S88K* Natisov 15.000. jerc" izhaja vsaki ', datiran z dnevom slednje nedelje. "čnina velja za Av-za celo leto 'Dne, za pol in četrt razmerno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo ; za Nemčijo stane do leto 5 kron, za eriko pa 6 kron; 'Jrujro inozemstvo se ni naročnino z ožina visokost poši-Naročnino je pla-= naprej. Posamezne .seprodajajopo6v. nišrvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zaslonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za >/, strani K 16, za '/» strani K 8, za >/„ strani K 4, za »/,, strani K 2, za '/•« strani K 1. — Pri večkratnem oznaflilu se cena primerno zniža. tev. 51. V Ptuju v nedeljo dne 17» decembra 1911. XII. letnik. Prvaško gospodarstvo v okoliški občini celjski. (Izvirni dopis.) V volilnih člankih in na raznih volilnih dili povodom zadnjih občinskih volitev niso gli prvaški govorniki dovolj o tem pripovedati, :akšnih sijajnih razmerah daje koliška občina celjska, da so o fain s k e doklade baje nižje nego v eljskem mestu samem, da seje na-) p i č i 1 o precejšnje premoženje v to vi ni, in še več drugih takih neumnih nablebetali. Davkoplačevalci pa sedaj ne bodo presenečeni, če jih obvestimo, da je stari Tiski zastop, ki pravzaprav nič več i obstoja, ki nima z občinskimi »kladami za leto 1912 ničesar več pravljati, ker so občinske volitve i 8. grudna veljavno in pravo-očneinbise sestava novega ob-nskega zasto pjt._ y|a k d a n ž e m o-11 a izvršiti, da je ta stari občinski zastop enii prav ogromno povišanje dokiad za pri-dnje leto 1912, povišanje od 50% na 75%, iko da so sedaj občinske doklade okolici za 30% višje kakor v mestu a m e m, kjer so novodobne prometne, zdrav-vene in šolske potrebe za občino toliko važne zahtevajo mnogo truda in denarja in kjer ae ustvarilo mnogo pomembnega, dočim so po-"bščine v okolici izredno skromne. Pri takem varnem položaju morajo davkoplačevalci z vso dločnostjo zahtevati, da se se-tavanovega o b či n s k e g a z a s t o p a ikakor ne zavlačuje, da se občinsko ravo od napredne strani lahko primerno nad-rnje in se lahko prepreči, da se ečja obremenitev davkoplačeval-ev ne bo izkoriščala v enostran-prvaško-narodne namene. Na-edni davkoplačevalci so po tem povišanju ob-skih dokiad za okroglo 10.000 kron oškodo-dočim plačujejo sedaj okroglo 20.000 kron občinskih dokladah, bodo morali za leto okroglo 30.000 kron plačati. Prvaški dav-oplačevalci, ki plačujejo sedaj okroglo 5.000 on manj državnih davkov kot naprednjaki, do torej po povišanju občinskih dokiad skupno di znatno manj prizadeti. Kakor se sliši, se naprednjaki proti temu ogromnemu povi-ju občinskih priklad poprijeli primernih pravih lekov. Dosedanji občinski zastop je udi sklenil, najeti posojilo v neka 60.000 kron za vodovod in ka-ilizacijo. Ni dvombe o tem, da se mora "beti za primerno kanalizacijo in tudi za to, se posamezne dele občine preskrbi z zdravo do, kakor se je to zgodilo večino po mestnem odovodu. Ostane pa vendar nedoločeno, j e-1 i ajem posojila pravi pot v pokritje ih izdatkov, po katerem so p o s a-ezni deli občine izključno in po-Bbno prizadeti? 