BEOGRAD, kakor sem ga jaz videl Gruzinski d Tl 11t ILU5TR0VAMI LIST ZA MESTO IM DEŽELO JI 8» A Številka 15 telo tfll Posamezna Številka po 2 Din **h»ja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, *'yr.ševa cesta 29/1. Itokopisi se ne vračajo. Poštni predal stev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. Ljubljana, 18. aprila 1935 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2 'A dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko. , Kakor vsako leto v lem Pasu se le zemlja ogrnila v zelenje, pognalo Je listje in vzbrstelo cvetje. Pred veliko nočjo smo. In kakor je pomlad napovedovalka novega življenja v prirodi, prav tako le tudi v-olika noč, dan Kristusovega vstajenja, simbol novega življenja, novih upov in nove vere v boljšo bodočnost. V današnjih hudih časih, ki terjajo °d vsakega posameznika najboljše sile v t*>oju za obstanek, mora biti ta dan ‘oliko bolj simbol novega življenja in novih, boljših razgledov v bodočnost. Zakaj le premnogo jih je, ki so si v življenjski borbi potrli orožje, spraskali rok« in ranili srce in izgubili dado in vero v boljše življenje. Kolikokrat sem zadnje čase govoril * ljudmi, ki jih je teža njihovega bremena pritisnila k tlom. Ene so Pritisnile kriza in kupčijski neuspehi, drugi so odnehali zaradi gmotnih te-*av v zasebnem, družinskem življenju, tretji, ki so že stopili na pot resnega in težkega življenja, ki so Sele dobro prišli iz šol in so se hoteli spustiti v boj za obstanek, pa niso »•ušli, s komer bi se borili: niso mogli dobiti dela ne službe. l>a iv govorimo o moralnih krizah in polomih, ki o njih tolikokrat beremo v časnikih, o samomorih, ločitvah itd. Življenjski boj je težak in zahteva krepke ljudi. Zato je neizmerna škoda. da je med nami mnogo več takšnih, ki svojim bližnjim jemljejo vero, kakor tistih, ki jim jo dajejo. Tako se navadno dogaja, da se okoli osam-ljet:. iga človeka, ki omahuje in klone pod udarci usode, tako radi zgrinjajo -ljudje, ki mu jemljejo še tisto malo vere in mu že tako dovolj črno živ-lj‘°‘'o slikajo še temneje. 'a usoda je v človekovih rokah, v.sa«do je sam svoje sreče kovač. Olo-v k je, kakor smo na tem mestu že tolikokrat zapisali, obsojen, da se sme zanašati v prvi vrsti nase in na nikogar drugega; pomagati si mora sam, kakor ve in zna. Govoril sem ondan z neko gospodično. Pripovedovala mi je, kako se je po nekem velikem razočaranju — najbrže je šlo za nesrečno ljubezen — 'čutila silno osamljeno, nesrečno in potrto. V svojo srečo je pa takrat dobita v roko knjige znanega ameriškega pisatelja Orisona S. Mardena, Njegovi bodrilni članki, polni življenske resnice, so ji spet vrnili v-oro vase, vero v življenje, vero v bodočnost. V teh knjigah je brata, da trdna volja gore prestavlja iu da je človeku s trdno voljo odprla pot v lepše življenje. Ljudje so izgubili vero v bodočnost samo zato, ker so izgubili vero vaw:. Iu med tem ko to opažamo dan za dnem v mestih in na deželi, po pisarnah, trgovinah in delavnicah — med tem si skromni, marljivi in varčni delavci iz Kranja, ki imajo vero vase in v svojo družino, grade svoje hišice. Če je kje na mestu beseda o trdni volji in vztrajnosti, jo smemo rabiti pri teh ljudeh, ki so z železno energijo ustvarili čudeže in katerih trdna volja hi mogla biti marsikateremu študentu, trgovcu in uradniku svetal zgled. Velika noč je simbolna slika novega in boljšega življenja. In ker je življenje hud boj in zahteva trdne ljudi, ki verujejo vase in v svojo družino, bi moral biti tudi ta dan v življenju premnogih mejnik nove energije na poti k novim idealom. Zato naj tisti, ki jih je doslej življenje teplo, ki so se razočarali in krvav-oli v boju za obstanek, krenejo na novo pot in naj verujejo vase — Zakaj le vera jih bo rešila. Z vero vase, z novimi ideali in s trdno voljo bodo mogli kljubovati viharjem usode, njihovo življenje bo pa š**le takrat dobilo pravi zmisel. In njihovi duši bo toplo pod žarki pomladnega solnca. H;igu Kern Prisebnost -Konja! Kdo ima konja? Kraljestvo dam za konja!: zavpije igralec, ki igra v gledališču kralja Riharda III. Neki šaljivec na galeriji se zasmeje: >Ali se ne bi zadovoljili z oslom?: »Zakaj nel - odgovori brez pomišljanja igralec. »Kar izvolite se potruditi ■*« oder!« Ljubljana, v aprilu Pogosto moram potovati, pogosto grejem vagonske klopi in fotelje, pogosto spim namestu v postelji v vagonu; kaj hočemo! Potujem po naših mestih, opazujem ljudi in šege in navade, vidim vse mogoče stvari, p« tudi mnogo lepih žensk. Mogoče mi bo kdo zameril, a vzlic temu iskreno priznam: vesel sem, kadar vidim lepe in vesele ženske, vesel sem, kadar vidim okusno oblečeno damo, posebno sem pa vesel, če srečam pametno in pošteno žensko. Dosti sem jiti videl, a le malo na železnici. Lepe, elegantne, pametne in prikupne ženske se namreč po navadi vozijo v tretjem razredu — j?z pa v prvem. In tako mi pač nihče ne more zavidati teh voženj; zakaj vozim se po navadi ponoči, ko se dan zaznava, smo pa že v Beogradu. Koj na drugi strani ceste nasproti postaje uradujejo snažiici čevljev. Kadar grem mimo njih, obupno potrkavajo s krtačami ob podnožnike, na katerih snažijo čevlje. — lzvol’te gospodine, da obrišem cipele, zavpije eden izmed njih. — lzvol’td kod mene, samo jedan dinar! In ker sem še malo zaspan, si po- > poli din a žim nogo na pručico. Dinar 'sem, omar tja, si mislim, že zaradi snage in lepe navade je prav, da se očedim, zakaj v Beogradu ljudje pazijo na čevlje — naposled en dinar tudi ni premoženje. Zraven tega lahko še izrabim čas in berem liste. Kmalu nato udari moj snažilec s krtačo ob pod nožni k. Avtomatski položim drugo nogo nanj. Ko vnovič potrka, že vem. da je zdaj on n.t vrsti, namreč zastran plačila. — Koliko sem dolžan? — Tri dinarje! — Saj sva se vendar dogovorila za en dinar?! — Da, za osnaženje prahu s čevljev, mi odgovori, jaz sem vam pa čevlje prav lepo odrgnil, da so ko novi — in to je med brati vredno tri dinarje. — Da home da vredi! potrdi celo njegov konkurent Kaj hočemI Plačati moram. Potem odidem v Moskvo. Kajpada v kavarno »Moskvo«, ne v ono pravo. Na tielo kavo s šlagom. Tam se običajno sestanem s tem ali onim znan- Pevka Pavla Behiuen ceni. Pijem kavo, kadim cigareto in gledam skozi okno, kako ljudje počasi mimo hodijo. Nekaterim se pa bolj mudi; to so tisti, ki gredo v službo. ••Moskva x vam stoji na Terazijah, sredi Beograda. Tam se sestajajo vsi in vse. Tam se dobe gospodiči in gospodične, tam vidite elegantne kavalirje, tam vidite poslovne ljudi, ki go- vore »pisl tajč-c in »pisl francezišc, tam se sestajajo bivši in bodoči politiki, politiki in časnikarji, skratka vse dobro in vse zlo. V »Moskvi; razpravljajo in debatirajo o vsem mogočem, pijo belo, turško, pa tudi mineralno vodo, če ni drugače. Beograjčani ljubijo mastne dobrote, zato imajo prav čedne trebuščke in slabo prebavo. Ni se jim tedaj čuditi, če so pravi izbirčneži in specialisti pri izberi mineralnih vod. V »Moskvi c zadnje čase mnogo govore o volitvah. Skoraj bi rekel, da drugega zadnje čase domala sploh ne govore. — Kdaj si pa ti, brc, prišel? slišim zraven sebe. slučajno zala prišel, da — C'e naj ti po pravici povem — prav zato. — In?... — Nu, vezal sem se ... — Dosti sreče! .Vezati se‘, pomeni pristopiti kol volilni kandidat k tej ali oni listi. In tako se vam ljudje v Beogradu vežejo... Še drug posrečen volilni izraz sem ujel. Ali sie že slišali besedo »nudist?. Nudisti so drugače ljudje, ki se zavzemajo za nagoto. V drugih državah, zlasli na Nemškem in v Ameriki, se je ta stvar po vojni zelo razpasla, v Beogradu pa šele prav zadnje čase. Samo s to razliko, da je v Beogradu vsak tisti »nudist:, ki še je prišel... ponujal ( nudil ). Za kandidata namreč. Nudisti se rekrutirajo iz vseli slo- V naroda, iz vseh ver in iz vseh kra- •v. Srečal sem jih celo iz Slovenije. Ned delavci slovenskega Manchestra Tekstilni delavci v Hrani« $« 3»ade Jiine biike. - Lep zgled delavske agilnosti in dobrohotne naklonjenosti njihovega direktorja Kranj, aprila Vsakdo izmed nas je vesel, če ima kaj svojega, posebno še, če ima svoj dom. Laže se človek pretolče skozi življenje, laže preboli udarce usode, laže gleda v svojo in svoje družine bodočnost. Če 10' drži pri državnem iu zasebnem uradniku, koliko bolj mora pri malem človeku, pri delavcu. A ko ima hišo, mu je bodočnost dosti mirnejša in vedrejša iu dosti manj ga skrbi, kaj bo z njegovimi otroki. Toda pot do hišice je težka in s trnjem posuta. To je pot, po kateri lahko hodijo med delavci samo trdni, vztrajni in varčni, takšni, ki si odtrgajo od ust, in ki so pripravljeni dosti prestati za svojo družinico. To so svetli značaji, možje, ki se zavedajo odgovornosti družinskega očffta, možje, ki vedo, da so sami svoje sreče kovači. Razmere so danes težavne, le malo je delavcev s čvrsto voljo in trdnim značajem, malo je danes hišic, ki bi jih bila zgradila delavska roka. In ker jih je malo, sem ravno zato hotel nekoliko izpregovoriti o njih. * * * Prehodil 3em dosti naših krajev, videl velike industrije in govoril t de- lavoi. Toda šele tedaj, ko sem se oglasil v našem slovenskem Mancheslrti-Kranju, šele tedaj sem videl hišice in hiše, ki so jih zgradile delavčeve varčnost, delavnos! in skrb /a družino — hiše, ki jim jih je pomagala postaviti njihova tovarna. tu še nekaj. Prvič v življenju sem slišal, da je delavcem pomagala njihova tovarna, da jim je posodila denar, v času ko denarja nikjer niste mogli dobiti, in da jim je la denar posodila brez obresti. In ker je vse to tako nenavadno, ker delavci običajno ue grade hiš. vsaj pri nas ne iu zase ne, ker tovarne običajno ne pomagajo delavcem, temveč jih samo jemljejo v službo ali pa odpuščajo, in ker denarja daues nikjer ni moči dobiti brez obresti — zaradi vsega tega se mi je zdelo vredno, in še kako, da se malo pobliže seznanim s teni nevsakdanjim dogodkom. * * * Govoril sem z ljudmi in poslušal, kaj pripovedujejo. V službi so pri »Jugočeskit, tekstilni tovarni v Kranju. Pošteno ji služijo in videli so zadovoljni z njo; posebno so pa hvaležni njenemu direktorju g. llorwitzu za-r»di tolikih dobro!, ki jih jim je storil. Govoril sem z več izmed njih, z vsakomer posebej. S težavo so si sezidali in si še zidajo hiše in hišice, dolgo so garali in nalagali dinar k dinarju, dokler niso dosegli svojega cilja In če so ga dosegli, se morajo zanvplili pred vsem svojemu generalnemu ravnatelju. Kes da je strog, a tudi pravičen je; ker je sam izredno d( laven, zahteva tudi od delavcev, da pljunejo v roke. Kadar je treba pomagati, pa zato tudi pomaga. Ne vsakomur, človek mora biti pomoči vreden; če gre za marljivega in varčnega delavca in za pametno in pošteno stvar, direktor >.lugočeške; rad posluša svojega delavca in mu pomaga, kakor ve in zna, * * * Govoril sem s ključavničarjem >Ju-gočeške«. V tovarni je že pet let, ima ženo in štiri otroke. Govoril mi je o želji, da bi sebi iu svoji družini napravil streho nad glavo, da bi si zgradil hišico. šele pred kratkim je začel zidali. V začetku je šlo silno težko. Tedaj je pa stopi! k šefu, mu obrazložil svoj načrt in svoje razmere in dobil brezobrestno denar na svojo plačo. Ko ga bo izplačal, bo pa dobil novo posojilo. Se nadaljuje n* 2. sir. Videli so znanci tudi mene v črni obleki in v »Moskvi t. Ali sem jaz kriv, da so ludi mene imeli — za nudista? Komaj, komaj sem jim ovrgel to domnevo. * Beograd je velik in rasle od dne do dne. Zato ni čudo, da je poln gradbenih nasprotij. Iz majhne iu ozke ulice prideš na veliki in široki bulvar, poln novih iu modernih stavb. Ulice so polne ljudi, tramvaji, avtobusi in taksiji drve neprestano v vseh smereh, prodajalci časnikov se obupno (Ier6 n* slehernem vogalu: — »Vreme::! Novo Vremec! Interesantno »Vremec! s-Vre-meeeet! — - Politika ! »Vreme:! ^ Pravda-a c! — Pravda:! Nova •Pravdati V*?