 17. ure. Priporočamo se za obisk in čestitamo novo leto. BEHRIČ & MIHELAČ Muljava 13, Mengeš, tel. 738-844 Ročno pranje vozil Specialna politura vozil Popravilo poškodovanega laka Kemično čiščenje notranjosti vozil Delovni čas: od 7. do 12. in od 15. do 19. ure v soboto od 7. do 13. ure Se priporočamo in želimo srečno 1991! TURIZEM IN RENT AGENCIJA Kamnik, Titov trg 20 Tel. 831-249 Morda se nas še spominjate pod imenom Ljubljana transport, Viator ali Integral? Letos smo dobili novo ime - GOLFTURIST! PRIJETNO PRAZNOVANJE IN VELIKO SREČE V LETU 1991 VAM ŽELIMO! SALON BODYFORM BRUMEN Kamnik, tel. doma 814-291, salon v Vrhpolju 41 V januarju organiziram TEČAJ MASAŽE za sprostitev, za boljšo prekrvavitev in proti bolečinam. V prihodnje pa organiziram tudi tečaje: - refleksna masaža stopal - tečaj masaže dojenčkov za boljši razvoj - akupresurna masaža za uravnovešenje telesne energije in ohranjanje zdravja. OB NOVEM LETU VAM ŽELIM VSE NAJLEPŠE! ČISTILNI SERVIS DEISINGER MILAN Kidričeva 35/a, Kamnik tel. 831-748 - dnevno čiščenje poslovnih prostorov - strojno čiščenje vseh vrst talnih oblog, sedežnih garnitur, avtomobilskih sedežev in vseh vrst trdih podov s premazi - čiščenje vseh vrst stekla - čiščenje lamelnih zaves SE PRIPOROČAM! VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1991! Trgovina z mešanim blagom Krajcar ŠUNKAR / Žale 22, Kamnik TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM »KRAJCAR« Šunkar / Žale 22, Kamnik Na majhnem mestu in brez dolgega čakanja lahko pri nas kupite po ugodnih cenah: - živila - pijačo - galanterijo - tekstil (po zelo nizkih cenah trenirke, moške flanelaste srajce, kopalni plašči itd.) - lahko 2 obroka Še zlasti priporočamo kruh z Vranskega, domače piškote, veliko predpraznično izbiro buteljčnih vin in že pripravljena ali po želji izbrana aranžirana darila. Ob nakupu nad 500 din - darilo! Priporočamo se za obisk ŽELIMO VAM VESEL IN LEP BOŽIČ TER SREČNO V LETU 1991. NOVOTRŽANI, OKOLIČANI IN VSI DRUGI KAMNIČANI! TRGOVINA »NADA« na Novem trgu (za Zdravstvenim domom) vam nudi: domači kruh, domače klobase, mesnine in druge dobrote za praznične dni. DOBRODOŠLI VSAK DAN od 7. do 19., SOBOTA od 7. do 16. in NEDELJA od 8. do 11. ure. Želimo vam lepo praznovanje in obilo sreče v NOVEM LETU! FRIZERSKI SALON »LIN I A« BERNARDA AVSEC KAMNIK, JAPLJEVA 4 Vabimo cenjene Kamničanke vsak dan od 6. do 19. ure, v soboto od 6. do 11. ure. Vabimo tudi mlada dekleta na modno oblikovanje pričeske. Delamo s kvalitetnimi uvoženimi materiali po dostopnih cenah. OBIŠČITE NAS! Vsem Kamničanom vesele božične praznike in veliko sreče v prihajajočem letu. JATA - REJA OE DUPLICA Prodaja kokoši nesnice od 9. do 16. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Cena - 25 din komad. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 Popravilo gospodinjskih aparatov, pralnih strojev, bojlerjev, napeljava in popravilo elektro inštalacij in ostalih elektro naprav. Pridem tudi na dom. Se priporočam! ELEKTRO SERVIS STANOVNIK Popravila drobnih gospodinjskih mehanizacij, sesalnikov, sušilnikov za lase, brivnikov in električnega ročnega orodja. Montaža klasičnih in satelitskih antenskih naprav. Podgorje 55, Kamnik, telefon 831-838, popoldan. Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bomo: - namesto v torek, 25. 12. 1990, smeti in odpadke odvažali v četrtek, 27. 12. 1990 - namesto v torek, 1. 1. 1991, bo odvoz v četrtek, 3. 1. 1991 in - namesto v sredo, 2. 1. 1991, bo odvoz smeti v petek, 4. 1. 1991. Komunalno podjetje Kamnik obvešča lastnike avtomobilov, da v kolikor svoja vozila parkirajo v ulicah in na cestah, kjer parkiranje ni dovoljeno, teh ulic in cest ne moremo plužiti in jih posipati proti poledici. Zato prosimo voznike, da svoja vozila umaknejo in s tem omogočijo normalen potek zimske službe. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, prababica, tašča in teta MARIJA POGAČAR iz Vrhpolja 46 pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za požrtvovalno nego, pevcem Lire za ganljivo petje in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, Domžale, Ljubljana, december 1990 Morda pa si šel. da nam prostor pripraviš in nas. da bomo pripravljeni, čakaš.. . Tone Pavček Nenadoma nas je zapustil dragi oče, stari ata, brat in stric HANZA SUSNIK iz Rožičnega 2 pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje in darovali za druge namene ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala govorniku, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Sela, Gozd, Soteska, Črna, november 1990 ZAHVALA KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA se vsem krajanom, ki ste sodelovali v nesreči od 1. do 9. novembra 1990 v naši krajevni skupnosti, iskreno zahvaljuje in želi vesele božične .praznike in srečno novo leto 1991. Željam se pridružuje tudi CZ in GD Kamniška Bistrica. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame DANICE ŠTEFULA rojene DROŽINA iz Komende, Glavarjeva 92 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo dr. Mariji Jenkovi in osebju OnkoloSkega inštituta za vso skrb in nego v času njene težke bolezni. Zahvala dr. Jani Plavc in Nevenki Hribar za vso pomoč. Posebno sc zahvaljujemo Stanki Leve, Jožici Zorman in prijateljem v bloku. Posebna zahvala tudi pevcem Solidarnosti iz Kamnika ter flavtistu Janezu Petra-ču, g. dekanu Niku Pavlicu za lepo opravljen obred. Zahvala tudi nosilcem praporov ZB Komenda in društva upokojencev. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož Drago, hčerka Valja z družino in drugo sorodstvo Komenda, Domžale, Ljubljana, Postojna, Murska Sobota _in Zagreb, december 1990_ ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stric JOŽE ORAŽEM s Križa 49 1 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, jsorodnikom, prijateljem, znancem, kriškim gasilcem, sodelavcem iz DO Menina, zlasti še g. Andreju Cankarju za ganljive poslovilne besede in DE Alpetour Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Kamnik za zdravljenje. Posebej hvala gospodu dekanu Niku Pavlicu in gospodu župniku Francu Podbevšku za lepo opravljen pogrebni obred in tople besede slovesa ter komendskim pevcem za občuteno zapete pesmi. Žalujoči vsi njegovi Križ, Zlato polje, november 1990 Ko utrip ugasne, sveče se prižgo. Ko je nade konec, solze grob zalivajo. ZAHVALA Veliko prezgodaj smo izgubili našo drago in ljubljeno hčerko in sestro TILKO HRIBAR iz Poljane 3 Zato se v dneh neizmerne bolečine zahvaljujemo vsem, ki ste nam sočustvujoče stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje in jo z nami pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, njenim sošolcem in učiteljem 3. ka Srednje gostinske in turistične šole v Ljubljani in vsem sorodnikom. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tople besede in njenemu sošolcu za ganljive besede slovesa. Vsem, ki ste jo imeli radi in jo razumeli, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Poljana, november 1990 ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji smrti dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata JOŽETA HRIBARJA z Male ravni pri Motniku I se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje, namesto cvetja prispevali cerkvi ali darovali za maše in ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom - Naceto-vim in Mucelnovim, govorniku Ivu Orehovcu za tople besede