391 ki drži kaj na zdravo negovanje koze, ki hoče zlasti pege odstranili ter mehko, ne2no kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije nim mlečnim milom (znamka „Steckenpfcidu) od Bergmann 1 Co. TtlsctH a. E. Kob za 80 h se dohi v vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Somišljeniki in prijatelji! Leto se približuje svojemu koncu, kmalu nam pridejo božični prazniki in kmalu nas privede Silvestrova noč v novo leto A brez skrbi skoraj nikdo ne pričakuje novega leta. Noben stan in noben posameznik ni zadovoljen, vse četi težkost sedanjega življenja in vse gleda s tiho grozo v bodočnost! I Resnica je, prijatelji, da tudi noben' časopis človeku pomagati ne more! Lenuhu, neumnežu in zaspanem ne more nikdo pomagati! Mi naprednjaki zato tudi nikomur ne lažemo, da mu bodemo pomagali. Le poglejte klerikalne in liberalne »narodne", po domače prvaške liste, — oni vam že zdaj bogve kaj vse za novo leto obljubujejo, — mi tega ne moremo. Pač pa rečemo to-le : Posamezni človek in vsak stan in vsi ljudje skupaj potrebujejo poštenega, samostojnega, neodvisnega lista, ki jih seznani z važnimi dogodki, ki jim priporoča pametne odločbe, ki jih brani pred nasprotniškimi napadi in ki zasleduje resni cilj: ljudstvu brez ozira na narodne hujskarije gospo d u r s k o pomagati! Tak list je in ostane naš „Štajerc". Gotovo, tekom več kot 10 let so strupeni nasprotniki mnogo proti nam pisali in govorili in kričali in hujskali. Škoda prostora in časa, da bi ponavljali vse napade na »Štajerca", vae laži in vsa obrekovanja, ki so se pojavila po prižnicah in v odvetniških pisarnah. Dovolj je, da pribijemo dejstvo :kar so nasprotniki proti »Štajercu" storiti zamogli, to so tudi storili. Ali vse — zastonj ! Dosegli niso ničesar in žalostna je usoda naših nasprotnikov. Pravijo, da komur se mnogokrat smrt prorokuje, tisti živi dolgo! »Štajerca" so prvaški listi že tisočkrat na smrt obsodili- in ravno zato — živi vedno bolje, vedno trdneje, — ravno zato ima vedno večjo veljavo in vedno večji vpliv . . . „Štajerc" ne poneha, — to je gotova stvar! Celi tucati prvaških listov, ki se jih je uresničilo z edinim namenom, uničiti »Štajerca", so izginili, — »Štajerc" pa je obBtal in živel naprej in napredoval in Be razširil in pridobival vedno več prijateljov in somišljenikov . . . Pravijo, da slaba stvar nima in ne more imeti uspeha, — s tem pa je dokaz doprinešen, da je „Štajerc" dobra stvar. Prijatelji! Nam ni treba delati mnogo reklame in kli- cati bogve kaj vse na pomoč. „Štajer-c" se je tekom 11 let tako vdomačil, da tisočero ljudi brez njega ne more izhajati. Njegov cilj je ravno ljudski duši in ljudski zahtevi primeren ! Mi ne poznamo brezplodne narodnostne bujskarije, — mi ne poznamo škodljivega stanovskega natolcevanja ter nasprotovanja, — mi pri »Štajercu" poznamo le en cilj: Naše ljudstvo naj bi ne prišlo na beraško palico, naše ljudstvo naj bi se skupno z nemškimi sosedi gospodarsko okrepčalo in sezidalo pot za novo bodočnost! Resnica torej nam je edini cilj! In resnica je vedno zmagala, pa čeprav so jo sežigali po klerikalnih grmadah, čeprav so jo skrivali za narodnjaškimi trobojnicami . . . Zdaj, cenjeni somišljeniki in prijatelji, nam prihaja novo leto. Mi vam ob tej priložnosti nočemo in nimamo ničesar novega povedati ali celo obljubiti. Le eno vam zatrjujemo : »Štajerc" ostane „Stajerc", — to se pravi: niti za pičico ne spremenimo svojega prepričanja, niti za toliko ne, kolikor je pod nohtom črnega. . . Najhujše boje smo prestali in zato hočemo zvesti ostati, — zvesti sebi in zvesti ljudstvu! Prepričani pa smo tudi, da nam bodejo i naši prijatelji zvesti