-, n« Pravdati Današnja »Pravda*;! »Prav-daaaa:;! V ljudskih kuhinjah iu kavarnah, popolnoma drugačnih kakor pri nas, posedajo ljudje od vsepovsod in ir. vseli slojev, pijo kavo ali jedo čevapčiče in ražnjiče in razpravljajo o politiki. Na tisoče kombinacij rešetajo, na tisoče možnosti, na tisoče prognoz in zaupnih novic, po večini plod bujne domišljije. A kaj hočete: prijetno je tako sedeti in razpravljati pri črili kavi ali dehtečem ražnjiču. Takrat slišim, kako je natakar naročil v točilnici Ijtdo rakijo c za Cika Slovana, črno grenko: za gospoda Milaneeta, dvajset čevapčičev itd. Orno kavo pijo samo turško. lini ho- čejo bolj sladko, potem se imenuje siadjar, drugi sp«t -gorko:, to je po naše grenko, z malo sladkorja ali celo drugi sp- t gorko c, to je po brez njega. Natakarji že dobro vedo, za kakšno kavo je kdo. Cika Milnufie na primer je za »gorkot in kadar naroči turško, že vedo, da mora biti grenka. Čevapčiče se kajpada spodobi zalili z brizgancem ali pa s »ookanjčič (Šilcem) rakije. Kakija »»tekat je t ki ni posebno huda. Naslednja stopnja je Ijuta .", nato »Idekovača . iu »stomak-lija-s: vsa čast ji. Ko jo človek zvrne, se kar strese in ne samo toplo, vroče mu poslane od nje. Pravi Beograjčani trde, da je njih najmanj v Beogradu. Ali to drži ali ne, je težko ugotoviti. Drži le to, da so se v Beogradu zbrali ljudje z vseh vetrov. Mnogo velikih tujih tvrdk ima taui svoje podružnice, zalo ni čudno, da srečate toliko Nemcev, Avstrijcev, Madžarov in Rusov, le-teh še največ. Ljudje so mi pravili, da je samo v Beogradu v državni službi več ko 8000 Kusov. Pravi Beograjčani, Srbijanci, jih ne marajo preveč, zato so jim pa toliko dražje Rusinje s svojimi našminkanimi obrazki, sanjavimi očmi, bliskajočimi se izpod gostih trepalnic, in ki so jim iz finih ustec vale gosti oblaki tobačnega dima. Tudi mnogo Hrvatov in Slovencev je v Beogradu, da ne omenim priseljencev iz Like, Dalmacije, Južne Srbijo itd., ki so se preselili v prestolnico in rinejo skozi življenje, kakor pač vedo in znajo. Kakor vsako veliko mesto kaže tudi Beograd hkratu sliko neizmernega bogastva in skrajne bede. Poleg vele-elegautne limuzine »Rolls-Roycet boste videli razcapanega moža, poleg »Moskve:: ali v bližini katerega nočnega lokala in varieteja »Uuski Jar« boste srečali siromašnega suažilca čevljev, ali pa Arnavta z belo okroglo čepico in žago im ramenih. Se nadaljuje na 8. sir. Srečne in vesele velikonočne praz-nike ielila cen/, na* ročnikom, inseven* lem in bralcem uredništvo in uprava Skrivnostni otoki vstajajo iz oceana Pri Siciliji je na lepem vstal iz morja majhen otok, in kdo je prvi zasadil zastavo nanj? Angleži! — Kako so otok Pitcairn v Pacifiku zasedli puntarski mornarji in si na njem ustvarili nov dom Hted delavci stavtK-$Ut%a JtUutcUesUa (Nadaljevanje s 1. strani) — Vidite, mi je rekel, takšen je Haš direktor. Kadar gre za pametno to koristno reč, ki je vredna pomoči, vam pomaga. Za lumparije pa ni. Do-lier človek je, lahko mi verjamete. Judi cement smo dobili ceneje. * * * Govoril sem z Ivanom Erjavcem. On ftt njegova žena delata v tovarni, trudita se in varčujeta. Tudi onadva bi rada imela hišico. Lastno hišico. Ko sta si jo končno postavila, jima je »manjkalo za mizarska in steklarska dela. Potrebovala sta samo tri tisoč dinarjev. Ni mnogo, pa spet je, posebno v današnjih časih — mnogo zlasti za tistega, kdor nima. Nista vedela, kako bi prišla do denarja. Sla »ta k direktorju in on jima je pomagal. Dal jima je na plačo brezobrestno posojilo, in zdaj ga po malem vračata. In hvaležna sla mu. Prav dobro iu razumem. Prijatelji so v stiski redki, še redkejši so pa direktorji in tovarne, ki svojim delavcem v stiski pomagajo. • * * Franc Banič je pri »JugoČeškk mizar. Njegova povest je kratka. Hotel si je postaviti hišo in postavil si jo je. joda moral si je zato izposoditi. Tedaj se mu je pa pripetila nesreča. Soseda, ki mu je dala denar, je neke noči pogorela. Zdaj je bila sama v Bliski in seveda se je obrnila najprej do Baniča. In spet je pomagala jjugočeška«. In spet je bil direktor »Jugočeške« tisti najbližnji, ki je mogel in hotel pomagati v nesreči. Kratka povest, ki jo bo razumel le tisti, kdor je bil kdaj sam v stiski in se je obračal do prijateljev po pomoč. * * * Alfonz Kovačič je delavec v skladišču »Jugočeške«. Žo deset let je tam, skoraj od ustanovitve. Že deset let delata on in žena, deset let spravljata dinar k dinarju za svojo hišico. Lansko jesen je začel zidati. Ko je bila hiša pod streho, je pa zmanjkalo denarja. Šel je k šefu g. Honvitzu in ga prosil za pomoč. In direktor mu je pomagal. G. Kovačič mi je sam o tem pripovedoval in ni mogel prehvalili svojega vrhovnega gospodarja, l epo «e mi je zdelo, ko sem to poslušal, zraven pa novo — kakor so mi bili novi vsi ti razgovori, o katerih tu pišem; zakaj še nikoli poprej nisem slišal tako lepih in toplih besed o direktorjih . it ust njihovih delavcev * * * Štefan Galiot je delavec v skladišču. Sicer še nima svoje hiše, vendar jo začne zidati že prihodnji mesec. Galiot je že 11 let pri »Jugočeški«, deset let pa skrbno varčuje in spravlja denar, da bo nekega dne imel dom za stare dni. In če pomislim, da ima šest otrok (trije med njimi so še nepreskrbljeni), je pač treba priznati, da si je moral zelo pritrgovati in da je vreden pomoči kakor le kdo. Tudi njemu je »Jugočeška« poma-;|ala. Hiše sicer še nima, a ko jo bo aezidal, bo nanjo ponosen in hvaležen svojemu podjetju, kakor mu je že danes. (do) Človeška domišljija je zmerom rada sanjala o prečudnih otokih, ki iznenada vstajajo iz valov, da se nekega dne spet prav tako iznenada izgube, sanjala o njih čarobnem rastlinstvu in živalstvu, pa o ljudeh, ki jih je usoda kaznovala za Bog ve kateri greh. To, kar vam mislimo zdaj povedati, pa - i domišljija, temveč se je resnično dogodilo. Naslednji primeri so zajamčeno resnični, saj so jih opazovali in popisali neoporečni znanstveniki in zgodovinarji. Takšna je na primer zadeva z otokom Ferdinandeom blizu južnega obrežja Sicilije. V tistih krajih je meseca julija 1831. torej pred dobrimi sto leti, divjala nekega dne 'frahovila nevihta, kakršne ljuuje niso pomnili; razjarjeni valovi so se dvigali v nezaslišane višave. K temu je prišel še podmorski potres, in glej: čislo na lepem je iz morskih valov vstal neznan vrh .. vsemi značilnostmi sicilskih ognjenikov. Šele proti večeru so se razjarjeni valovi nekoliko pomirili. Noč je potekla v miru in nebo je bilo jasno kakor le kdaj. Ko se je zaznaval novi dan, so začudeni Sicilčani opazili, da je ognjeniška gora, ki se je bila prejšnji dan tako na lepem porodila, med tein lepo sedla na pravi pravcati otok... Toda s tem še ni bilo konec začudenju sicilskega prebivalstva. Nekaj dni nato se je na novo rojeni otok namreč zgrbil in glej: • -'.ala je še druga gora, poji.’ roma slična prvi. Novi otok z dvema ognjenikoma so takrat krstili na ime Ferdinandeo. Ni dolgo trajalo, ko je zgodovina tega otoka obogatela za nov, prav tako nepričakovan kakor razumljiv dogodek: Anglija je tamkaj razobesila svojo zastavo, hoteč si zagotoviti na otoku dragoceno oporišče za britansko bro- je izginil v valovih. Zato si je pa Bo-gislavov otok dvajset let nato lahko čestital: dobil je bratca, ki so ga Rusi krstili na ime Novi Bogislav. A tudi novorojenčku ni bilo usojeno dolgo življenje. Leta 1907 je izginil nekega dne po strahovitem viharju. Tisto jutro so ljudje slišali, kako je začel Novi Bogislav renčati in bobneti in postajal čedalje bolj razdražen; tla so se tresla, veliki kamni so bruhali iz zemlje in leteli na vse strani, za njimi pa celi stebri prsti. Dan nato od vsega otoka ni ostalo drugega kakor par kleči, ki so se ohranile še do današnjega dne. Zanimivo je, da vlada na teh skalah poleti in pozimi ista toplota okoli 20° C — pač jiosledica ognjeniških tal. Sanka Barucls 11, Rue A uh er, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantueje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račuue: Belgija: št. 3064-64, Bruxeiles; Holandija: št. 1458-6G, Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice G. Auprccb, vratar pri »Jugočeški . sl jo takisto sezidal hišo. O teni mi jo pripovedoval: — Nameščen sem že 11 lel pri sju-gočeški«, ves čas kot vratar. Ge som kdajkoli imel kakšno prošnjo na našega šefa, gospoda ravnatelja Ilor-veitza, in če je bila prošnja upravičena, mi jo je vselej izpolnil. Zakaj naš ravnatelj je pristopen za vse, Kar je tehtno in pametno, in pomaga svojemu uslužbenstvu, če gre za res potrebne in koristne reči, bodisi pri uradnikih, bodisi pri delavcih ali njihovih družinah. O tem sem se imel priložnost ponovno prepričati, ko je moja žena hotela zidati Že dolgo sem mislil na to, da bi zidal za svojo družino. S prihranki sva spravila toliko skupaj, da je prišla hiša v sirovem stanju pod slreho — dnlje pa ni šlo. Denarnih sredstev je bilo konec. Nisem vedel, kaj bi. Ali naj končam ali pa prodam? Prodam naj hišo, ki ji manjka tako rekli le še poslednji omet? Gotovo veste, kaj se to pravi. Tu se je naš gospod direktor spet pokazal dobrotnika. Dal nama jo brezobrestno posojilo in z njim sva si z ženo popolnoma uredila se vsa poslednja dela in tako se jo izpolnil moj in moje žene dolgoletni sen: dobila sva hišo. Denar vračam iz, plačo. Toda jaz. nisem edini, ki se lahko pohvalim, da mi jo naš ravnatelj pomagal v sliski. Se dosti je drugih v dovje. Kraljevina Sicilija se kajpada ni hotela tako meni nič tebi nič sprijaznili s to malce preveč enostransko ureditvijo. Vložila je protest, note so romale sem in tja in sam Bog ve, kako krvavo bi se utegnila la pravda še končati, da ni meseca oktobra istega leta otok Ferdinandeo, iz valov porojen, spet izginil v valovih!... Pojav, ki smo ga pravkar popisali, je dokaj pogost in so ga opazovali že v- vseh morjih. Tako so zapazili v Beringovem morju tdizu Aleutov leta 1798., kako je vstal iz morja prostran otok; krstili so ga na ime Ship Rock. Trideset let pozneje je ta prvi otok dobil biatca, Husi so ga krstili na ime Bogislavov otok. Ship Rock je doživel sorazmerno kratko življenje; že čez sto dvajset let Kaj naj pa rečemo o otoku Tristanu de Cunha, ki ga je odkril leta 1506 znameniti portugalski pomorščak, po katerem ima zdaj otok ime? Ta otok leži v Južnem Atlantiku, in sicer med Afriko iu Južno Ameriko ter sestoji v glavnem iz ognjeniških gora. Po odkritju je otok Tristan de Cunha že dvakrat izginil. Leta 1816 je prišel v angleško last; nekako od takrat stanuje na njem več družin, potomcev krvosramne zveze dveh parov, ki sta se edina rešila pri potopu neke ladje. Današnji dan šteje ta otok 165 duš; za noben denar ga nočejo zapustiti, vzlic dokaj resni nevarnosti, da se bo otok nekega dne vnovič pogreznil v morje. Manj žalostna, a nič manj razgibana ni zgodovina otoka Pitcairna v Tihem oceanu, osem dni vožnje oddaljenega od Nove Zelandije proti Panami. Otok so odkrili leta 1767, toda do 23. januarja 1790 ni nihče prebival na njem. Tega dne ga je pa zavzela majhna in dokaj pisana skupina 11 belcev, 6 Kanakov (prebivalcev Send-viških otokov v Južnem morju) in 11 otočank z Melanezijskih otokov. Ta mala skupina, bogato založena z živežem, obleko in vsakovrstnim orodjem, se je torej nastanila na otoku. Ladja, s katero so »e bili pripeljali, »Bounty« po imenu, je ostala še nekaj dni zasidrana pred otokom, nato so jo pa neke noči zažgali. Ti dogodki so imeli svoj prolog. Enajstorica belcev je nekoč spadala k moštvu ladje ;Bounty<, ki je pod poveljstvom angleškega stotnika Bligha odplula 27. decembra 1787 iz Spilhea-da v Indijo po žito. Na debelem morju se je pa posadka uprla, ker je kapitan presirovo z njo ravnal, in se je polastila ladje. Kapitana Bligha in osem mornarjev, ki so mu ostali zvesti, so uporniki izkrcali v coln, jim dali nekaj pitne vode in malo hrane, nato so jih pa prepustili usodi. (Mimo grede: čeprav je bil čoln prenatrpan z ljudmi in živežem, se je llligliu posrečila prava mojstrovina, da je vse svoje ljudi po 42 dneh vožnje spravil 5800 km daleč na Javo srečno na varno.) Uporniki so pa odpluli na ladji sBounl}-« proti Tahitiju. Tamkaj se je 14 puntarjev za stalno naselilo iu se skrilo med domačin , .jiliov vodja, Christian Flechter in deset njegovih tovarišev so pa mislili, da je bolje, če Tako so nekega dne dvignili sidro in odpluli. Svojo posadko so bili med tem povečali za šest Kanakov in enajst žensk. Fletcherju je prišel na um takrat neobljudeni otok Pitcairn. Sklenil je odpluti proti temu otoku, ki se ga je še do' o spomnil z neke p; „ .uje vožnje kot pravega . -radiža sredi prostranega morja. Po večdnevni naporni in nevarni vožnji se mu je stvar posrečila. Tako a se uporniki naselili na otoku. Her so imeli dovolj dobrega orodja na razjrolago, so si zgradili hiše in začeli obdelovati zemljo. Iz početka je šlo prav lepo. Čez nekaj let so se pa začeli Kanaki pritoževati, da počno belci z njimi kakor z živino, pa tudi zato niso bili zadovoljni, ker so morali živeti brez žensk. Posebno ta druga okoliščina je kaj kmalu postala vir resnih zapletijajev in prepirov, lem bolj, ker so bili nekaterim otočankam njihovi poltni sorodniki ljubši od belcev. Iu prišlo je, do česar je moralo priti: otočani in otočanke so se uprli in neke noči pobili šest belcev, tistih, ki so bili na glasu posebno neusmiljenih tiranov. Kmalu nato je prišlo do novih prepirov in takrat so dva belca ubili njihovi lastni ljudje. Eden izmed belcev je pa umrl za boleznijo. Vse to podrobno popisuje dnevnik, ki ga je napisal eden izmed belcev,; Young po imenu. Leta 1810 je dobila angleška admi-raliteta poročilo iz Ria de Janeiro o odkritju kapitana ameriške ladje »Topaz«. Ta ladja je pristala pri otoku Pitcairnu in kapitan je imel priložno-t govoriti s poslednjim še živečim upornikom ladje »Bonutv;, častitljivim in pobožnim starcem; mož mu je pripovedoval zgodbo, ki smo jo pravkar zapisali. V tisti dobi je štel otok že 22 parov; z otroki vred je bilo na njem 66 ljudi. Angleške oblasti so starcu prizanesle kazen, ki bi mu bila šla zaradi upora na ladji. Če več, ko je nekaj let nato umrl, so mu kot kolonizatorju otoka postavili lep spomenik iz rožnatega marmorja; ta spomenik ga sicer ne proslavlja kot upornika, zato pa kot patrijarhalskega kmetovalca. (»Dagens N- ’■-ter«, Stockholm) Sanje časih