slovesa, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem iz Izlak za ganljivo petje. Vsi njegovi Motnik, Ljubljana, Izlake, december 1990 ZAHVALA Vsem številnim vaščanom, prijateljem, sodelavcem iz Svilanita, sosedom, krajevni skupnosti, CZ, gasilcem in vsem ostalim dobrim ljudem, ki ste nam v času vodne stihije požrtvovalno pomagali, bodisi z delom, denarjem ali moralno oporo, se najiskreneje zahvaljujemo. Hvaležne družine: SPRUK, PODJED in ZLATNAR iz Bistričice En sam trud in trpljenje, je bilo tvoje življenje. V grobu zdaj spiš. a med našli si vedno in z nami živiš. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, bral, stric in tast JOŽE SVETEC p.d. Hrastarjev ata iz Šniane Tako kot smo ga imeli radi in ga spoštovali, smo ob njegovem slovesu občutili, da je bil spoštovan med vami, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zato vsem iskrena hvala. Prav takt) hvala za izraze sožalja in podarjeno cvetje vsem sodelavcem iz OŠ Toma Brejca, Svilanita, Meninc, GG Lj.. Indu-plati in Koto Lj., sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Še posebno zahvalo izražamo dr. Sedlaku in ostalim zdravnikom, patronažni sestri ZD Kamnik za nesebično pomoč med njegovo boleznijo, kot tudi gospodoma župnikoma iz Šmarce in Homca za svečan pogrebni obred in spoštovanje do pokojnega očeta ter pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, december 1940 Imel si pridne roke in zlato srce. Srce jc tvoje dalo vse, kar jc imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo in solze tvoj prerani grob rosijo. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 50. letu zapustil naš dragi mož in ali FRANCI ZARNIK iz Urhove II, Komenda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala nosačem, sosedom, stanovalcem Urhove ulice, družinam Bavdck, sošolcem in razredničarki 8. a raz. OS Komen-da-Mosle in vsem, ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih. Posebna hvala DO Zarja, njegovim sodelavcem, govorniku za tople besede slovesa, sodelavcem DO Titan, pevcem MPZ Janez Čebulj in gospodu dekanu za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Angelca, sinova Franci in Tomaž December 1990 ZAHVALA V 80. letu starosti se je končalo zemeljsko življenje naše žene, mame in stare mame ANGELE STRAŽAR rojene LIPOVSEK iz Podgorja 12 pri Kamniku Hvaležni smo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala dr. Logarju za hitro pomoč, ki pa je bila žal zaman. Posebna zahvala obema župnikoma, g. Dragu Markušu in p. Franciju Pivcu za lep, tolažilni pogreb. Vsi njeni V decembru 1990 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil dragi oče GREGOR PIRC iz Tunjiške mlake 30 Ilskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč. Hvala sodelavcem iz Utoka za podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in Ivanu Nogra-šku za lepe besede slovesa. Žalujoči: sinovi Ivan z ženo Fani, Grega z družino, Stane in hči Francka z družino Tunjiška mlaka, december 1990 AZUR KAMNIK - Vrhpolje 170 Tel. 832-875 Trgovina z gradbenim materialom organizira v decembru in januarju zaradi selitve RAZPRODAJO naslednjega materiala: kompletna furnirana vrata - 109 kom, vezana okna - 148 kom, termopan okna - 96 kom, parket klasični S - 800 m2, smrekov opaž 16 mm - 1260 m2, žaluzije - 150 kom, PVC kljuke za vrata razne barve - 996 kom, radiatorji od v = 520 do 900 vseh dolžin - 420 kom, novoterm vseh dimenzij - 136 m3, stiropor vseh dimenzij - 66 m3, kombi plošče 5 cm --1360 m2, kombi plošče 7,5 cm - 400 m2, tervol 5 cm mehki - 800 m2, modularna opeka - 16000 kom, rezan les - 60 m3, letve raznih dimenzij - 16 m3, rabic mreža - 600 m2, strešna lepenka - 215 rol, izotevk V3 - 300 