ostali! Kajti naša pot napredovanja je počasna, vendar pa pelje zanesljivo do cilja . . . V drobnejšem naznanilu povemo že danes, da bode »Štajerc" ostal t a k, kakor je danes, edino svojo velikost zamore povečati. Cena mu ostane ista! Zato pa prosimo tudi cenjene prijatelje, naj nam vsaj v zadnjih dn&h tega leta zopet pomagajo. Zadnje dni tega leta naj pridobi vsak somišljenik najmanje še enega naročnika! Prvaki in druge stranke opozarjajo svoje znance in či-tatelje, naj z vsemi sredstvi pridobivajo nove naročnike. Vse se porablja v ta namen ! Zato pa tudi mi svoje somišljenike zlasti po Štajerskem in Koroškem opozarjamo, naj zadnje dni tega leta porabijo vse svoje moči v svrho razširjenja našega potrebnega lista! Z novim letom mora »Štajerc" svojim čitateljem in sploh javnosti še več nuditi, kakor doslej ! »Štajerc" mora biti i zanaprej gospodarski učitelj in svetovalec za ljudstvo; ali biti mora i zanaprej tudi bič za strupene sovražnike ljudstva! Torej, prijatelji, pozor: 1) Vsakdo naj takoj, ako mogoče gotovo še pred prazniki, vpošlje naročnino na upravništvo »Štajerca." 2) Vsakdo naj krepko zagovarja naš list in naj se ne pusti od nikogar preplašiti ali odgovarjati! 3) Vsakdo naj do novega leta vsaj enega novega naročnika pridobi. Potem se bode zamogel list še povečati in svoj o dolžnost še obširneje storiti! V tem zmisln pravimo: Vsi na delo in zmaga bode naša I Pl*i hlftdllGiSBIIIll VrCmCllU 8e priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajeuji! 641 Uradno izpričevalo deželne bolnice in porodišnice v Ljabljani: Naravna Franc Jožef-ova grenčica, zavžita v količinah od 150 do 200 gramov, se izkazuje kot prijetno in ne prehitro razkrajajoče sredstvo. Poleg tega ima napram dragim, na odvajanje Craves učinkujočiin zdravilnim vodam še to prednost, da „Franc Jožef ovo" vodo bolniki lahko zavživajo in ne da bi nastla kaka nevšečnost. Dopisi. Teharje. (Prvaška ljubezen do bližnjega). V Šošteričevi gostilni popival je v nedeljo kmečki sin Franc Gajšek iz Vrh pri Teharjih. Proti večera zapustil je popolnoma pijan gostilno in pred gostilno obležal. Proti jutra so ga našli skoraj čisto zmrzlega pred hišo. Prenesli so ga potem v bližnji hlev in poslali po zdravnika v Store. Zdravnik je takoj prišel ter konstatoval, da ga ne more več rešiti. Popoldne je prišel duhovnik in ga dal v zadnje olje. Potem so ga spravili na njegov dom, kjer je ob treh zjutraj umrl. Čudna je pri vsem tem Šošteričeva ljubezen do bližnjega. Sošterič, ki je eden glavnih steber prvaških agitatorjev na Teharjih, se ni niti zmenil za Gajšeka, ga pustil celo noč pred hišo ležati, akoravno se ga je pri njem nasrkal. Šošteričevo človekoljubje kaže tudi dejstvo, da za Gajšeka ni imel dragega prostora kot hlev. Teharčani, zapomnite si to človekoljubje' krč-marja Josipa Šošteriča! Iz Vurberga. Prosim, gospod urednik, sprejmite moje naznanilo med dopise, ker pri najboljši volji ne morem toliko novcev skupaj spraviti, da bi naznanilo v inzerate dal ter plačal. Ali vendar se bojim, da bi ljudje dobre prilike ne zamudili, ker mislim je vsak zadovoljen, če katero reč poceni kapi. Namreč če kdo potrebuje starih nadgrobnih železnih križev, ta iste lahko od Vurberškega župnika gospoda Kokelja čisto po ceni kupi. Ker on je dal stare križe na pokopališču izdreti in te je brez vsega vprašanja cerkvenih ključarjev iu^^oj^^maj^^mmm