drže... Neka mati je videla v sanjah številko letala, ki ga je pilotiral njen dolgo pogrešani sin... in tako našla izgubljenega otroka (ki) Praga, aprila. V Pragi prebiva rodbina S. Oče je imovit sadni trgovec, hči se mu je pa pred leti poročila z nekim švedskim tovarnarjem radijskih aparatov. Sin je zmerom sanjal o prigodah in tujih deželah, ter je le s težavo dokončal srednjo šolo. Zato ni bil kaj posebno navdušen, ko mu je oče dodelil mesto prodajalca v svoji cvetoči trgovini. Mladi mož se s tem treznim pokli da ga ima neka filmska družba v Hollj woodu. Tedaj se je sadni trgovec pismeno obrnil do le družbe iu vprašal, ali ne poznajo nemara nekega Pavla S. Družba je brez odloga odgovorila, da Pavla S. prav dobro pozna; pri njej je namreč za letalca in dostikrat sodeluje pri filmanju letalskih prizorov. Vsa srečna roditelja sta zdaj pisala svojemu sinu in mu povedala o prečudnih sanjah, ki se jima zde danes ceni ni mogel prav sprijazniti. Dva | praVj prpj božji; zakaj brez njih pač meseca se je _wlil, potlej ga pa m j ge ne bJ bija nag]a svojega sina. več vzdržalo in je skrivaj zapustil očetovo hišo. Roditelja sta bila vsa obupana. P.e-iskava ni mogla najti nikakega sledu za izgubljenim sinom. Ni ga bilo od nikoder in nihče ni vedel, kje je in ali sploh še živi. Tako je minilo šest let. Oče je že obupal, da bi še kdaj videl svojega sina, toda mati je neprestano mislila nanj. Pred kraikim se j-- pa zgodilo, da je mati v sanjah zagledala sina, a ne več kot nedoraslega fanta, temveč kot zrelega moža. Sedel je v letalu in ga zaman skušal vzravnati. Aparat se je prevrnil in strmoglavil v globino . .. Z glasnim krikom se je mati pro-budila. Njene sanje so bile^ tako žive, da si je zapomnila celo številko in znak letala iz sin j. Vsa v grozi je stekla k vojeinu možu in mu povedala o prečudnih sanjah. Sadni trgovec jim ni pripisoval nikakega pomena, le kot čudno dogodivščino jih je povedal nekaterim znancem. Tedaj mu je nekdo svetoval, naj skuša za vsak slučaj vsaj dognati, ali je sploh kje na svelu letalo s takšno številko. Mladi mož jima je odgovoril, da ga je preveč mikalo v tujino in da se ni hotel poprej oglasili, dokler ne bi uspel. Obenem je tudi potrdil, da je prav ob tisti uri, ko je njegova mati sanjala o letalski nesreči, predvajal za neki film padec lelaln in da je le malo manjkalo, pa bi bil prišel ',v življenje. Preiskava je bila zelo težka in dolgotrajna. Oče se je obrnil do vseh r_________. _ mogočih mednarodnih letalskih orga- se zatečejo na varnejši kraj", da jih ne nizacij. In glej, naposled se je poka- dobe Angleži. I zalo, da res obstoji takšno letalo in Dobra roba se hvali sama, zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama 1 v 24'urah barva, plisira iu kemično čisti obleke, klobuke itd. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna IOS. REICH LJUBLJANA Dragocene ribe (dt) London, aprila Ko je bil angleški minister Eden v Moskvi v gosteh pri Litvinovu, ruskem komisarju za zunanje zadeve, mu je domačin dobro postregel. Dal mu je s posebnim letalom prinesti iz Astraha-na pošiljko kaspiških Sterletov — le ribe so namreč posebno okusne, če pridejo iz Kaspiškega jezera. Litvinov je svojemu gustu še posebej podčrtal to pozornost in mu pojasnil, da Sterleti iz Volge diše po petroleju, zaradi obilice motornih čolnov, ki plovejo po reki. tovarni, ki jim je tako ali tako priskočil pri tej ali oni priliki. Seveda pu mora vedeti, da ima opravka z marljivim, varčnim in poštenim človekom, ki misli na družino in na bodočnost. Najzgovornejši dokaz^ za vse to so vam hiše in hišice v Stražišču pri Kranju in v Kranju samem, ki so si jih postavili delavci nase tovarne in kjer je skoraj povsod pomagala dobra roka našega šefa. Zato smo mu pa tudi vsi hvaležni, radi ga imamo in spoštujemo ga kakor svojega očeta. * * * Zapisal sem vam par razgovorov, ki sem jih slišal od delavcev, razgovore, ki so prava redkost, v današnjih časih. Redki so, ker boste redko slišali pri delavcu lako tople besede o njegovem šefu in tovarni, redke, ker boste malokje videli hiše, ki bi jih bil sezidaj tovarniški delavec, redke, ker so redki direktorji, ki z dejanjem pomagajo svojim delavcem. In ravno zato, ker je vse to tako redko, nenavadno in nevsakdanje — ravno zato je prav, da se zapiše. H. K. Uiii o vili O veliki noči 1925 V noč. so zablesteli kresovi na vseh vrhovih. Kakor majhne zvezdice čepe na parobkih in mežikajo v temo. Njihov svit se dviga nad vrhove in pluje luni nasproti. Vuzeniška noč je; na vseh vrhovih gore kresovi... Dolgo vas že nisem videl, svetli kresovi, kako pnete svoje plamene v pomladno noč in poljubljate s svojim svitom cvetove belih čre-šenj. Ljubica, zdelo ee mi je, da sem te objel in zdelo se mi je, da so tvoje oči zablestele ... Toda bil je le topel veter, ki me je pobožal in kresovi, ki so žareli. Mislil sem na tvoje oči, ljubica. Zmerom so kakor s solzami zalite. Nekoč sem ti že pravil o lom, pa mi nisi verjela. Ti jih ne vidiš; mogoče so solzne samo, kadar si vsa moja. . . Žal mi je. ljubica, da nisi pri meni. Dvignil bi te v naročje in bi pik solze iz tvojih oči. — In če bi jih ne mogel izpiti, bi vedel, da si moja za vekomaj. Kresovi že ugašajo, ljubica — in truden sem in sanj sem željan ... Vem, da zreš to uro v zvezdnato nebo in misliš name. N a veliki ponedeljek 1925 Sobice lije svojo gorko luč, zrak dehti in cvetovje me omamlja. Objel bi vse te rodne gorice, te bele cerkvice na vrhovih, zelenečo oziinino in vasice v dnikah Veter se igra s cvetočimi čres-njevimi vejami. »higcboi sem zasopotal in cvet mi je padel na ramo. Tebi sem, ljubica, izbral to lepo ime. Hvala Ti, lngoborg, položila cvet na ramo. Prišla si, z vetrom geborg. Zahvaljena! da si mi prišla, Iu- solze »Kaj si nasula danes v svojih oči, Ingeborg?« »Cvetove, dragi!« Skuštrala si mi lase s svojo bledo roko in sp nasmehnila. ♦ Splezala si kakor veverica v črešnjev vrh in zdaj božaš cvetove. »Pridi, dragi, pa ti povem pravljico o belem cvetu, pokažem ti nežno čebelico, ki srka med iz njega.« 3Pri tebi sem, ljubica!« »Glej, dragi, nad nama je sinje mlado nebo, pod nama brsti trava in cvetejo marjetice, midva sva pa v cvetju, sama, s pomladjo in sladkim vonjem opojena.-. šlejva cvetove, dragilt »Štejva!« »Koliko si jih naštel?, i Ne vem; vse je belo...« »šteješ. dragi?« »Štejem!« JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI Gosposka ulica št. 1? »SLAVIJA PODRUŽNICE: BEOGRAD / ZAGREB / SARAJEVO / OSIJEK / NCV1 SAD Tetefo. 21-76. 22-76 Pozor Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod Zaslužek gospe Rooseveltove (dl) NVashiugton, aprila Žena predsednika Roosevelta je lani ver zaslužila kakor njen mož. Franklin Roosevelt zasluži namreč Kot predsednik USA 75.000 dolarjev na leto (re 3 milijone Din), njegova žena si je pa lani z 92 govori po radiu zaslužila več ko 100.000 dolarjev. Za letos si obe In še lepši zaslužek: dobila bo namreč za vsak govor 9000 dolarjev. Doslej je že trikrat govorila. Če pojde tako dalje, bo prišla letos na svojih 150.000 dolarjev. Toda dodati moramo, in še z velikim 1 Poudarkom, da gre ves zaslužek gospe Rooseveltove do poslednjega centa v dobrodelne namene; o tem vodi gospa knjigovodstvo, tako da je tudi najne-jevernejšim Tomažem izpodrezan sleherni dvom. Šivanko požrla •« jo izkašljala zdravniku v oko (ki) Kjobenliavu, aprila Silno čudna nesreča se je pripetila v danskem mestu Viborgu. IC zdravniku dr. Videbechu je prižel ves obupan mlad zakonski par z otrokom, ki je bil požrl šivanko. Zdravnik je dognal, da tiči šivanka v sapniku in da je operacija nujno potrebna. In res je dal otroka prepeljati na kliniko, da mu bo spravil šivanko z nožem na dan. Že je bilo vse pripravljeno in zdravnik je ravno liotel začeti operacijo, ko se je dogodilo nekaj nenavadnega. Deklica je silovito zakaštjala, šivanka ji je zletela iz grla — in prihodnji mali je zdravnik zavpil od bolečine in se prijel za oko: šivanka mu je obtičala v desnem' očesu. Dr. Videbech je bil še toliko priseben, da si jo šivanko sam potegnil iz očesa, nato so je pa na vso naglico odpeljal v bolnišnico v Aarkus. Tam je njegov tovariš ugotovil, da se je šivanka odlomila in da mu konica tiči v očesu; vendar se mu jo je posrečilo izdreti in tako rešiti dr. Videbechu oko. Uspešen oglas (ink) Ottawa, aprila Ondan se je vračala gospa McClella-nova s trga domov, ko je nenadoma opazila, da ji manjka okoli J0.000 dinarjev gotovine; bankovci so ji očivid-no padli iz torbice, ko je plačevala neki branjevki. Še preden se je vrnila domov, se je oglasila v upravah dveh največjih tamkjašnjih listov in dala kratko vest pod rubriko »Izgubljeno«. Drugi dan sta se oglasila kar ... dva najditelja. Oba sta rekla, da sta našla »sli znesek na istem kraju, kakor ga je ona navedla. V papirnici (nlJ) Pariz, aprila V neko pariško papirnico stopi gospod in želi govoriti s šefom. Ko ga odvedejo k njemu, ga vpraša, ali ima kaj prvovrstnega pisemskega papirja. »Seveda ga imamo, gospod! Ravno te dni smo dobili pošiljko prvovrstne kakovosti,« odgovori lastnik. ■Imenitno,« meni zadovoljno kupec. >Toda ali mi ne bi mogli pokazati še kaj boljšega?' »Izključeno, gospod! Ta papir je najboljše, kar sploh obstoji v tej stroki. Boljšega nikjer ne delajo.« Kupec je bil dotlej odkrit, zdaj se je pa pokril in obrnil k vratom, češ: >S svojo izjavo ste mi zelo ustregli. Te dni ste mi namreč pisali, da ni ta papir nič prida. Veseli me, ko vidim, da sle se zmotili. Jaz sem namreč vaš dobavitelj na debelo! ( La Liberte«) Deklamačen večer in operačna dvorana Ljubljana, aprila Preteklo soboto smo brali v nekem našem dnevniku prelepo besedo hIo klamačenc. »Deklamacijski,- je bilo piscu predolgo, pa je besedo položil na Prokrustovo »operačnoc posteljo, io obsekal pri koncu in prilepil invalidu pristno domačo protezo na skrajšani ud. To ni prvi poskus te vrste za olepša-nje naše materinščine. Že precej dolgo srečavamo obsekano besedo »regularen«, vendar smo mislili, da bo pri njej ostalo. Ker se je zdaj plaho pojavila druga taka tvorba in vse kaže. da si bo skušala ta nova operačna:: metoda, če že ne drugod vsaj v časnikarstvu dobiti domovinsko pravico, smo zbrali nekaj pridevnikov, narejenih po novem receptu, da se bodo naši bralci lahko pripravili nanje in da jim ne bo slabo postalo, kadar jih bodo prvič srečali natisnjene: ,Regulačen‘ in .deklamačen* že poznamo. K njima bi prišli za prvo silo: civilizačen, diplomačen, mahiuačen, petičen (.od peticije1), operačen, publika-čen, reklamačen in senzačen. Tisočak Pisatelj in stavec (Im) Retif de la Bretonne (umrl leta 1806.) je bil zelo plodovit francoski romanopisec; toda čeprav je napisal več ko sto stvari, ni vendar nikoli rabil ne čruila ne peresnika. Vrli mož je bil namreč v isti sapi pisatelj, stavec in tiskar. Pravijo, da si je načrt za vsak roman napravil v glavi, med tem ko je stavil; tako so njegova dela izšla kar tiskana, brez rokopisov. ( Uerliner Tageblatt:) Ot**ok s 3 rokami in 3 nogami (ki) Sofija, aprila V neko tukajšnjo bolnišnico sta prinesla te dni dva zakonca štiri mesece starega fantka, ki jima je prišel na svet s tremi rokami in tremi nogami. Otrok je drugače zdrav: roditelja bi hotela, da bi mu tretjo roko in nogo — oba odvisna uda sta mnogo manjša in slabše razvila od drugih — odrezali. Zdravniki mislijo, da bo operacija uspela. Za mat’ d’narja Joti’ utuzlcef Plošče • gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo „ELEKTROTON“ d. z o. z. pasaža nebotičnika (kp) Pariz, aprila Pričujoča zgodba je resnična na las; pripetila se je neki znani !’arižanki, bližnji sorodnici znamenitega pisatelja. Nekega večera je ta gospa dobila brzojavko, da ji je mati nevarno zbolela. Brez odlašanja je zmetala nekaj najpotrebnejših reči v kovčeg in se odpravila na vlak. S seboj je vzela 400 frankov; tik pred odhodom ji je mož dal še tisočak, za vsak slučaj. Mlado ženo je bilo strah samo potovati; zato ni šla v prvi razred, čeprav je imela listek zanj, temveč si je rajši izbrala prostor v drugem razredu; njena edina sopotnica je bila tam neka stara gospa. Vzlic bojazni, da je ne bi kdo okradel, je za trenutek zadremala. Ko se je iznenada predramila, je prestregla na svoji sopotnici sumljivo kretnjo; tudi je videla, kako je tisii mah zaprla oči. Pri priči jo je izpreletela misel, da ji jo neznanka prebrskala torbico. Porabila je ugoden trenutek in hlastno pregledala svojo denarnico. In glej, o groze: tisočaka ni bilo nikjer več! Stvar je bila na dlani: iz-mel.nila ga ji je sopotnica in ga spravila v svojo torbico. A kako naj jo obdolži brez dejanskega dokaza? Le ena pot ji je bila odprta: da si piidobi nazaj ukradeni tisočak. Tatica se potem pač ne bo mogla pritoževali. Kakor si je rekla, je tudi storila. Počakala je, da je njena sopotnica zadremala, a še poleni je odlašala od postaje do postaje. Naposled se je pa vendar opogumila in izvedla kočljivo operacijo: tiho je odprla tujkino torbico in res zagledala v njej pogrešeni tisočak. S tresočo se roko ga je skrila v rokavico. Na prihodnji postaji je izstopila; bila je na cilju. Njena sopotnica je še zmerom spala. Že drugi dan je mlada žena dobila pismo od svojega moža: »Kako moreš biti tako raztresena, Helena! Pozabila si na mizi tisočak, ki sem li ga dal pred odhodom.:. Nesrečna žena bi se bila najrajši vdrla v zemljo od sramu pred samo seboj. A kako to, da je ona sopotnica tako prežala nanjo? ... Ko je pa vendar ni imela namena okrasti in ji tudi ni ukradla tisočaka! Tedaj se ji je zasvetilo: druga drugo sta sumili! Stara gospa se je bala nje, kakor se je ona bala stare gospe... Ker je tudi ona imela tisočak s seboj... A kako naj ji zdaj vrne ukradeni bankovec, ko ne ve njenega imena ne naslova? Ali naj samo sebe javno obtoži? Da vsaj nekoliko popravi škodo, ki jo je zoper svojo voljo napravila nedolžni sopotnici, je zdaj darovala tisoč frankov v dobrodelne namene, ( Ion r t) Ob smrti dragega bilja jr ženskam piva tolažba žalim obleka. W la volno ln*tvil(fe Domači izdelek SCHICHTOV- RADIOM pere vse higijenično čisto M Ker so se vagoni s svojimi modernimi napravami hitro priljubili pri občinstvu, si je zaželel izumitelj Manning še slavo; predlagal je toroj svojemu šefu, naj bi se vagoni imenovali po njem Manningovi. Mister Pullinanu je nekaj časa molčal, potlej se je pa popraskal za ušesi in dejal: > Ljubi moj Mannlng, napraviva rajši kompromis. Predlagal bi vam, da si slavo deliva: zloživa ime teh uovih vagonov iz prvega zloga mojoga imena in prvega zloga vašega imena. Naj se torej vagoni imenujejo Pull-manovi. Upam, da boste s tem zadovoljni.