kom, izotekt V4 - 186 kom, ibitol 9 KG - 96 kom, pločevina črna 0.8 - 2.5 mm - 14800 kg, pločevina črna 3-6 mm - 9760 kg, kovinski profili - 7890 kg, rostfrei pločevina 1-6 mm - 2780 kg, kopalniška oprema NOVOLES - 132 kom, okenske police 20 cm - 1160 m1, okenske police 16 cm - 120 m1, okenske police 25 cm - 781 m1, okenske police 30 cm - 36 m1, lesene hrastove obloge - 1380 m2, keramične ploščice KERAMIKS - 260 m2, keramične ploščice ITALIJA - 720 m2, elektro material od A do Z, vodovodni material od A do Ž, material za centralno kurjavo od A do Ž, zračni kamini - 30 kom, vodni kamini - 10 kom, vrtni grili - 5 kom, betonska korita - 15 kom, tlakovci - 400 m2, prane plošče - 600 kom, vrtni robniki - 100 kom, beton, cevi vseh profilov - 236 kom, dimniki vseh dimenzij -- 346 ml, .. OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO. /J Okvirni program občinskih prvenstev 55D_ - atletika (1 .-4. r OŠ): (5.-8. rOS): -odbojka (7.-8. rOŠ): - rokomet (7.-8. rOŠ): -smučanje (1.-8. r OŠ): - streljanje (7.-8. rOŠ): -košarka (5.-6.rOŠ): - gimnastika (1 -8. r OŠ): - orientiring (7.-8. r OŠ): - nogomet (7.-8. r OŠ) - atletika (5.-8. rOŠ): -zaključek ŠŠD: . 15. 01. 1991 17.01.1991 kje: športna dvorana pri OŠ FA izvajalec: ŠŠD OŠ Kam. bataljona 16. 02. (ali 26. 01. 1991) kje: ŠD pri OŠ FA, telov. OŠ TB in ZD izvaial.ec: Odbojkarski klub Kamnik 09.03. 1991 kje: ŠD pri OŠ FA izajalec: Rokometni klub Kamnik konec januarja 1991 Kje: Črna ali na Repšah izvajalec: SD Črna ali ŠD J. Libnik 27.02. 1991 (ali 02. 03. 1991) kje: strel v KD Kamnik ali Duplici izvajalec: Obč. strelska zveza 06.04.1991 kje: v telovadnici OŠ Duplice izvajalec: ŠŠD OŠ Duplica 20.04.1991 kje: v telovadnici OŠ Duplica izvajalec: ŠŠD OŠ Duplica 13.04. 1991 kje: v Mostah izajalec: ŠŠD OŠ Komenda-Moste maj 1991 kje: stadion v Mekinjah izvajalec: Nogometni klub Kamnik 17., 18. 05. 1991 kje: stadion v Mekinjah izvajalec: ŠŠD OŠ Frana Albrehta 25. 05. 1991 (ali 01. 06. 9i) kje:ŠD pri OSFA izvajalec: ŠŠD Toma Brejca O morebitnih spremembah (program še ni usklajen z republiškimi in občinskimi zvezami) vas bomo pravočasno obvestili. ZTKO Kamnik Tekmovanje v kegljanju za pokal Kamnika_ Kegljaški klub Kamnika vsako leto organizira kegljaško tekmovanje za pokal Kamnika, in sicer od 1979 leta dalje, ko je bila 750-letnica Kamnika. Na to tekmovanje prihajajo kegljaški klubi iz različnih delov Slovenije. Nastopajo moške in ženske ekipe. Letos se je v času od 13. do 16. decembra tekmovanja udeležilo po 7 moških in ženskih ekip. Prehodni pokal prejme kegljaški klub, ki je dosegel najboljše rezultate z moško in žensko ekipo. Lani je prehodni pokal osvojil KK SCT Ljubljana. Na tem tekmovanju so se moške ekipe uvrstile: 1. mesto KK Domžale 2. mesto KK Emo Celje 3. mesto KK Ljubljana-SCT in ženske ekipe: 1. mesto KK Emo Celje 2. mesto KK SCT Ljubljana 3. mesto KK Eta Kamnik 4975 podrtimi lesi 4931 podrtimi lesi 4904 podrtimi lesi s 2382 podrtimi lesi 2358 podrtimi lesi 2322 podrtimi lesi DOMAČA ZDRAVILA »NA KLANCU« Kidričeva 24, Kamnik (v bivši pisarni Turističnega društva) - zeliščni izdelki tovarn Lek, Krka in drugih - čaje sestavimo tudi po vaši želji in potrebi. Odprto od 8.30 do 11.30 in od 17. do 19. ure, v soboto od 8. do 11.30. Vesel Božič in srečno novo leto 1991 vam želi Angelca Moljk Tudi kamniški nogomet praznuje_ Prehodni pokal je osvojil KK Emo Celje (moška in ženska ekipa) s 7313 podrtimi lesi. Vse tri moške in ženske ekipe so prejele pokale v trajno last. Hkrati s tekmovanjem ekip je bil opravljen tudi izbor najboljše uvrščenega tekmovalca in tekmovalke. Največ, 900 kegljev-lesov je podrl Bojan Marinček, član KK Domžale, med ženkami pa Mira Grobelnik, iz KK Celje, 441-lesov Oba prvouvrščena posameznika sta tudi postavila nov rekord kegljišča in prejela pokala v trajno last. STANE SIMŠIČ Modna oblačila in modni dodatki Zadovoljne in lepo oblečene vas trgovina« Lepa < popelje v Novo leto! Marja Drešar Vegova 2 (za gostilno »Bevc«) Kamnik, tel.: 832-452 SREČNO! Celjanke najboljše med članicami mm* Prednovoletni živ-žav v TEN-TEN-u Domžale od 23. dO 30. 