dal zapeljati skoz enega svojih najbolj gorečih petelinov v Maribor, da jih je tam pod sramotno ceno prodal. Kaj se je s tem denarjem napravilo, to mi ni znano. Ko so se ljudje čez to pritoževali, da so našli na vseh Svetnikov dan tako pokvarjeno pokopališče, je župnik potem eno nedeljo se močno hudoval na prižnici ter rekel, da ima on pravico križe prodati ter da mu to postava dovoljuje. Vendar se mi pa čudno zdi, ker pomnim že šest župnikov na Varbergu, pa še ne vem, da bi kateremu prišlo kaj takega na um, da bi križe s pokopališča drl ter jih prodal. Kaj si naš župnik še vse dovoli, to je pa vendar že preneumno; če res ima „ pravico", naj bi vsaj poprej s prižnice naznanil, naj si lastniki križe odstranijo iu če bi se to ne bi zgodilo, potem še bi jih lahko on odstraniti dal. Pa pozor: mislim kadar bode križev zmanjkalo, takrat mogoče pa pridejo kosti na vrsto, ker „kšeft je kšeft" . .. Z Bogom! Ribniški rešetar. Sv. Lenart slov. gor. (Božična slavno s t). Nemška šola priredi letos svojo božično slavnost v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri v veliki telovadni dvorani. Posebno lepa bode prireditev neke božične igre za otroke. Potem se bode vse otroke obdarovalo. Slavnost se prične točno ob določeni uri; vsled tega je priporočati, da vsakdo pravočasno pride. Vstopnine ni nobene plačati. — Obdaritev vbogih šolskih otrok s šolsko juho se vrši od začetka januarja naprej. Kmetje, darujte za vbogo šolsko deco življenjskih sredstev, kakor krompirja, masti, fižola itd.! Hrastnik. Ljubi „Štajerc", kar si že pred leti prorokoval, se je že uresničilo: Roševo domišljavo in naduto paševstvo se je podrlo, za vedno podrlo . . . Kaj je bil stari Roš vse, in danes ni nič! Pred kratkem bil je tukaj izvoliti novi načelnik krajnega šolskega sveta. Doslej je bil ta načelnik Roš, ki se je seveda z znanimi svojimi priganjači hudo prizadeval, da bi bil zopet izvoljen. Pa ni šlo! Izvoljen je bil za načelnika splošno priljubljeni krčmar g. Birtič, za namestnika pa fabrični direktor g. F. Burger. Ta izid volitve je splošno razveselil, saj je s tem Roševo paševstvo popolnoma pokopano. Seveda se Roševci zdaj po prvaških cunjah togotijo in napadajo vse navprek ter pljujejo ogenj in žveplo. Zlasti umazani srbofilski listič ,Jutro", pri katerem ima baje zlasti tudi novo pečeni doktor Fran Roš besedo, čeprav obenem in poleg tega prakticira pri c. k. deželni vladi v Ljubljani, — se hudo jezi in zahteva, da se bodejo slovenski interesi kakor doslej varovali. No, Rošova banda je po našem mnenju malo slovenskih interesov, pač pa interese svojega lastnega žepa zastopala. Krajni šolski svet ima pod sabo dve utrakvistični in eno javno nemško šolo. Zato se sme od njega polno brezstrankar-stvo in objektivnost zahtevati. Zato nam tudi imena izvoljenih jamčijo. Roševstvo pa naj brizga svoj strap po predalih „Jutra", potem pa naj se liki gada poskrije v hrastniških skalah . . . Novice. Koliko je vredno jedno ptičje gnezdo? Piše se nam; Jedno ptičje gnezdo je vredno najmanj 1000 kron. E, kdo bi to verjel? No, počakajte, vam bom povedal! Vaš Janezek razmeče gnezdo, kjer je čivkalo pet golih penic ali pa pet rde-če-repk. Sedaj pa pomislite. Pet takih — le gobčkov, ki nimajo druzega dela, kakor za kljun skrbeti, poje en dan že nekaj, recimo samo 50 gosenic. Torej vseh pet sne 250 gosenic, ki žr6 po letu naše drevje