« »Dragi, vse je belo.. .« »Vse, lngeborg!« >V*e je helo; kakor pene ob nvorjtt. Ne moreni več šteti, dragi.« Mene je zmotila čebelica, Inge-borg. Povej mi njeno pravljico!« »Glej! Sani jo vidiš, t »Pravljico?« , >Da. Vidiš la cvel, ki se skoraj dotika mojih ust — in glej, v njeni je čebelica; glej kako objema s sprednjimi nežicami rumen© prašnike, kako srka iz cvetne globine sladki med. Kakor da bi se liotela sr>ojiti z nežnim cvetom. Glej, kakor prežeta slrasti se opira s svojima zadnjima nežicama in priženi« cvetni list. Kakor ljubica svojega dragega .. .« >.foj, odletela jek ^Odletela je na drug cvet. Tisoč ljubčkov ima, lisoč cvetov. Tisoč-»fat srkne med, tisočkrat se opoji * njegovim vonjem.« »lugeborg, pojdiva. Vse je l>eto, kakor pene ob morju .. .« V torek po Veliki noui 1925 Trava je že vsa sočna in po 'ravnikih so položene preproge i* »mrjetic. »Pozdravljen, popotnik, ustavi se pri nas.. .< »Hvala vam za pozdrav, marjetice.« .-Kako je drobna cvetka, Marjetica mala? Dolgčas ti ni, saj imaš sto sestric in solnee je tvoj ljubček in rosa tvoja prijateljica.« »Ne vem, kaj je to: dolgčas. Pesem je moje življenje, pesem o pomladi, o lepoti.« »Solnoek pa ni moj ljubček. Moj ljubček je tam na pa rob k u. Na parobku sedi in rumena krila ima. Pojdi, popotnik, sedi na ono jaso in počakaj. Prišel mi bo ljubček v vas... Pridi potem spet, ko bo odletel od mene; povem ti, kaj mi je pravil.« • »Aiarjetica, spet sem lu. Tvoj ljubček je splaval na prekopano gredo. Dolgo, Marjetica, je bil pri tebi.« »Pozdravljen v solncu, prijatelj; hvala ti, da si se vrnil. Ne zameri mi, da so mi usta tako žareča, toda na njih je še med njegovih poljubov.« Njegove besede so bite pesem, v pomladno jutro zapeta. Njegovi objemi so bili molitev, v blaženi uri naravi darovana. Moja lica so pordela v vročici in moje ročice trepetajo od .sladke onemoglosti. Pojdi, prijatelj, sedi spet na ono jaso — in ne pozabi me. Vrni se potlej k meni. Prijetna utrujenost n.ie je objela; rada bi v sanjah še tisočkrat preživela to blaženo uro. Gledala bom v beli oblak nad seboj. Mogoče se mi prikaže v njem podoba mojega zlalokrilega ljubčka ...« * V sredo po Veliki noči 1925 Iugeborg, ljubica, črešnje so tako bele in tako opojno duliti med iz cvetov, da ne morem več brez tebe. Jutri pohitim spet k tebi v mesto in ti prinesem cvetočih čreš-njevih vej polno naročje. Sanjala bova objeta o čebelicah in metuljčkih, o kresovih v goricah in o malih marjetieah ... Pore* Po vsej naši državi od juga do severa, od vzhoda do zahoda, povsod priznajo in vedo ceniti izdelke tovarne > Pekatetc", -- Saj zaslužijo res, da jih cenijo, ker so nekaj posebnega. ►......... Po 58 letih (mp) London, aprila. V današnji dobi, ko živimo lako naglo in hlastno, postanemo že nestrpni, če moramo samo pol dneva dalje čakati na pričakovano pismo, kakor bi smeli po nepisanih zakonih železnice in pošte. Kaj bi pa šele rekli, če Iti se vam zgodilo kakor neki častitljivi Angležinji — naj v miru počiva, saj je že trideset let pod rušo! Tej gospe je nekdo poslal dopisnico t. marca 1877: na njej je znamka kraljice Viktorije še iz mlajših let. Te dopisnice pa ni naslovljenka nikdar dobila — dobila jo je šele pokojničina snaha 12. aprila i. I., lorej po celih 58 letih. Najlepše je pa tole: dopisnica je bila za današnje pošlue določbe premalo frankirana in je morala prejemnica odriniti še 2 pennvja globe... Hitler in astrologija (ip) London, aprila Ali že veste, da se vodja tretjega rajha vselej obme do zvezd po nasvet, kadar ima kaj važnega storiti? Tako ________________ so *bni kamen, ki tiči na zobmi, a to so doseže z zobno kremo .Sargov Kato dont, katera ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat dr. Briiunlieha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za god in praznik mati dobro ve, otroci se Dr. OETKER^jevih kolačev vesele! »13« London, aprila. Vsa mogoča čudna naključja so se zgrnila okoli nekega morilca, ki ga je bilo sodišče obsodilo na smrt. Umor se je zgodil na IH. dan v mesecu, ]>olicist, ki je morilca prijel, je imel številko lil, morilec je imel pri sebi lii bankovcev in Ut srebrnikov, obsodilo ga je sodišče, seslojoče iz 13 oseb. V zaporu je ime] številko 274; številčna vsota tega števila je spet 13. V seznamu učencev kaznilni-ške šole je imel številko 18. In naposled so ga 13. t. m. pomilostili. Resnica _ Tri reči so, ki jim mora bili dobra žena podobna, pa spet ne. Najprej mora biti podobna polžu, ki jo zmerom doma — ne sme pa kakor ta žival imeti na sebi vse, kar premore. Drugič mora biti podobna odmevu, hi samo takrat, kadar ga kdo »prane smo pa kakor odmev vselej imeti poslednjo besedo. In tretjič: biti mora kakor mostna ura. natančna in zanesljiva — ne smo se pa slišati po vsem mestu kakor ona. Usoda izumiteljev (lin) Oikago, aprila Znamenite Pulhuanove vagone, ki se danes po vsem svetu vozinto * njimi, je prva spravila v promet Pulluiauova tovarna za vagone v Cikagu: njihovemu pravemu izumitelju je bilo pa ime Manning. Cb »mrli kamin* skeffa ffespeda Prejšnji petek so ga nesli k večnemu počitku. Zaslužil ga je kakor le kdo. Nekrologa in slavospeve so napisati drugi, tisti, ki jim je to že v peresih za takšne priložnosti, .laz bi pa rad napisal dve. tri besede od srca. Leta in leta se ga spominjam, kako je zvečer rosno in tiho čital v svojem kolu. Miren, sam zase je sedel tam; kar bral sem mu na obrazu, kako tuji so mu hrušč in velike besede in doneče fraze za narod. Za narod kazini ki gospod nj delal z besedami. Tudi dobrih dejauj ni d»'lil z jezikom. Zakaj mu pravim kazinski gospod? Zato, ker je iz nekdanje Prešernove Kazine napravil poznejšo ponosno »Zvejsdoc; zato ker je za Kazino umiraj in umrl. Zdravniki so sicer drugače rekli, a zdravniki zdravijo le telo... Pastir je bil in v šolo ni hodil la brali ni znal do ne vem katerega leta: pa je vendarle postal gospod; gospod v najlepšem pomenu besede, gospod po duši in srcu. Ko bi imeli dosti gospodov, kakršen je bil kazinski, nam dostikrat n* bi bilo hudo. 0». Napisala Tadea Gidlewska »Nisem naprodaj, Larson. Postaral sem se na gruntu, ki so že kili pradedje nanj ponosni. Jaz, Jan Bergstrom, nisem naprodaj, da veš.« Kar je starec rekel je bilo pribito. Za vse na svetu bi ne bil snedel svoje besede. Sina Larsona je skrbelo, toda ziniti se ni upal. Bergstromovi sinovi so bili pač tako vzgojeni, da so imeli očetovo besedo za postavo... Tam na severu, v Bindelsfjordu je bilo že več dni vse narobe. Pred nekaj tedni se je v to tiho severno samoto naseli! nemir; trdi kmetje so majali z glavami. Bilo je tako: Lepega dne so se pripeljali na saneh neki tujci, gosposki da je bilo kaj. Od ust do ust je šla novica, da so gospodje iz Osla, iz glavnega mesta. Kmetje so jih ogledovali nekam nezaupljivo in hkratu spoštljivo. Nič jim niso bili všeč ti tujci. Najrajši so bili sami s seboj, sami s svojo trdo zimo in bežnim poletjem, sami sredi mogočnega šumenja razdivjanih valov, ki so bičali kamnito obrežje fjorda. Tujci le redkokdaj kaj dobrega prineso; samo nemir, upanje in novotarije, ki jih nihče ni vesel in jih domačini ne razumejo. Tokrat so se tuji gospodje vedli še prav posebno čudno. Po fjordu so stikali, plezali po skalah in bregovih, spuščali so se po vrveh v nepristopne kotline in merili, merili... Čez dva dni so se spet odpeljali na žvenketajočih saneh; tako nenadoma so se poslovili, kakor so bili prišli, in nihče ni ugenil skrivnosti, ko so jo ponesli s seboj. Kmetje v Bindelsfjordu se pa niso predolgo veseliii miru. Tri tedne kesneje so spet prišli tuji gospodje, še več jih je bilo in še resnejši so bili njihovi obrazi. Najprej so obiskali župana in se na dolgo in široko pomenkovali z njim. Ko so ga kmetje kesneje izpraševali, kaj je in kako, je samo skomignil z rameni in z muko iztisnil le toliko, da ne ve prav, kaj bi gospodje radi. Govorili so o zlatih zakladih, ki bi naj bili nekje v Bindelsfjordu. Pokupili bi radi polja in hribe, za drag denar bi jih pokupili. Več kmetje niso spravili iz razburjenega župana. * »Zlato iščejo!« je smeje se dejal Jan Bergstrom sinu pri večerji. »Šele zdaj so dognali, da se skriva v Bindelsfjordu zlato. Rečem ti, sin moj. toliko ga je, da bi ga bilo za ves svet dovolj. Že dolgo vem to in stari Bergstromi so vedeli to že zdavnaj.« Naslednji dan je odvedel svojega sina k jašku, skopnemu v skriti kotlini. »Več ko sto let je že star. Vsak izmed sinov je kopal globlje; — nekoč bo nekdo našel zlato, skrito v Gori... Ta naša zemlja bi dišala mestnim gospodom, kupili bi jo kakor mi kupujemo kobile in mreže za ribolov. Zmotili so se ti tiči. Temeljito. Bergstrom ne prodaja svojega grunta, ker bi z njim prodal svojo dušo.« Takrat se je Larson zdrznil. Nikoli doslej mu ni oče pripovedoval o skrivnosti globokega jaška v kotlini. »Jutri, oče, bom pričel ge jaz kopati!« je dejal Bergstromov naslednik. »Kje, sinko moj?« »V jašku nemara.« »Le daj, ne izgubi poguma. In če ne boš ti našel zlata, ga bodo tvoji otroci zagotovo.« Bergstroma sta pričela kopati. Pričela sta tam, kjer so prenehali njuni očetje. Ničesar nista našla; toda vera je bila v njima in zalo nista odnehala. * V Bindelsfjordu je bilo vse na nogah. V gorski samoti na severu se je razbohotilo življenje. V neki prazni hiši so si uredili gospodje od »Boliden Uruvaktiebolag« svoje pisarne. Prav iz Osla so" bili ti giavani, kajti tam so ustanovili bogataši to družbo, da bi oropali kmete zlata. Znanstveniki so bili ugotovili, da so v neraziskanih predelih Severa neprecenljivi zlati zakladi. Mnogo kmetov je šlo gospodi na limanice. Prodali so grunt, ki jim je itak dajal le skromen užitek. Odšli so iz domovine svojih pradedov proti jugu, v velika mesta, na lov za srečo. »Bergstrom se nemara ne bo prodal,« so modrovali nekateri gospodje iz Osla. »Njegovo zemljišče je najboljše in največje. Vse ziate žile se stekajo v njegovo dolino. Šop bankovcev mu bomo porinili na mizo — in zagrabil bo kakor vsi drugi,« se je širokoustil ravnatelj podjetja. Naslednji dan se je odpravil sam proti Bergstromovini. Najviše je stala kmetova hiša; kakor dvorec je bila videti tam na vrhu hriba. Ponosno je stala, čeprav očrnela od burje in mraza. »Zlatokopi« so rekali Bergstromom domačini, ki so se kaj radi norčevali iz njihovega jaška. Sicer so pa bili Bergstromi najbogatejši, in tudi suha leta jim niso mogla do živega. V družinskih skrinjah so imeli zmerom zvrhano zlata. Od roda do roda so podedovali denar in običaje. ♦ Jan Bergstrom, za dolino vam plačam petdeset tisoč kron.« Stari je srepo pogledal ravnatelja iz Osla. »Toliko imam sam tam notri in še več bo. Ne maram in ne potrebujem vašega denarja, gospod. Bergslrom ni na prodaj!« »Dobro, dam vam trikrat toliko, Jan Bergstrom. Toliko kolikor je vreden ves Bimlelsfjord skupaj, dam samo vam. Denar vam odštejem pri priči.« Ravnatelj je vrgel sveženj bankovcev na mizo, toda stari Bergstrom se še zmenil ni. Tudi sin Larson je stal nepremično zraven očeta in opazoval modre tisočake, kakor da mu še mar ni za denar. »Kaj bi pa še povrh tega hoteli?« se je besno zadrl ravnatelj, ki ga je minilo potrpljenje. »Želel bi, da zapustite mojo hišo in moj grunt!