12. 1990 - v teniško prireditvenem centru TEN-TEN nudimo vsak dan: drsališče, dedek Mraz vsak dan ob 16.30, PERISKOPOVCI - tenis na ledu dne 23. 12. ob 14. uri, zabava za odrasle, novoletni sejem in še In še. BO ŽIVAHNO! Informacije 711-049, Boštjan Dobrovoljc (dopoldne) Rekorderja kegljišča Bojan Marinček in Mira Grobeljnik Nogomet v Kamniku sodi v najstarejšo športno panogo; ne samo v Kamniku, ampak tudi v Sloveniji. Pred 70 leti je bila ustanovljena tudi Nogometna zveza Slovenije. Nogomet je še vedno posebna športna panoga, ki privablja na stadione veliko ljubiteljev. V Kamniku beležimo dokaj široko nogometno aktivnost, ki pa je v posameznih obdobjih nihala. Tudi v Kamniku je v zadnjih letih čutiti stagnacijo in nazadovanje, vendarle so tudi v tej športni panogi še mnogi en-tuziasti, ki kljub težavam marljivo delujejo in usmerjajo aktivno nogometno življenje. Članska ekipa tekmuje v podz-vezi Ljubljana in je v spomladanskem delu med 10. ekipami na prvem mestu. Skrbijo za naraščaj in z več kot 40 mladimi redno trenirajo. Pri delu nogometnega kluba predstavljajo finančna sredstva resno oviro. So izredno skromna in ne pokrivajo niti najnujnejših izdatkov. Določene negativne' posledice, ki so vplivali na nogomet na sploh, so v preteklem obdobju favorizirale nekatere športne zvrsti. Odliv sredstev je bil v te panoge večji, za nogomet pa je bilo denarja vsako leto manj. Tekmovalci sami prispevajo znaten dalež, da se tekmovanj sploh lahko udeležujejo. Prispevajo za nakup potrebne športne opreme, krijejo pretežni del prevoznih stroškov in drugih izdelkov. V preteklosti je kamniški nogomet dosegel zelo lepe rezultate. V nogometnem klubu so prepričani, da bo nogomet še zaživel. Kadra je za dobre tekmovalce že imajo oziroma jih pripravljajo, tudi volja je velika, le nekoliko bo treba strniti lastne vrste. Danes v Sloveniji deluje okrog 330 nogometnih klubov, od teh jih je bilo le 11 ustanovljenih v začetku organiziranega nogometa v Sloveniji. V Izoli je bila 8. decembra posebna slovesnost ob 70-letnici no- gometa Slovenije. Kamniški nogometni klub je prejel za svoje dolgoletno delo posebno, lepo izdelano spominsko plaketo, ki sta| jo za nogometni klub prejela, Peter Fischer in Miha Medmeš. Da v zadnjih letih nogomet v Kamniku, kljub velikim kadrovskim in materialnim težavam, še aktivno živi, gre zasluga mnogim delovnim društvenimi delavcem. Med te prav gotovo sodijo: Mirko Desnica, Andrej Vavpotič. Peter Fischer, Miha Medmeš, Roman Torkar in še številni drugi neimenovani pro-zadevni nogometni delavci. Čestitke in spominska plaketa, ki so jo v klubu prejeli ob 70-letnici, bo gotovo nogometno življenje v Kamniku še popestrila in navdahnila novih moči organizatorjem, da bodo v prihodnje dosegali take uspehe, kot so jih že včasih. STANE SIMŠIČ JMl Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN - ustanovitelj in izdajatelj Skupščina občine Kamnik, - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jese-nik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Her-le. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, telefon 831-511, 831-504 in 831-266 interna 29 - žiro račun: Sredstva za dejavnost Kamniškega občana 80 Kamnik 50140-637-763592 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.