zato, ker je vaš Janezek razmetal gnezdo in vzel mladiče, ki so potem poginili. Recimo torej, vseh teh pet požeruhov bi bilo le še štirideset dnij odpiralo lačne kljune v gnjezdu, in vsak dan lepo v miru po-hrustalo 250 gosenic, bi bili požrli 7000 gosenic. Ali je prav, ali ne? „Menda bo!" Sedaj pa dalje: Vsaka gosenica, to je gotovo, požre na perji in cvetji, kadar se to vrže, toliko kolikor je sama težka. Recimo, da žre trideset dnij, in da vsak dan uniči le jeden sad (pa jih gotovo več), botem bodo vse skupaj nič manj kakor 225.000, reči: dve sto pet in dvajset tisoč ja-boljk ali hrušk uničile, ki so, če račnnimo en sad pol vinarja, vredni 1125 kron, reči: tisoč sto pet in dvajset kron! — Torej če vam pravim, da je jedno gnezdo vredno 1000 kron, mi kar ne ugovarjajte, ampak verjemite mi! Vašemu Janezku, ali če imate še kaj takih porednežev, pa vbijte v glavo — če drugače ne gre, tudi z leskovim oljem — da naj ptičja gnezda pri mira pusti, da bodo ptički mogli pomagati stiska-nemu kmetiču! Cesar in zdravnik. Ko je prejšni zdravnik našega cesarja dr. Wiederhofer umrl, priporočalo se je vladarja, naj sprejme sedanjega svojega zdravnika dr. Jožefa Kerzl. Cesar je končno za-povedal, da naj pride Kerzl drugo jatro ob 10. uri k njemu k avdijenci. Dragi dan bila je on) 10, — Kerzla pa ni bilo. Šele ob 11. uri ji adjutant cesarju naznanil, da je zdravnik prisl) „Le pripeljite ga notri", je rekel cesar jezenj »jaz mu bodem že pokazal!" Kerzl stopi vsott) in cesar pravi: »Zapovedal sem Vam ob 10. na priti ; zdaj pa jaz nimam voč časa za Vas!1) In cesar je obrni! zdravnika hrbet. Ali Kerzl jt obstal pri vratah in je rekel: „Veličanstvo'] Imel sem v garnizijski bolnišnici nujno, neobj hodno potrebno operacijo. Slo se je za eni človeško življenje, veličanstvo!" Cesar se je obr] nil in je vprašal: „In kdo je tisti bolnik, b teremu na ljubo ste moje povelje zamudili?! — „Bolnik je neki infanterist 73. peškopolka.] —- Brez vsake nadaljne besede stopil je česa k zdravnika, mu pogledal dolgo v oko in stisnil krepko roke ... Od tega časa bil je dr. Keri cesarjev telesni zdravnik! Iz Spodnje-Stajerskega. Dr. Verstovšek je c. k. profesor, ki pod-učuje v nemškem jeziku nemščino m nemški gimnaziji v Mariboru. Da pri temi| več zaslaži nego deset njegovih pobožnih volil-) cev, ni treba posebej omeniti. Ali vse to je bil«) profesorju dru. Verstovšeka menda premalo. OnJ si je mislil: Zakaj si kopiči dr. Korošec, ki je le kaplan, lepe denarce, ko bi jih tudi jaz pi lahko zaslužil?! In tako je postal dr šek, ki svoj čas klerikalca niti živega ni raogi videti, ki bi vsacega klerikalca najraje na žlia| vode pojedel, ki je pisaril proti klerikalcem taj kor Lah proti tripoliškim Turkom, — takoj«) postal torej ta dr. Verstovšek sam — klerika-j lec. Je pač čudna reč, „prepričanje" med ljudmi) Verstovšekovega kalibra. Verstovšek bfl moral biti med štajerskimi Sloj venci tip politične nez n a čaj nosti) in »narodni" Slovenci bi se ga morali izogi V resnici pa se nam dozdeva, da padajo že najliberalnejši »narodnjaki" pred Versto kom na kolena. .. Ali se „narodnjaki" res u priučili politične resnice, da vodi pot v pravo! »narodnost" čez liberalizem? Ali se dajo res preslepiti od priučenih fraz tega ali onega političnega »Svigašvaga", ki uči neko za vsako pametno ljudstvo naravnost neverjetno in nezmi-selno klerikalno »narodnjaštvo" ?... Res je, res, — štajerski slovenski narodnjaki bi poljubili celo čevelj kitajskega »bokserja", ako bibl ta čevelj rdeče-plavo-belo pobarvan... Zato h»«j lijo tadi narodnjaški listi dra. Verstovšeka radi njegovega zadnjega »govora" v drž: zbornici. Priložnost za ta svoj „govor" sije Iz Perzije. V Perziji so razmere že leta sem prav nezadovoljive, — vlade se odstavlja dan za dnevom, revolucija sledi revoluciji, kri teče v potokih in vse gospodarsko napredovanje je izključeno. V političnem oziru pa ima od teh notranjih bojev edino Perzija lepe dobičke. Rusija hujska namreč v notranjem Perzije, da bi na ta način dobila priložnost, vmešati se in — pograbiti kolikor mogoče te nje sosedne države. Naša slika kaže nekaj prizorov iz Perzije. Pod številko 1 vidimo karavansko cesto v Perziji, pod številko 2 perzijsko patruljo ob meji in pod številko 3 življenje ob perzijsko-ruski meji na reki Aras. Zahtevajte povsod Štajerca". i\ 99 Btovšek sicer prisleparil od Poljakov, or so to njegovi listi sami z velikim veselil naznanjali. In govoril je — par ur! Ako bil v tem času v vinograda okopaval ali ma-irske ceste pometal, storil bi bil gotovo ogo več koristnega. Govoril je z e d i-im namenom, da ubija čas držav-ga zbora, od katerega zahteva dstvo svojo rešitev. Z neverjetno tično brezvestnostjo, z železnim čelom, :or ga je najdeti edino v vastah sloven-ih klerikalcev, kričal je dr. Verstovšek ibornici pred 3, 4 ali 5 poslušalci svoje katerim se doma gotovo sam smeji. . . Za meta, za ljudstvo ni najdel ta od nas davkoplačevalcev plačani dr. Ver-ktovšek niti besedice, — lagal je le o nem-lih uradnikih in sonikih, lagal ,tja v en dan", por mu je ravno prišlo. . . Nekdo je rekel fesnico: ako bi Verstovšeka Nemci izvolili, no, m bi Nemce hvalil, — ako bi sodniki nje-o jezično ženo oprostili, bi jih ne napadal. stovšek ni duševno tako zanemarjen, kakor gi spnheljski Brenčič, — ali njegov gorje prvaštvuše bolj škodoval. ti dr. Verstovšek je tip človeka, ki se oklene idi v jarem kaplana, ko je izpljunil svoje li-iralno prepričanje kakor star vojak svoj „čik". njeni čitatelji nam naj oprostijo, da smo se J i Verstovšekom popečali! Obsojen duhovniški hujskač. Poročali smo ni zadnjih številk našega lista o naravnost erjetnem škandalu, ki ga je povzročil zagri-ii klerikalec kaplan P 1-a n i n c v sv. Marti niže Ptuja. Kakor znano, je ta pre-;ni fantalin psoval in napadal učiteljico ter amoval nadučitelja tamošnje šole, to pa v edu pred nedolžno šolsko deco. Tako zastrup-klerikalni mlečozobi fantalini v svoji ne-ietni domišljavosti srca dece! Kaplan P 1 a-ic pa je bil vsled svojega surovega vedenja državnem pravdniku obtožen in se je vršila t. m. pred okrajno soduijo v Ptuju tozadevna prava. Planinca je zastopal znani prvaško kleni advokat dr. L e s k o v a r iz Maribora, eda brez vsacega uspeha. Izgovori kaplana in ovega zagovornika so bili tudi presmeŠni. dnik je obsodil kaplana Planinca 1000 kron globe odnosno na 4 dni pora. Da bi sebi iz zadrege pomagal, na-nil je modri kaplanček tudi g. nadučitelja n k o v i č a zaradi žaljenja uradne časti. Se-a je bil g. nadučitelj oproščen. Rado-ini smo, kaj bodejo zdaj cerkvena in lska oblast storili! Ali se sme ta-zagriženega, besnega kaplana še v šolo d nedolžno deco pustiti? Ali se mu sme za-ti nežne, nepokvarjene otroške duše? Po m mnenju bi bil kaplan