« Ponosno je zrl kmet Bergstrom za odhajajočim ravnateljem, ki je grede preklinjal kakor pijan žganjar. Odhajal je z dolgim nosom; še nikoli v življenju ni tako klavrno pogorel. Podjetje je najelo na stotine delavcev, da so kopali jaške v kotanjah. Delavske hišice so zrasle kar čez noč, kakor gobe po dežju. Delavci so prihajali v trumah; na jugu nekje so jih najeli. Stroji so Olimpijski zvon Nemci prirede drugo leto olimpijado v Berlinu. Da otvoritev čim bolj proslave, so zdaj napravili zvon, ki bo obvestil udeležence olimpijade, da so se športne igre začele. — Zvon bo postavljen na vrhu Hitlerjevega stolpa, visokega 74 m, ki ga bodo v ta namen zgradili. Na zvonu je napis: Vabim mladino sveta. sopihali. V Bindelsfjordu je postalo tako nemirno in glasno, da so se severni jeleni in košute v velikem loku izogibali hrupa, ko so se podili proti severu. Polarne lisice so zbežale in prej tako KRIŽANKA ŠT. 11 2 r3 4 |_ . j & F - b ' 9 10 11 12 L 13 '1 IT r— p- 15 1 17 18 19 20 !• 1 21 22 |||il f! 24 M 25 □ m VM ! •27 | te 28 29 ! 3T j.: 33 HH 34 35 ■ 36 m W 36 39 1 m 41 £T~ 43 44 tu iSr P 47 48 i .49“ M 50 1 ;r 52 53 55 56 tŠ7~ 59~ r "1 to” Pomen besed Vodoravno: 1. gradbena po- trebščina, 5. vprašalni zaimek, 9. od- de, 17. prislov, 20. oblika glagola netiti, 21. znamenita francoska lepotiea, ki smo o njej priobčili črtico v 13. številki, 22. del sobe, 23. žensko ime (2. sklon), 24. oblika glagola ograditi, 26. utežna mera, 27. poudarjena nikalnica, 28. kraška reka, 30. ime več nemških, švicarskih in nizozemskih rek, 31. prebivalec azijske pokrajine, 34. predlog, 36. oblika glagola dreti, 37. latinski pomožnik, 40. nemški prislov in latinski predlog, 41. dva studenca, 42. del slavnostne ženske obleke, 45. švedski denar, 46. mesto na Angleškem, 47. s kavo v zvezi, 49. časnikarska agencija, 50. vrsta živali, 51. pustna šema, 52. posledica pretepa (2. skl. množ.), 54. iz lanu, 57. pesniški pojem (dvojina), 58. kar nam je namenjeno, 59. junakinja romana Vladimirja Levstika, 60. hudodelstvo. Navpično: 1. domača žival, simbol omejenosti, 2. žensko ime, 3. zastopnica garajočega stanu, 4. del kmetskega gospodarskega poslopja (3. sklon), 5. z njimi so se hranili nekateri sveti možje, 6. oblika glagola ose-vati, 7. bistven del harmonike, 8. reka v Jugoslaviji, 10. število, 11. znano slovensko ime, 15. moško ime, 16. belgijski denar, 18. geometrijsko telo, 19. jezero na Ruskem, tolikšno kakor nekdanja Kranjska, 23. rimska boginja, 25. Zupančičeva pesnitev (2. skl.), 29. pol energije, 32. ženska glede na svoje lase, 33. prebivalcem koroškega mesta. 34. oblika glagola zavdati, 35. last Kajnovega brata, 38. prizori. 39. Gogoljev junak, 43.—51. žensko ime, 44. s Krasom v zvezi (žen. sp.), 47. prislov, 48. kraj na Francoskem, znan iz svetovne vojne (3. skl.). 51. reka na Nemškem, '52. medmet, 53. rtiči, 55. moško ime, 56. predpona, ki zdaj ni več v rabi. Rešitev križanke štev. 10 (iz 12. št. »Dr. ted.<) Vodoravno, po vrsti: planš, rabat, in, di, pupilaren, oko, e, ilo, t, ravan, h, ono, o, alt, počivajte, ik, rs, lepot areni. krasna pokrajina se je spremenila v zasmrajeno industrijsko mesto. Kmetje so prodajali kar na debelo. Podjetje je plačevalo po knežev-sko. Na vrhu hriba samo je ostal stari Bergstrom sam s svojim sinom. * Kopanje zlata je bilo uspešno, toda glavni vir zakladov je bil globoko zakopan na Bergstromo-vem posestvu. »Sam bom kopal svoje zlato!« je ponosno zatrjeval stari. Jašek je postajal od dne do dne globlji. Oče in sin sta kopala kakor za stavo. Njune roke so bile neutrudljive, skala pa trda. Podjetje je kopalo in vrtalo z najmodernejšimi pripravami, razstreljevalo po najbolj priznanih načinih, Bergstroma sta pa kopala z lopatami in cepini, ki so jima ostali še od pradedov. Razen tega jima je hudo nagajala široka plast skrila, ki se je zdela nepremagljiva. »Misliš, oče Jan, da ta kamen uženeva?« »Bova, sinko! Bergstromi morajo najti zlato!« je s stisnjenimi ustnicami zagodel starec in se spustil v jašek. Tako je bilo dan za dnem. Lar-sonii je kmalu upadel pogum. Zaželel si je prostosti, lepega, veseljaškega življenja v širokam svetu, o katerem so mu pisarili njegovi prijatelji iz tujine. Vsi so bili odšli, Larson je ostal sam samcat v družbi svojega starega in redkobesednega očeta. »Oče, zdi se mi, da se ne bova pretolkla!« »Če ne verjameš, nisi več moj sin; sam zlodej te je prinesel na moj grunt!« To se je zgodilo nekega meglenega jutra. Ko se je hotel Lar^nn za očetom spustiti v jašek, ga je stari osorno nadrl: »Tu notri nisi ničesar izgubil. Pojdi svojo pot. Vem, da bi proda! sebe in svojo dušo. Ti nisi več Bergstrom!« Stari Bergstrom je izginil v temnem jašku. Povsod v dolinah in kotanjah so ropotali stroji, za- žlahtne vitre. * Poldne je že minilo in Jan Bergstrom se še zmerom ni vrnil. Sin je gledal nestrpno z brega v kotlino. Stari je trmast, stari bo kopal, dokler ne bo obnemogel. Leno se je vlekel popoldan — m zvečerilo se bolj zgodaj ko po navadi. Nebo je bilo sivo ko svi- Rajši (loma kakor pri princu Grofica Cavadonga, kubanska lepotica, ki se je bila poročila z bivšim asturskim princem, sinom nekdanjega španskega kralja Alfonza XIII., se je kmalu po poroki ločila in se odpeljala v Miami na Floridi nec. Jan Bergstrom se še zmerom ni vrnil. »Mogoče ga je podsulo, mogoče ga je sneg zamedel na strmi poti,« je modroval sin. Pograbil je svetilko in zbežal za bregu nizdol. Njegovi težki koraki so zamirali v svežem snegu, le tam dol v dolini so sopihali stroji in cvilili žerjavi. Ko je prišel do jaška, je zavpil v globino: »Oče, noč je že!« Odgovora ni dobil. Sin se je spuščal po strmih lestvah, lezel po trebuhu skozi ozek predor, dokler ni prišel do poševne lestve, čisto oledenele. Takrat se je spomnil očetovih besed: »Globlje morava iskati.« »Oče!« Sin je privzdignil svetilko in zakričal... Potlej se je sklonil in privzdignil očetovo truplo. Bilo je mrzlo in trdo. Roki sta bili krčevito stisnjeni in med prsti se je svetlikala velika kepa suhega zlata ... * En sam pogrebec je stopal za krsto pokojnega Bergstroma. Bil je njegov edini sin. Nesrečnež si je pulil lase in neprestano mu je odmevala v ušesih očetova kletev. »Tu, nate, gospod ravnatelj... Zlato je! Očeta mi je ubilo. Prodam vam Bergstromovinok »Tako je prav!« se je zmagoslavno nasmehnil ravnatelj in odštel fantu modre tisočake na mizo. Ko je zvečer sedel v gostilni med svojimi prijatelji, je ravnatelj prerokoval: »Delnice naše družbe lahko poskočijo za dobro polovico. Bergstromovino smo dobili.« * Sam samcat se je odpravil Larson na pot. Pravijo, da se Je odpeljal daleč preko morja, da bi pozabil Bindelsfjord in grunt in kletev svojega očeta. (bi*) Hafodu tedna Obratišče Moderna Turčija se je začela onega pomembnega septembrskega dne 1925, ko se je Mustafa Atatiirk drznil prvič priti na shod v klobuku. (»Vu«, Pariz) * Kratko in jedrnato Simon je idealist, Eden pa realist. Zato je poslal London oba na potovanje po Evropi. (»New York Herald«) • Tisti, ki se zbudi neprespan, in tisti, kdor po prebujenju še eno uro poleži, ne dosežeta uspehov v življenju. (Mussolini) * Francoski filmski režiser Abel Gance pravi: Najboljši igralci so otroci, potem živali, nato mrtve stvari iu potem šele poklicni igralci. Zenski uk Med budimpeštanskimi služkinjami jih je 70 z visokošolsko izobrazbo in 143 z maturo. (»Uj koziony«) Važna in vesela vest za vse one, ki se bavijo s športom fotografiranja ali se žele posvetiti temu lepemu športu, je znižanje cen loto-filmskega materiala in uvedba cenenih aparatov. Svetovna firma Kodak Coiupany je prinesla na trg izredno poceni aparat z znamko Kodak llabv-Brovvnie. Gena mu je samo 75 dinarjev in lahko ta aparat dobite pri vsakem trgovcu s fotografskimi potrebščinami. Format slik te lepe kamere je 4X6,5 cm, kamera sama je pa elegantna, odlične konstrukcije, enostavna v uporabi in jamči vsakomur, kdor uporablja Kodakove ali Pathejeve filme, odlične posnetke. Od robca do zastor ja! Tak naslov nosijo navadno katalogi, ki nam nudijo pregled potrebnega perila v gospodinjstvu. Raxmo tako obsežna je mogočnost uporabe Schiihto-vega Radiona, kateri je danes najidealnejše sredstvo za pranje vsakega perila. Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vas! Kdor ie malokrven, bled in »ploh slabega zdravja, naj rabi najnoyejšo zdravilno specialiteto, ki se imenuje »FERR0-D0VIM«. Zanesljivo sredstvo in zelo dobro zdravilo s kininom za vse tiste, ki prebivajo v nezdravih (močvirnih) krajih, kjer trpi staro in mlado zaradi malarije in drugih nalezljivih bolezni. »FERR0D0VIM« daje izreden apetit (voljo do jedi) in zelo hitro osveži vsakogar, komur je katera bolezen načela zdravje. Za dober uspeh zadoščajo dve do tri steklenice. »FERDOVIM« BOGDANOVIČA pošilja po pošti Mr. Ph. A. Mrkušie, lastnik lekarne Bogdanovič v Mostaru. Cena steplenici Din 40’— f ran ko poštnina. Oglas reg. pod S Br. 6682.32 delek vojaštva, 11. z roso v zvezi, 12 reka na Francoskem, 13. dva dreves jedali so se svedri v žive skale IcKu lid 1 1 ulilUbKCIlIt Id, U*u lil C vca '"v*« j--** i na plodova, 14. last velikega rimskega Iln ''-erjavi so dvigaii dragoceno ka-zgodovinarja, 15. prve tri črke abece-1 nienje, v katerem so bile drobne 18. IV. 1955. ■ DRUŽINSKI TEDNIK MAŠI BRALCI PIŠEJO Dopisi iz vrst naših naročnikov in bralcev in naši odgovori Z veseljem ugotavljamo, da so se cenj. naročniki in bralci v lepem številu odzvali našemu vabilu, da naj bi s svojimi rokopisi sodelovali pri našem nagradnem natečaju za najboljši prispevek pod naslovom: »Pismo iz mojega kraja«. Tiste cenj. bralce in prijatelje, ki tega natečaja še ne poznajo, vljudno prosimo, da si P* - berejo članek, ki smo ga objavili v 13. štev. dne 4. aprila t. 1. na 4. strani pod naslovom »Pismo iz mojega kraja«. P. n. bralce in prijatelje lista prosimo, da nam pošljejo rokopise čim prej. Pri tem pripominjamo, da so razpisane nagrade določene samo za tri najboljše prispevke in da jih bo uredništvo podelilo res tistim, o katerih bo po končanem natečaju presodilo, da so najboljši. Če kdo misli, da bi lahko kaj lepšega in boljšega napisal o svojem kraju, kakor se bere v katerem že natisnjenem članku, ga prosimo, naj napiše in nam pošlje — ne glede na to, ali je iz njegovega kraja že kaj priobčeno. Vse kar je količkaj dobro, nam bo dobro došlo. Mnogi niti sami ne vedo, da bi utegnili napisati res lepe in prisrčne stvari. Haka. Pismo iz Mojstrane Moj kraj je po okolici zelo zanimiv, dokazuje ogromen obisk poleti iti Pozimi. Dve vasici sta. Ena desno, nekoliko v bregu, vas Dovje, druga levo od Save, ki stoji pod znožjem Triglava, vas Mojstrana. Deset minut od postaje prideš do Dovja, do farne cerkve Sv. Mihaela, okrog katere je pokopališče. Na tein Pokopališču leži že več žrtev Triglava. Pred cerkvijo stoji spomenik naših Padlih fantov in mož. Vas je precej velika. Ljudje so po večini kmetje in se preživljajo s poljedelstvom in živinorejo. Tudi izborno kopališče imamo tu, jako fino urejeno, * dnom iz ilovice. Le kabine so zaenkrat zelo preproste: grmovje. Mojstrana je nekoliko večja ter bolj izletniški kraj. Ljudstvo je precej revno, večina je delavstva cementne tovarne, katera pa ne obratuje. Kako pa ljudje? Začnem pri otrocih. Ti so zelo nabriti in jim je vse prej ko za učenje, fantje, če pridejo z obeh vasi skupaj, Bi kaj radi skočijo v lase, ko jim vino preveč razgreje kri. Kaj pa dekleta? Tudi teh ne manjka pri nas. In pa še lepa in rdeča so, kot zrela jabolka. Samo nekoliko preveč prevzetna in razdražljiva. Kako bi ne bila, saj so tudi fantje vseh muh polni. Dekleta govorijo na srce, da bi se še med topil. Kako bi se potem dekletom ne ogrelo srce zanje? In kaj to ponavadi prinese? Skoraj vedno težko razočaranje. In pa žene? Te so tudi nekatere prave. Gledajo le na to, da jih pride več skupaj. In potem prerešetajo celo faro do kosti. Ko se razidejo, so vse vesele, češ kakšno delo so naredile. Kaj pa možje? Tudi ti imajo svoje muhe, ako imajo čas ali pa se spro z ženami, pa hajd v gostilno, da se potolaži jeza in priveže duša. Isto store tudi drugi, boljši možje, in občinski svetovalci. Pri vinu, taroku in šahu razpravljajo o ženah in ljubezni in rešujejo krizo in druge važne stvari. Kaj pa mi smučarji in planinci? Tudi mi imamo svoje nazore. Poleti hodimo po hribih, kjer je zelo luštno, pozimi pa hodimo na smučanje. Slednje je sploh zelo oživelo. V soboto ali nedeljo gremo na Možakljo, kjer imamo svojo kočico. Najprej se prav po domače najemo, nato pa hajd na dilce, na smuk čez drn in strn, čez glavo in nos. če pa kakšna dilca pusti svoj lepi rilček v snegu, nič ne de! Saj delajo še vedno novel Zdaj bom pa končal. Ako vam bo všeč, bom pa drugič, še kaj povedal. J. B. Pismo iz Ljubljane Živim v Ljubljani. Ime mi je Franjo. Doslej sem še brez žene in brez otrok. Stanujem v veliki stanovanjski hiši. V tej hiši je zelo mnogo stanovanj, mnogo, mnogo najemnikov in še mnogo več ljudi. Vselej kadar stopim iz sobe, se odpro vrata sosednjih stanovanj in neka slara gospodična in neka služkinja se hočeta vselej sami Prepričati, ali sem res jaz stopil iz ®obe ali kdo drugi. Najbrže nekoga Pričakujeta. Ko odidem, pa spet zagreta vrata. Prav tako delata tudi zve-er, ko se vrnem domov. Tako vsaj Vem, da sem pod odličnim nadzorstvom, Tolaži me le to, da nihče ne more neopaženo v mojo sobo. Moji Prijatelji imenujejo takšne varuhe časih »kriminalno policijo«, časih pa ^varuhe morale«. Jaz sem se že obojemu privadil. Na naših hodnikih je mnogo klepeta. Služkinje, gospe in gospodične si zmerom pripovedujejo kakšne važne m zanimive reči. Po mojem skromnem mnenju je mnogo bolje, če človek ne zbuja njihove pozornosti, da nimajo o njem ničesar govoriti. Eno nadstropje više stanuje neka gospodična. Precej prijetna in simpatična. Imela je fanta, zdaj ga pa nima več. Nekaj časa je bila v bol-nišnidt. Svoj čas je slabo izgledala in tako je kar čez noč postala popularna na hodnikih in stopnicah v naši hiši. »Pomislite, gospod,« mi je razlagala neka stara devica, »njen fant je hodil ponoči k njej!