morda dober za kega priganjača, ali oblast ne sme dopustiti, bi tudi še po šoli svoje — kozle streljal! Napredna zmaga. Pri volitvah v graško trsko in obrtno zbornico so zmagali na celi napredni nemški kandidatje. Izvoljeni so bili dr. tudi iz Spodnje Štajerske sledeči gg : los. Or ni g, župan v Ptuju, Jakob Jollen-■tei n, čevljarski mojster v Mariboru, A. Hein- (ich, rudniški ravnatelj v Trbovljah i. t. d. eetitamo! ..Sloga" se torej v resnici, — tako poroča Bvošljivi „Narodni list" — z novim letom v Celje preseli. Mi od tega nimamo nobene škode pričakovati, kajti kar je „ Sloga" pod zaščito Inbljanskih porotnikov delala, tega gotovo tudi t Celju ne bode pozabila. Naj torej pride! Po pravici smo mi pravzaprav hudo veseli, da pre-feopi „Sloga" kranjsko mejo in se vdomači res ja Štajerskem. Kajti škodovala nam ne bode, jbkor nam ni nikdar škodovala. Škodovala bode adino prvaškim narodnjakom, ki se gotovo tudi mnogo bolj čez njen prihod jezijo lego mi. „Slogaši" tičijo v tej velikanski in |ebovpijoči neumnosti, da pride zanje še enkrat ,zlata doba" in da bodejo zopet enkrat vstvarili ,edinost" med slovenskimi politiki. Iz zgodovine in niti iz politike zadnjih let se prvaki slogaške 'vrste niso ničesar priučili. Zato še vedno — ,npajo". In svoje prismojeno „upanje" izražajo »,Slogi." Tako bodejo „slogaški" voditelji prav hitro in na najlepši način zadnje ostanke »narodne" stranke pomandrali in okusne napravili za — klerikalno žrelo. Proti temu seveda mi pravi naprednjaki nimamo ničesar! Kar se nas tiče, pričakujemo na Štajerskem tiskano „Slogo" ravno tako hladnokrvno, kakor ono, ki so jo tiskali s Plojevimi groši v Ljubljani. . . „Narodni list" nima poguma, da bi „Slogi" to resnico v zope povedal. Zato smo mi te resnične besedice izpregovorili. In naša škodoželjnost je, ka kor vsaka škodoželjnost, — resnična. . . Kletarski tečaj priredi štajerski deželni odbor v času od 8. do 13. januarja 1912 na deželni vinogradniški šoli v Silberbergn. Natančnejši pogoji so razvidni iz tozadevnega inzerata v „Štajercu". Grozni prvaški umor. Ko je šel te dni sin zgornjeradgonskega župana E. B uvier ponoči od neke veselice domu, napadel ga je znani prvaški pretepač Franc Cmur z nožem in ga je tako hudo ranil, da je komaj 21 letni Bouvier čez par dni umrl. Prvaški divjak je sunil tudi trgovskega pomočnika Roika in ga teško poškodoval. Cmurja so oddali sodniji. Taki so sadovi divje prvaške gonje! Slepar. Delavski kuhar Sporič v Trbovljah poneveril je delavcem in trgovcem čes 1000 K denarja in je potem baje k svoji ljubici na Hrvatsko pobegnil. Vlomil je neznani tat v prodajalno g. Stroh-inaier' v Mariboru iu ukradel 40 K denarja ter nekaj živil. V transmisijo prišla je v Šibeniku pri sv. Jurju j. ž. mlinarjeva žena Frančiška Jug. Težko ranjeno so dali v bolnišnico. Neprevidnost. Posestnik Franc Zgalič v bližini Brežic dal je svojemu sinu puško, da jo naj izstreli. Sin je to storil, ali puška se je razpočila in je fanta smrtnonevarno ranila. Neprevidnega očeta bo sodniji naznanili. Pozor, oblast! V bližini Radgone ponavljajo se v zadnjem času zopet vlomi in tatvine, ki jih izvršujejo lopovi onkraj meje. Oblast naj bi enkrat prav odločno proti tem lopovom nastopila. Na pošti v Gornemgradu hotel je neznanec s ponarejeno knjižico denar dvigniti. Ko je videl, da je poštar njegovo sleparijo izpoznal, je pobegnil. Izginil