« »Kaj ne poveste!« In začela mi je na dolgo in široko pripovedovati povest nesrečne ljubezni, povest, ki je znabiti resnična, zna-biti pa tudi ne. Meni se je zdela žalostna, ona je pa rekla, da je vse skupaj velik škandal, da so današnja dekleta pokvarjena in da bi se ona ubila, če bi se ji kaj takega pripetilo. Zvečer ko se vrnem domov in ležem v posteljo, se pa šele začne moja prava filmska predstava. V sosednji sobi stanuje starejši zakonski par. Jaz se nikdar nisem zanju zanimal, vem le to. da je mož ves navdušen za harmoniko. Tako imam vsak dan to srečo, da vsaj do dvanajstih ponoči poslušam koncerte ali bolje — skušnje velikega, a še ne znanega umetnika. Časih slišim, kako ga žena priganja, da bi šel spat. Pa je ne posluša. »Še malo, draga, še malo, samo da odigram par akordov iz onega potpu-rija.« In potem traja tisti »samo« najmanj še celo uro. Drugače sta pa videti srečna. Le škoda, da nisem prav nič muzikalen. Nad menoj stanuje neki gospod svobodnega poklica. Pred letom ali dvema se je oženil, ima lepo mlado ženo in je videti zelo nesrečen. Najbrže je oženil denar in mu mora žena še zmerom od časa do časa pomagati z njim. Zvečer, ko se harmonika malo pomiri, slišim dostikrat nad seboj prerekanje in ženski jok. Tako sem zadnjič slišal, kako je gospod nad mojo glavo zavpil nad svojo ženo: »Und so et\vas hab ich geheiratet!i (In nekaj takega sem vzel za ženo!) V službi mu najbrž ne gre prav_ dobro, v zakonu je nesrečen, ker žena očividno potrebuje več denarja, kakor ga on zasluži. Skoraj vsak dan se sporečeta, in skoraj vsak dan se ona joka. Le okoli prvega skleneta po na- vadi premirje. Takrat slišim samo njegov korak v sobi. Najbrže je ona odšla k svojim po denar. Pod menoj stanuje neki mizar. Pri njem čez dan neprestano žagajo in. razbijajo. Ta skrbi za dnevno glasbo. Kadar je dobre volje, 'se malo napije, in takrat vajencem slaba prede. Kakor vidite, je v hiši pri nas dosti zabave in razvedrila. Mogel bi napisati kar cele povesti. Če bi bil kaj radoveden, bi skušal doseči boljše zveze po hodnikih in stopnicah in prisluškovati skrivnostnemu klepetu po hodnikih. Hvaležen vam bom, spoštovani gospod urednik, če boste tudi moj dopis natisnili v rubriki »Pismo iz mojega kraja«. Prisrčno vas pozdravlja vaš stari in zvesti naročnik Franjo katerega slovenskega ali hrvaškega brata, rudarja. Tedaj so se tudi kmet Zagorec na njivici, dekle na paši, krčmar in Irgo vec veselili: »Bude isplata pet-najstog, biče penez.« A danes! Moj kraj umira. Ne čuješ drdranja železniških koles, ne vidiš ponoči goreče kače karbidskih svetilk rudarjev, ki se vračajo iz rova; ne čuješ rudarske sirene, da bi oznanjala početek dela. 7. aprila 1935 je vse utihnilo. 350 rudarjev in njihove mnogoštevilne družine tiho in žalostno pohajajo okrog, ne vedoč, kam za skorjico kruha. Več kakor 30 let so se hranili s težkim zaslužkom, a zdaj? Okrog 100 konj naših Zagorcev stoji v stajah in čaka trgovca, da ponudi gospodarju, dinar za kilo konjskega mesa, ker ne premore gospodar za njih vožnje, oranje in službo na rudniku. Tudi mi, slovenski rudarji moramo pobrati pinklec, svojo družino in v širni svet s trebuhom za kruhom. Z Bogom veselje po končanem delu; z Bogom prijatelji rudarji; razidimo se kakor ra-1 = kova deea, poiščimo si dru-1 god košček kruha. Svoj kraj zapuščam v nadi, da si najdeni drugje zopet — svoj kraj. N. M., 7. aprila 1935. H. J. I@ ustvarila znanost SAPC0V t .--T . • !■!> v1*' , - kf Pismo iz N. m. Služlia nas, romarje za vsakdanjim kruhom goni iz kraja v kraj, iz dežele v mesto, v Srbijo, Hrvaško itd. Mene, romarja, dožene pred 6 leti v Ivanopolje, industrijski kraj na Hrvaškem. Po teh letih je postal to moj kraj po službi in po ognjišču, ki sem si ga tam postavil. Pogled po Hrvaškem Zagorju je dosti siromašen. Seljak Zagorec, kraj svoje kočice, je delavec, ker — sila kola lomi — primoran je zariti se po večini v globino zemlje, da prehrani svoje. Pošteno služi na svoji grudi tujemu gospodu iz Belgije. Pušča svoje življenje v rovu in po 15—20 letih izčrpan prihaja na dan, da z malo podpore preživi sebe in družino. Moj kraj, rudniška kolonija v Lju-beščici, je poznal prejšnja leta boljše življenje. Slovenska pesein se je razlegala in z njo harmonike glas v dneh odmora, ob praznikih in godovanju Pismo iz Mutečevega vrha Gospod urednik! Želite vedeti kaj o mojem kraju? Ime Mutečev vrh ni sloveče. In vam bo gotovo popolnoma tuje. Da je zaslužil to ime, je menda od tega, ker se še do danes nikdo ni oglasil ne v enem ne v drugem časniku, da bi opisal ta kraj, njega vrline in slabosti. Zato sem se pač jaz oglasil, radoveden, ali vas bo zanimal moj tako preprosti, a vendar ljubki kraj. Prebivalci so majhni posestniki, kateri se zraven svojega dela v tej krizi velikodušno bore z zadovoljnostjo in potrpežljivostjo. Le ena ženica trepetaje čaka usodnega dne, ko bo njen gospodar izpolnil svojo grožnjo, da bo rajši podrl bajto, kakor da bi plačeval to preklicano zgradarino. In še nekaj. Mutečev vrh je imel tudi preživeli na majhnem posestvu slepca N., ki je pri vsej svoji nesreči vendar doživel enkrat srečo, da mu je skrbna ženica povila dvojčki. Deklici sta se krepko razvijali in ko sta dorasli, sta vodili svojega slepega očeta. Po očetovi smrti se je ena od teh dvojčk poročila. A ni imela sreče. Že takoj prvo leto se je začel prepir med zakoncema in nekega usodnega dne ko se je imela mlada žena zopet krčevito braniti brutalnega Nadaljevanje v 5. stolpcu fl Film ..Bengalci — štiri leta dela Cela šliri leta je pripravljal Pa-ramount film Bengalci«. Prizori v naravi so filmani v Indiji, v neprehodnih gorskih krajih in pa v džunglah, notranjščine pa v Para-moivntovih študijih v Holly\voodu. Sodeč po prvih poročilih je ta film senzacija. Mimo pristnih slik iz najbolj divjih predelov Indije, ki nam kažejo zanimivo življenje angleških vojakov in domačinov, je film prav mojstrsko zrežiran in umetniško popoln. Glavno vlogo igra slavni Gary Cooper, njemu ob strani so pa: Francliot Tone, Sir Guy Standing, Richard Crom-well, C. Aubroy Smith in Kathleen Burke. Režijo vodi Henry Hath-way. f čt KMAtl Nekoliko zgodovine; Indija ima okoli iJOO milijonov prebivalcev, a nad vsemi temi milijoni so Angleži. Zaspani Indci so se pričeli prebujati, počasi sicer, vendar je današnji dan položaj v Indiji precej resen — in čedalje resnejši postaja. Seveda bi angleška vojska z golim orožjem ne bila kos tem velikim množicam domačinov, zato se angleški vojaki ne bore samo z orožjem. Tudi drugačne naloge imajo, čeprav vodijo te k istemu cjlju: k pomirjen ju razburjenih duhov, ker bi sicer romantična in skrivnostna Indija lahko postala krvavo bojišče. Vojaške čete, ki jih imajo Angleži v Indiji, so sestavljene iz najizbranejših ljudi. Omeniti je treba bengalske kozake, ki morajo Ideal« Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in svet-lotikanje Nujna naročila se takoj izvršujejo! reševati najtežje in najbolj zamotane naloge. Bengalski kozaki so mrtva straža na severozahodni meji, oni so branilci razvpitega gorskega prehoda Khyber. Med tem ko drugod samo šepetajo o vojni in se je samo bojijo, so bengalski kozaki stalno na fronti. V vojni, ki jo bijejo z vstaškimi plemeni, ne odloča samo orožje. Čarobni dvorci maharadž in kanov so pogosto gnezda zahrbtnih splelk in zarot. Nikoli ne moreš verjeti ljubeznivim smehljajem indske gospode, kajti bog sani si ga vedi, kaj bo nenadoma sledilo razkošnim svečanostim in zanimivim lovom na merjasce. Spomnimo se samo filmov »Beau Geste«, »Krila«, »Štiri bela peresa« in še mnogih drugih slične vrste. Film »Bengali« je povezan v ccloto, je boljši in zanimivejši od vseh naštetih. Točna slika današnje Indije je, Indije z vsemi njenimi strahotami in lepotami. V tem filmu vidimo Indijo kot zemljo tisoč in enega čudeža in likratu kot ;;-V" PROTI ZOBNEMU KAMNU; moža, ga je udarila z železom po glavi, tako da je že čez nekaj minut izdihnih Posledica tega — dveletni zapor. Danes je pa tudi ona, ki je zopet na prostem, zadovoljna in potrpežljiva kot vsi mi drugi z Mutečevega vrha. Piscu tega članka, g. urednik, gre tako, da ima dela čez glavo, da nič ne zasluži in da se mora imenovati »brezposeln«. G. urednik, ali bi mogoče Vi kaj posredovali zame? Brezposeln Če se mi ponudi prilika, vas ne bom pozabil. Le škoda, da so prilike tako redke. Ali boste t udi vi kaj storili za razširjenje »Družinskega tednika« in njegovo prodajo v vašem kraju? Urednik HUMOV zemljo, ki bi utegnila dati ognjen znak vsemu svetu. Kritike angleških in ameriških časnikov ne morejo dovolj prehvaliti »Bengalcev«. Merilo za naš okus so pa pred vsem nemške in zlasti avstrijske kritike, ki so sicer prav skope s pohvalami ameriških filmov. ^ * Nov letalski film Wallaeea Becr) ja Po nepričakovanem uspehu filma »Titani neba« se je režiser Richard Rosson odločil, da bo vrtel nov film, ki bo moral uspeh »Titanov« še prekositi. Seveda bo VVallace Beery spet glavni junak. Film bo imel naslov »Orli«, izdelala ga bo pa družba Metro Gold\vyn. Hubert Montgomerj' — avtor! Robert Montgomery, ki se je v poslednjem letu razvil v odličnega igralca, je presenetil pred nekaj dnevi svoje oboževalce, še bolj pa oboževalke s knjigo sHollywood — moj Holly-\vood-, ki jo je sam napisal. Montgomery filma zdaj Heleno Ha-yes, Elizabeto Bergnerjevo v ameriški izdaji, po slavnem romanu angleškega pisatelja llugha \Vatpoia prirejeni film »Vanesso«. ;'fc\ ;y\ ss; ■ :;.i ■ C 11 s»-| • "<- ! '-k \ - i -i ‘-i 1'resenečenje Pijanec: »Kaaaj? Ali sem mar že v postelji?« (»Le Rirer, Pariz) Prosta vožnja »Sina imam,« pripoveduje trgovski potnik, »ki se lahko pelje kamor le hoče; po železnici ali na ladjah, pri nas ali kjerkoli drugod — m ne plača niti pare.« »Ni mogoče!« osupne njegov sopotnik. »Kaj pa je vaš sin?« »Še nič — mesec dni je šele star.« Prvi bolnik Zdravnikova žena: »K zdravniku bi radi? Ali ne bi rajši jutri prišli?« Bolnik: »Kaj mar gospoda zdravnika ni doma?« Zdravnikova žena: sJe — samo veste ... vi ste njegov prvi pacient, pa bi ga rada jutri prijetno presenetila — ker ima rojstni dan.« Čikaška Tujec: »Oprostite, gospod, ali ste videli katerega stražnika v bližini?« »Na žalost ne.« »Imenitno! Sem denarnico!« šaljivec »Nekam slabi ste danes videti. Ali ste bolni?« »Ne, samo nič nisem spal vso noč. Jutri mi pa zapade menica.« »Zakaj mi pa tega niste poprej povedali?« »Ali bi mi mar lahko kaj posodili?« Tisto ne — le z uspavalom bi vam bil lahko postregel.« Janci in jabolko Bilo je pri računstvu v neki šoli na deželi. Učitelj pokliče Mrorjevega Janeza na oder in mu zada računsko na-logo. »Če imaš dve jabolki in ti tvoj mali brat eno poje, koliko ti še ostane?« »Rad bi videl tistega, ki bi se mi ga drznil vzeti!*: stisne Janez pesti. »Prav,« obrne učitelj drugam. »Pa denimo, da mu ga sam daš.« »Ne,« odkima Janez, »ne dam«. »Saj ne pravim, da mu ga moraš dati. Recimo samo, da b i ga dal — kaj bi potem ostalo?« vpraša potrpežljivo učitelj. »En velik bedak, in to bi bil jaz,« odgovori Janez. (»Tit-Bits«, London) S. nadaljevanje Pri meni ni bilo nikogar doma, gospodična.« -Ro vaša žena? Ali tudi nje ni bilo?...« »Zdi se mi, da sein vam že povedal, da nisem poročen. Sam stanujem z nekaterimi svojimi rojaki; njim sem prepustil pol svojega stanovanja, zase sem pa obdržal le dve sobi.« »Kdo vam pa potem opravlja gospodinjstvo in kuha?« Za to skrbe moji tovariši.« Ali so mar v vaši službi?« »Tako nekako.« Vsa zmedena je umolknila. Njen šofer se gre torej doma hišnega gospodarja s služinčadjo! Iti spet ji je šinila Molly v glavo. »Da, prav ima Američanka: samo denar je edino, kar ga loči od nje! Drugače pa mislim, da bi jo v nekaterem pogledu celo prekosil!« še zmerom so ji bile te reči na umu, ko je bil avto že zdavnaj pognal. Gledala je njegov široki hrbet in ponosno glavo, lci je izdajala tolikšno moč in možatost. tu tedaj ji je prvič vstalo vprašanje: »Kaj je neki utegnil biti v Rusiji?« Neki glas ji je pravil, da Rusova nenavadna telesna moč ni njegova edina odlika. Prav gotovo je moral biti iz dobre rodbine... in morebitna poroka med Mollyjo in njim ne bi bila ravno tako strašno nesorazmerna, kakor se ji je zdelo prvi mah. Zaprla je oči. Zakaj neki jo je prav takrat tako čudno zbodla migrena, kakor da bi ji te misli pri-zadajale glavobol? ... Kako naj izve, kaj je bil la Rus nekoč? Sicer pa, čemu neki! Menda vendar ne bo podpirala Američanko pri njenih prenapetih načrtih- Bilo bi le prebedaslo, če bi jo speljala naravnost Jeanu v roke! Da, ko bi bil njen šofer kakšen nič prida človek ali drugače neporaben. Pa ne! O, Američanka nima napak okusa. In Suzana se je mahoma začutila tako majhno in nebogljeno spričo teh vprašanj. XV Zavozila sta na tlakovano dvorišče. 'Po širokih stopnicah si prišel v veličastno poslopje iz čistega renesančnega sloga. Zatopljena v svoje misli Suzana ni pazila, kam jo pelje šofer; ko je Jean ustavil, se je kakor prebujena iz sanj ozrla naokoli, vsa osupla nad tolikšno gospo-skostjo, ki se je iznenada zagledala sredi nje. Na dvorišču je čakalo še kakih pet ali šest avtomobilov v isti vrsti z njenim. Jean je skočil iz voza in živahno odložil svoj lahki površnik, klobuk in usnjate rokavice. V svoji brezhibni črni obleki je bil videti še neskončno elegantnejši kakor prej. Ali mi dovolite, da vam ponudim roko? Tu utegnete biti skoraj popolnoma neznani; zagotovim vam pa, da se vam v moji družbi in sredi mojih rojakov ne bo nič zgodilo, kar bi vas moglo užaliti.« Med tem ko je govoril, si je naglo uateknil bele rokavice. na ni ravno kazala volje, da «>i šla v to neznano ji hišo, in povrhu še z roko v roki s svojim šoferjem. Posmehljivo je vprašala: Da ne greva nemara na kakšno svatbo?« Nasmehnil se je. »Ne; zgolj na ruski sprejem.« Oho!? se je zasmejala nekam prizanesljivo. »Orna obleka pa bele rokavice? Ali tako dobro veste, da gre to skup?« Presenečen nad Suzaninim roganjem je dvignil oči k njej. Zame to gr e skup,« je kratko odgovoril. -Kakor natakar!« se je zasmejala in pokazala ua dva lakeja v kratkih hlačah s čevlji na zaponko in kajpada belimi rokavicami; stala sta na vrhu stopnišča in vodila goste v dvorano. Senca užaljenosti je preletela obraz mladega Kusa; Suzanino roganje mn je šlo bolj do živega, kakor si je sam maral priznati. Le zakaj je bil pripeljal to hčer povojnega bogataša, to domišljavo meščansko dekle v to malone fevdalno družbo, kjer je sleherni gost a sveto fKdiožjiostjo pazil na staro- davne šege in običaje dvornega obrednika? Izvolite iti za menoj,« je dejal mrzlo, ne da bi ji bil še enkrat ponirdil roko. Zavila sla po stopnicah. Tedaj jima je prišel naproti lakej, »Dovolite: koga smem prijaviti?« Jean je zavihal obklad na suknjiču in pokazal tam pripeto majhno belo zvezdico. Ni treba prijavljati.« Lakej se je globoko priklonil. Kakor da bi bil tod že star gost, je Jean zavil čez vestibui. Na koncu sprejemnice je Suzana zagledala dvorano; pri vratih sta stala neka dama in gospod in sprejemala došlece. Jean je hotel zaviti z mlado milijonarko k nekim stranskim vratom. Tedaj je pa deklica pripomnila nekam porogljivo, s podzavestno željo, da se maščuje nad njim, ker se ji je drznil ponudili roko: »Aha! Vhod za služinčad! Naj-brže tod nimate pristopa!« Ustavil se je, kakor okamenel od nezaslišanega napada, in nekaj trenutkov strmel v mlado mitijo- zadregi pomešala z Jeanom med množico, ki je bila napolnila prostrano sprejemnico. Kazalo je, da se je vsa praška ruska plemiška družba domenila tu za sestanek; mlada milijonarka ni videla med njimi niti enega znanega obraza. »Kdo je ta knez Borisov ?r je vprašala svojega spremljevalca. »Lastnik te hiše. Pred par leli se je oženil z neko bogato Američanko. Tukajšnja manj srečna ruska kolonija se mu ima za marsikaj zahvaliti.« »Kneginja je- videti zelo prijazna gospa.« »Takšna je tudi v resnici; zaradi njenega dobrega srca človek ne sme toliko gledati na njeno poreklo.« »Glej! Glej!« si je ua tihem dejala Suzana. »Niti prebitega božjaka nimajo, pa bi še očitali ženi denar, ki jim ga je prinesla v zakon!« Takrat je prihitela k Jeanu deklica kakih šestnajstih let, lepa in živahna, kakršne so že mlade Rusinje. Suzana je radovedno pogledala lo malo plavolaso glavo, s lasmi me predolgo čakati!« In nato je odhitela, poskočno in razigrano, in se je izgubila med množico. Suzana se je nehote zamislila. Ta vedra in vesela plavolasost jo je spominjala na Molly, hkratu ji je pa tudi razkrila kotiček zasebnega življenja njenega tovariša. Domačnost med njima je bila videti tolikanj prisrčna in iskrena, da je Kreugerjevo hčer popolnoma zmedla. Mlada milijonarka se je v Jea-novi družbi, sredi te množice, ki ji je bila po razkošju toli blizu, drugače pa tako daleč, mahoma začutila silno osamljeno, Le kaj ji je moralo Šmiti v glavo, da je šla s svojim šoferjem v ta kraj? Tu je bil on gospodar, ona pa ničla! Doma, v avtu in na ulici je pa Suzana gospodarila in zapovedovala ... Bilo ji je, kakor da je Jean sploh ne vidi zraven sebe, kakor bi bil pozabil, da ima paziti nanjo. In vendar je prav ta trenutek Rus mislil nanjo. Ker se njegova spremljevalka očividno ni počutila posebno dobro v njegovi družbi, jo je mislil zaupati nekomu 100 7« veselje In zadovoljstvo 0 boste dosegli, ako kupite ptontodhi fdast oU k&dum poceni ki je v vseh ozirih na višku in pri Drago §crap & Ge, Cjubljanci, Typscvo cesfa 14 narko, kakor da bi jo bil šele zdaj prav zagledal. Nato mu je bledi obraz zalila rdečica gneva. Obrnil se je k lakeju in mu velel: »Najavite gospodično Kreugerjevo in Aleksandra Nižinskega.« Njegov glas, rezek in trd, je odjeknit po dvorani, zopovedoval-no kakor glas plemiča, ki sklicuje svoje ljudi. Lakej je odhitel, Suzana je pa čeprav odrevenela od presenečenja morala skoraj teči za njim, da ga je dohitela pri vratih. Domačina sta se tnkvat obrnila k njima. >0, ti si, Aleksander!...« Vendar že, Saša! Dolgo le že ni bilo k nam! Jean se je spoštljivo sklonil in poljubil domačrei roko, domačinu jo je pa krepko stisnil. »Ni moja krivda, Jurij, da me ni bilo na tvojih zadnjih sprejemih; nisem bil prost. -Škoda! I*o teh besedah je mladi Rus predstavil svojo spremljevalko: Gospodična Kreugerjeva... knez Jurij Borisov s kneginjo.« Ceremonialno so se vsi priklonili in knez je pri tem vprašujoče pogledal po Suzani; očitno Še nikdar ni bil slišal njenega imena. Jean je nekaj rekel polglasno po rusko; kakor bi odrezal, sla izginili prejšnja ledenost in pri-siljenost. Počaščenega se čutim, da ste se izvolili potruditi k nam,« je prijazno rekel knez obrnjen k Suzani. »Zelo sle nama ustregli in kneginja in jaz se vam iskreno zahvaliva, da ste so pridružili Saši. Pozdravili so se in priklonili, nato se je pa Suzana v nemajhni »Najboljši Dr. OETKER-fa so preparati" 1 kdor jih pokusi, trdi vsaki. postriženimi tako na kratko, da je bila skoraj podobna pažetu kakor pa deklici. »O, Saša! Kako vesela sem, da te spet vidim! Ko bi vedel, koliko lepih novic ti imam povedati!« Toliko, da mu ni skočila za vrat. Z rokama se je obesila za obklada njegovega suknjiča in mu razigrano pogledala \ oči. Mladi mož je bil obstal pred otrokom. Z ljubečim nasmehom je sprejel njeno neugnanost, a hkratu je nežno odtrgal njeni drobni ročici, ki sta se ga hoteli okleniti, in ju poljubil drugo za drugo. Nato je pa tiho dejal: »Takoj, Lenočka! Takoj pridem k tebi!« Ni mogel odtrgali oči od dekletca, ki se mu je vsa vesela smejala, d« je kazala svoje bele zobe. Nato je rekel nekaj po rusko. Dekletce se je iznenada zresnila in se nekam v zadregi obrnila k Suzani. Potlej je pa razposajeno pomežiknila svojemu rojaku. »Dobro,« je samo rekla, »dobro, Aleksander Jurjevič. Torej ne pusti L I*u |iraznikih »Hvala Hogu, tla milostljiva ge spi. Tako vsaj ne bo vedela, kje ste prebili noč...« »Jaz tudi ae, dobri inoj Pavle!« ( ■Le Miroir du Monde«, Pariz) drugemu. Zagledal je bil ravno nekega resnega starejšega gospoda v črni obleki; njegove sinje oči so že od daleč izdajale dobrodušnega moža. »Dovolite, gospodična Suzana, da vam predstavim našega generala Nikolajeva, nekdanjega poveljnika vojaškega doma carja Nikolaja U Vesel sem in srečen, svetlost, da vas smem pozdraviti. •0, dobro došli, Aleksander Jurjevič! Tudi jaz sem vesel, da te vidim.« »Ne zamerite svetlost, usluge bi vas prosil. Dovolite, tole je gospodična Kreugerjeva, novinka v naši družbi...« Stari vojak je Suzani poljubil roko. »Prosil bi vas, svetlost, če bi hoteti ponuditi gospodični roko in ji biti malo za kavalirja. Mnogo mi je do tega, da se bo dobro počutila in da bo ohranila kar najlepši spomin ua današnji popoldan.« Zelo počaščenega se čutim, je nekoliko začudeno odgovoril general. Jaz moram namreč preveč švigati sem in tja in pozdravljati gospodo, zato se ne upam prevzeti kavalirske službe; ne bi hotel, da bi moja spremljevalka le od dal »č. čutila, da ji posvečam premalo pozornosti...« Nato je dodal nekaj po rusko. Bilo je že četrtič v teh nekaj minutah, da se je Jean poslu/.'! tega jezika. Suzani to ni ušlo, vendar ga ni utegnila vprašati, zakaj Jean se je bil že obrnil k njej in ji s hladno vljudnostjo dejal: »Gospodična Suzana, njegova svetlost general Nikolajev vam je na uslugo. Brez strahu se lahko oprete na njegovo roko, zakaj general je bit med najznamenitejšimi vojščaki naše nekdanje armade, in njegovo ime je skoraj najslavnejše v ruski koloniji.« Mlada milijonarka je porogljivo ošinila Jeana z očmi; ugenila jei da je užaljen. »Srečna sem. da se general blagovoli ukvarjati z menoj.« »Dovolite, gospodična, da vam ponudim roko. Skušal vas boni seznaniti z našo staro Rusijo preko tistih, ki so bili nekoč njeni gospodarji.« Suzana je šla z njim, toda ves čas, ko jo je vodil s seboj in jo predstavljal na levo in desno, seznanjajoč jo z najslavnejšimi imeni nekdanjih ruskih velikašev, so iskale njene oči v valujoči množici visoko postavo moža, ki ie bil očividno pri vseh v velikih časteh. Ni si mogla kaj, da ne bi vprašala svojega spremljevalca: »Dovolite, general: kaj je bil prav za prav na Ruskem Aleksander Nižinjskij?« Stari gospod je zamišljeno odkimal, kakor da ne bi maral odgovoriti na to vprašanje. Potem je pa dejal: »Takrat je bil še mlad ... premlad, da bi mogel kaj biti.« . »Pa njegovi starši?«’ »Oče mu je umrl, ko je bil Še olrok. Njegova mati je živela daleč od mestnega vrvenja... po moževi smrti se ni več poročila.« »In vendar, kakšen položaj je zavzemal v družbi?« Nikakega! Služil je v beli armadi, čeprav je bil še mlad.« »Že vidim, drugače vas moram vprašati: če ne bi bilo revolucije, bi Saša zavzemal neko mesto na Ruskem. Kakšno bi bilo to mesto?.; »Precej ugledno, če kaj vem! Naš car je rad videl moško lepe ljudi, in mož, o katerem pravkar govoriva, je pravi vzor, kar se tega tiče.« Odgovori starega vojaka so biti precej nedoločni. Suzana je izpre-videla, da ne bo ničesar izvedela, če bo preveč silila. S slabo prikrito nevoljo je dejala: >Da je človek lep, mu štejejo pri vas na Ruskem v posebno vrlino? Aleksander Nižinskij se torej res ne more sklicevati na nič drugega kakor samo na prijeten obraz in na mišičasto telo?« »Mislim, da je tudi to nekaj vredno... »Seveda: tak človek je imeniten cirkuški jahač ali pa polkovni bobnar. Jaz sem pa vendarle mislila, da je nekaj več kakor samo to.« Nekdanji general je pogledal deklici v oči in se nasmehnil naglo-sti njenega odgovora. Kdo vam pa pravi, gospodična, da vaš tovariš ne bi bil nekaj več vreden? Ali mar mislite, da bi pri nas tako sprejemali cirkuškega jahača ali pa polkovnega bobnarja? A glejte, ravno prihaja admiral Tarasov: ali bi mu spričo njegove mladeniške čilosti prisodili že sedem križev?...« Njen spremljevalec je tako odvrnil pogovor / Jeana in Suzana se je hočeš nočeš morala zanimati za vse mogoče stvari, ki jih ji je razkazoval in popisoval njen tovariš. Toda poslušala ga je le na pol. Neprestano so se ji vračale misli k onemu vprašanju, na katero ni mogla dobili odgovora. Zdajci je pa tistega, ki ji je zadajal s svojo skrivnostjo toliko preglavic, zagledala v družbi plavolasega dekliča, tistega, ki jo je klical Lenočko. Sedela sta v nekem kotu, po videzu sodeč, v zelo vnetem pogovoru. Deklica je kar žarela od veselja, njen tovariš ji je pa nekaj pripovedoval s čudno mehkim in ljubečim izrazom v očeh. Suzana je začutila, kako jo je iznenada in brez pravega vzroka obšla neznana otožnost. Razen svojega očeta ni poznala človeka ua širnem svetu, ki bi jo bil kdaj pogledal s tolikšno ljubeznijo in mehkobo, kakor se je pravkar sklanjal njen šofer k plavolasi l.e-nočki. Ko se je dekletce poslovilo od Jeana, jo je |>okazala staremu generalu. »Kdo je vendar oni ljubki otrok z angelskim obrazom?« »To je mala Lena Fedorovua, hči bivšega letalskega poveljnika iz Kijeva.« »Tudi iz boljšo rodbine?« »Mislim, da! Njena mati, baronica Smolenskaja, je bila tiči velikega kneza Jurija.« Suzana je mislila, da sanja: a!‘ ni mar slišala, da njen šofer tikal vnukinjo ruskega kneza? Oroff Monfe - Or Isto 83. nadaljevanje Koj nato se od pr o vrata za po-lieo in v drugo se prikaže grof Monte-Cristo. 2>Nu, ali Se zmerom ne verjamete?« >0, moj B<)g!< zamrmra obupno deklica. s Ali ste jo spoznali?« Valentina vzdihne. >Da! A še zmerom ne moreni ■verjeti.« . >Torej bi rajši umrli in pustili, da tudi Maksimilijan umre?« >Moj Bog, moj Bog!« zaječi deklica skoraj iz uma. >Aii mar ne morem priti iz te hiše in kam zbežati?« »Verjemite mi, Valentina: roka, ki vas preganja, vas bo povsod dosegla; z zlatom bodo podkupili vaše sluge in smrt se vam bo skrivala v vseh mogočih preoblekah: v vodi, ki jo boste pili iz studenca, v sadju, ki ga boste utrgali z drevesa.« »Ali niste mar rekli, da me je dedova previdnost za zmerom obvarovala pred strupom?« >Da, a le pred enim samim Strupom, a še tega ne sme biti preveč. A če si izberejo drug *trup?« Grof vzame kozarec in ga dvigne k ustnicam. »Vidite, se je že zgodilo! Nič več 'vas ne zastrupljajo z brucinom! Če bi bili pili, Valentina, kar vam je gospa Villefortova nalila v kozarec, bi bili izgubljeni.« »Moj Bog — zakaj me vendar preganja? Saj ji nisem nič hudega storila k iBogati ste, Valentina. 200.000 frankov rente imate, in za prav toliko je njen sin na slabšem.« ;Saj moje imetje vendar ni njegovo! Dobila sem ga po dedu in babici.« »Vem. Ravno zato, vidite, sta tudi umrla gospod in gospa Saint-Meranova, ker ste imeli po njima podedovati; zato jo bil gospod Noirtier obsojen tisti mah, ko vas je postavil za svojo dedično; zato naposled morate vi umreti, da bo ®a vami podedoval vaš oče in za njim vaš polbrat kot edini otrok.< »Edvard! Ubogo detej Zaradi njega so torej vsi ti zločini?« n Ah, vendar so se vam začele odpirati oči!« »O, Bog, ne daj, da bi moral kdaj plačati kazen za te grebe!« : Pravi angel ste, Valentina.« »In ženski duh je bil zmožen spočeti taksna strašna hudodelstva! O, Bog! O, moj Bog!« »Spomnite se gostilniške lope v Perugiji, spomnite se moža v rjavem plašču, ki ga .je vaša mačeha izpraševala o tofanski vodi. Nil, od listih dob je že začel zoreti ta peklenski načrt v njenih možganih.« iO, gospod,« zaječi deklica in solze se ji vlijejo iz oči, »že vidim, da sem obsojena na smrt.« »Ne, Valentina, ne, zakaj jaz sem v duhu že vse to videl. Ne, Valentina, ne bojte se, sovražnica je premagana, ker smo jo odkrili. Živeli boste, Valentina, da boste ljubili in ljubljeni bili, živeli boste, da boste srečni in da bo z vami srečno še drugo plemenito srce. Teda če hočete živeti, Valentina, morate imeti zaupanje vame.« »Zapovejte, gospod: kaj naj storim?« Použi ti morate brez obotavljanja vse, kar vam bom dal.« :: 0, Bog mi je priča,« vzklikne deklica, ;-da sem sama, bi rajši umrla.< »Zaupati se ne smete nikomur, tudi svojemu očetu ne. Razumeli?« ::Oh, recite: kaj ne da moj oče ni zapleten v to strašno zaroto proti meni?« Ne, a vendar bi bil moral vaš oče vsaj slutiti, da ti pogosti smrtni primeri v njegovi hiši ne morejo biti naravni. Vaš oče bi bil moral paziti na vas, moral bi biti ob tej uri na mestu, ki ga zdajle jaz zavzemam. Moral bi bil ta trenutek že izliti strup iz tega kozarca in nastopiti zoper morilca. Pošast proti pošasti,« zamrmra grof tiho poslednje besede, da ga deklica ni mogla slišati. »Prav, gospod,« se vda Valentina, »storila bom vse, da ostanem pri življenju, zakaj dve bitji sla na svetu, ki me tako ljubita, da bi umrli, če bi mene doletela smrt: moj ded in Maksimilijan.« »Tudi ona dva sta pod mojim varstvom.« Potem pa, gospod, razpolagajte z menoj!« reče svečano deklica. A takoj jo prevzame strah in s tišjim glasom zašepeta: 0, Bog, kaj se mi bo zgodilo? « Karkoli se vam zgodi, Valentina, naj vas ne bo strah! Če boste trpeli, če vam bo odpovedal sluh, če ne boste ničesar več videli: ne bojte se! Če se boste prebudili, ne vedoč, kje sie, ne mislite, da ste izgubljeni, in čeprav bi se za-gledaii v rakvi! Temveč takrat zberite svoje misli in si recite: Zdajle bdi nad menoj moj zaščitnik, moj drugi oče, ki hoče meni in Maksimilijanu samo dobro.« »Oh, kako strašna misel!«__ »Valentina, ali bi mar rajši nastopili kot tožiteljica svoje mačehe?« »Ne, ne! Rajši stokrat umrem!« »Ne, ne boste umrli, in naj se vam karkoli zgodi. Obljubite mi, da ne boste trepetali, temveč upali do konca!« »Mislila bom na Maksimilijana!« »Valentina, dovolite mi, da bom pazil na vas, kakor bi bili moja ljubljena hči; zakaj jaz edini vas lahko rešim in vas bom rešil.« Lepo presenečenje za vsakega! Da bi se vsem omogočil šport fotografiranja, je sklenila Kodak Company prodati preko 30.000 aparatov Kodak Baby-Brownie po nizki ceni 75- samo Din (Dobi se pri vsakem foto-trgovcu). Format slike te lepe kamere je 4X6.5 cm, dočim kamera sama, ki je elegantna, odlične konstrukcije in preprosta pri uporabi, zajamči odlične posnetke vsem, ki uporabljajo Kodak ali Pathe filme. Čuteč, da je prišel trenutek, ko mora zbrali ves svoj pogum, se Valentina vzpne, sklene roke in prične moliti, ne zavedajoč se, da njenih belih ramen ne zakriva druga tenčica kakor samo njeni dolgi mehki lasje. Grof položi nežno svojo roko deklici na ramo in ji potegne odejo do vratu. Nato ji reče z očetovskim smehljajem: »Hčerka moja, verujte v mojo naklonjenost, kakor verujete v božjo dobroto in Maksimilijanovo ljubezen!« Valentina upre vanj svoj pogled, poln hvaležnosti. Din 1000'- plažam ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trdo kože, bul itd. Blagovolite nemudoma poslati Vaše tako uspešno mazilo proti kurjim očesom Naš stari sosed si je odpravil 10 zastarelih. — Z odličnim spoštovan jeni Šolske sestre. Gospodinjska šola, Mladika. Ptuj. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10 — (predplačilo). Na povzetje Din 18]—, ogreto moko. gele na to pridenemo vzhajati kvas in vmesimo ne premehko testo. H koncu vgnetemo v testo še ‘20 dek zmehčanega (ne stopljenega) sirovega masla, 3 in pol deke tenko in na dolgo zrezanega cilronata. 7 dek rozin, malo cimeta in muškata in na drobno sesekljane olupke polovice limone. Pridenemo lahko Uidi še dve šilci ruma. Dodobra zmeseno testu pourijem« s prtičem in počakamo, da naraste za celo prvotno višino. Vzhajano testo položimo na pomokano deško, ga zrežemo na enako velike kose in /.oblikujemo i/, vsakega kosa majhne kolače. Vse te kolače položimo v primernih razdaljah na pomokano pločevinasto pekačo iti jih pustimo še enkrat, a zelo počasi vzhajati. Priporočljivo je, da pripravimo testo že dopoldne in pečemo >-iačke šele proti večeru, ker morajo dobro in počasi vzhnjaM. Preden porinemo pekačo z velikonočnimi kruhki v zmerno vročo pečnico, pomažemo kruhke z rumenjakom in potresemo z olupljenimi in drobno sesekljanimi mandlji. 390.- 490.- 90.- 170.- 390.- 110.- 290,- 290.- pir©«!« se obnavlja — obnovile »e iittii Vi ? TIVAR OBLEKE Velikonočna pomarančna torta S 14 dekami sladkorja v kockali obdrgnemo dve sveži pomaranči (lupino seveda), nato pa sladkor stolčemo. S tem sladkorjem spenimo 5 rumenjakov in eno celo jajce. Potlej vmešamo 14 dek olup- ljenih in tino nastrganih mandljev in 3 in pol deke žemljevih drobtinic, h koncu pa narahlo še trd sneg iz 5 beljakov. To mešanico denemo v dobro omasleno, na duu s papirjem obloženo pločevinasto pekačo za torte. Torto pečemo počasi v ne prevroči pečnici. Kadar se torla ohladi, jo poveznemo na pladenj, odstranimo papir in jo počez prerežemo na tri plošče z ostrim nožem, ki smo ga prej pomočili v krop in s cunjo posušili. Vse tri plošče namažemo na vrhnji strani s takole kremo: Za kavno žličko moke spenimo z nekoliko žlicami mleka, potem pa vmešamo drugega za drugim 4 rumenjake, sladkor s pomarančnim okusom in prilijemo še sok :5 pomaranč. Zmes spenimo do trdega nad ognjem, potem pa namažemo s to kremo vrhnje strani tortnih plošč, ki jih potožimo drugo vrh druge. Velikonočni limonov narastek •21 dek sladkorja spenimo z 10 rumenjaki, pridenemo sok in ua-strgane olupke ene cele limone in vmešamo še 1 veliko žlico moke. M .■d dobro spenjene rumenjake rahlo vmešamo sneg iz 10 beljakov, nato pa vlijemo zmes v testeno pekačo in pečemo narastek počasi v zmerno vroči pečnici. Velikonočni limonovi krapki 1 { dek sirovega masla spenimo s 7 dekami sladkorja in pride nemo sol: in nastrgane olupke ene cele limone, h koncu pa še 14 dek fine pšenične moke. Testo dobro pregnetemo in ga zvaljamo za nožev hrbet debelo. Iz tega testa z likom izrežemo krapke in jih pečemo \ pečnici, dokler lepo ne zarumene. Po dva in dva krapka polagamo drugega vrh drugega, vmes pa namažemo marelično ali malinovo mezgo. Beograd kakor sem ga jaz videl (Nadaljevanje s 1, strani) Vsakdo si pomaga, kakor ve in zna, vsakdo živi kakor more. Kadar leže mrak na ceste in ulice, zagore luči v lokalih in hišah. Če se takrat peljete z vlakom v Zemun na Savi, vidite v valovih na tisoče odsevov teh luči. Novi zemunski most je j posebno bajno razsvetljen; njegove luči j se odbijajo v vodi, da bi človek mislil, j da gleda prizor iz tisoč in ene noči. j .Kini na Terazijah z razkošno razsvetljenimi vhodi in svetlobno reklamo proslavljajo Marlcno Dietrich, iiri-gilo llornev, Harrvja Pičla itd., iz manjših lokalov pa slišite cigansko godbo in otožne pesmi pevačic.:. In v teti’ majhnih lokalih, skromnih in ne-kaznih, se zbira večji dol domačega in tujega občinstva. Danes je najbolj v modi gostilna pri j »Novi aknpštinij s svojo zvezdo Pavlo llehmenko. Tam je zmerom vse polno Angleže boste srečali, Nemce iz rajha. ihbijance, Hrvate in Slovence. Kade vam. in pijo in se odpočivajo od težavnega dnevnega dela. Tu ni več govora .o kupčijah, 'iti vladajo samo pesem in smeh in temperament Pavle Behmen-ke. Sicer je pevka že nekoliko v letih itv obilnega stasa, a to ji ne jemlje dobre volje. Svoj posel dobro razume, časih zna biti tudi tnalo spolzka, a tega ji tu nihče ne zameri. Posebno priljubljena je pri starejših gospodih; s svojo fri-volnostjo, pesmijo in mimiko jih zna imenitno zabavati. Zraven mene je sedelo več starejših Banatčanov. Precej so pili in dobre volje so bili. Malo zaradi vina, malo pa najbrže tudi, ker so napravili dobre kupčije. Behmenka je pela, stari rutinirani cigan jim je pa svital na uho. Padali so stotaki, točilo se je vino, stari cigan je pa neutrudljivo in na zapoved svital »na tiho:. — — — Se dolgo so pili, peli, svitali in plesali. Še potem ko sem se odpravil na Vlak. • Brzec je počasi in skoraj nezaznavno zdrsnil do Zemuna, nato pa vse hitreje •ju hitreje čez sremske ravnice, j Razmišljal sem o vsem mogočem, O ljudeh in življenju v prestolnici in io veliki razliki med Ljubljano in Beogradom. Beograd je v marsičem balkansko mesto, a še mnogo bolj je — Amerika. Viater Dlake, cenjene dame! na licu itd Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera? eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »Venera? eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 steklenica za Din 10’— (predplačilo), na povzetje 18’—, dve Din 28’—, tri Din 38’— RUDOLF COTit. LJUBLJANA VI! Janševa 27 (prej Kamniška lOa) HALI OGLASI Mali oglasi v »Družinskem tedniku? stanejo po Din 1'— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1*50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah. PRVOVRSTNI PREMOG poceni in ki tro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25. ne se jim lesk in postanejo'popolnoma zdravi, če jo reduo dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, flica 34. Jaffa pomaranče v zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI Vabimo Vas k nakupa v najcenejši oblaCilnicI žl. Pjpcsfeci? ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na »Družinski tednike pod šifro »Zensko kolo c. NEPOTREBNIH DLAOIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15’— Po pešti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, llica 31. DOPISOVATI ŽELIM z značajnim gospodom srednjih tet. Obrtniki imajo prednost. Dopise prosim na upravo »Družinskega tednika? pod •Obrtnike. MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vprnša se v upravi »Družinskega tednika?. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo sa lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temuorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, llica 31. POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseli denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vr- LKPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, llica 3-1. OglaSafte v ..Družinskem tedniku"! Ponovno Vas vljudno opozarjamo na naš novootvor jeni oddelek za cenejše T1VAR OBLEKE v Ljubljani PREŠERNOVA ULICA 54 (nasproti glavne pošte) z vhodom skozi vežo na dvorišče. Moške obleke iz dobrega blaga (štofa) . , Din 190’—, 249’—, 290'— otroške oblek iz dobrega blaga (štofa) . . Din 45’—, 60’—, 7(1’— moške hlače pumparce, zelo dobro blago . Din 70’—, 90’—, 110‘— damski plašči, dobro blago, lep kroj od Din 170’— naprej moški Hubertusi, garantirano nepremočljivi . Diu 290’— in 320’— ženski Hubertusi, garantirano nepremočljivi . Din 269’— in 320’— otroški Hubertusi, garantirano nepremočljivi . Din 169’—. Naši llubertus plašči so edini, ki so izdelani po jugosl. patentu štev. 7644/31 iz impregniranega hubertus-sukna in so vsled tega garantirano nepremočljivi. Za vsak komad zahtevajte pismeno jamstvo v naših prodajalnah, TI VAR OBLEKE IJUG0SL0VENSK0 * CESKA tekstilna industrija KRANJ J IZDELUJE: U j barvano in tiskano blago q = iz bombaža in umetne svile. = ] Zahtevajte samo Izdelke te tovarne! Q ~!dII C3II OH COlt C31IC3IJ dll CD H CDIIC3IIC31I C3IIC3IIC3IIC3IIC3II C? Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika? K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d.