je iz Studenicpn Mariboru, baje zaradi dolgov, frizer Anton Mačnik. Kolo v vrednosti 100 K ukradel je neznani tat mizarju Jos. Kolaritsch v Mariboru. Vesela „ofcet". V Špitaliču so se pri neki poroki sladke kapljice prehudo napili; naposled je prišlo med fanti vsled ljubosumnosti do pretepa. Eden fantov je bil z revolverjem ob-streljen. Z vozičkom igrala sta se v Mariboru dva dečka; pri tem sta povozila 13 letno Francko Schreiner, ki se je pri nesreči koleno zlomila. Vlomili so pri posestniku Gračner v sv. Rupretu in ukradli 100 K. Tata so vjeli. Ko so ga prijeli, grozil je z nožem in z revolverjem; zato so ga ljudje izpustili. Tat se piše Vincenc Lesko in ima tudi mnogo drugih tatvin na vesti. Iz Koroškega. Kje je ? V znanem „Interressante3 Blatt" vidimo opetovano slike dvomljivih oseb, pod katerimi stojijo besede: „Wer ist das?" ali: „Wer weiss etwas ?" Gospoda državnega in deželnega poslanca Grafenauer sicer v nobenem oziru no moremo prištevati kvrsti teh oseb. Ali vendar nam sili vedno, kadar se slučajno njegovega sicer nemškega imena spominjamo, vprašanje na jezik : K j e j e? — Kje je naš dični poslanec, — tako vprašuje todi tisočero kmetov, ki jih je klerikalna laž s sladkimi besedami spravila na led, da so Grafenauerja volili. Kje je orglar in poslanec Grafenauer? O dr. Brejcu vedo vsaj tisti kmetje, kateri ?majo njegove mastne račune v rokah. O raonsignore Podgorcu vedo tisti reveži, ki so puščali svoje krajcarje pri klerikalni „central-kasi." Ali — od Grafenauerja smo v zadnjem času le izvedeli, da je bil zaradi goveje kuge na parkljih in gobcih Bkontumaciran.a Drugače je vse tiho o Grafenauerju... Kmetje trpijo lakoto — njih poslanca Gra-fenauera ni nikjer! On molči, molči zdaj, ko je treba govoriti, molči trdovratno! Ja kje pa si za božjo voljo, ti dragi orglar ?! Pomagaj vendar tvojim volilcem, daj jim potrebne pomoči, daj jim kruha, podpore, sredstev za napredek! . . . A Grafenauer molči — niti mežnarjem in svojim farovškim kuharicam ne pomaga! On molči, molči in se skriva, kajti preveč je volilcem obljuboval, da bi zamogel le trohnico obljub izpolniti . . . Grafenauer molči, — kadar bodejo prišle volitve, pa bode zopet — govoril! Upamo, da bodejo takrat kmetje volilci — molčali! BilčOVS. (Vodovod). Piše se nam: V pondelek, dne 11. t. m. se je tukaj v jeseni zgrajeni vodovod oblastveno ogledal in brez napake našel. Vodovod je 1500 m dolg in preskrbi Bilčovs ter šolsko, poslopje z dobro vodo. Leta dolgega truda je potrebovalo, da se je to delo izvršilo. Zdaj je pomanjkanje pitne vode, vsled katerega je prebivalstvo v Bilčovsu in tudi prebivalstvoišolskefaposU^pja^zkstišolskadeca^ tako hudo trgelo, odstranjeno. Vsem, ki so po-magali, gro velika hvala. Troški znašajo 8800 K, zakar prispevajo tukajšni interesenti le 2000 K. Vkljub temu je še nekaj nerazumnih ljudi, ki pri žganji v krčmi čez vodovod psujejo. Ali s takimi ljudmi se nočemo prepirati. Žganje vzame človeku pamet! Mi pa se veselimo, da imamo zdaj dobro in zdravo pitno vodo! Obesil se je v Pliberku Rudolf Reiner. Vzrok samomora je, da je nesrečni fant nekaj denarja svoji gospodinji poneveril. Pri keglanju sleparil je v Griessu delavec Rubentaler, za kar se bode imel pred sodnijo. zagovarjati. V pijanosti padel in se hudo poškodoval je hlapec Jakob Tribnik v Maria Saalu. V bolnišnici je na pridobljenih ranah umrl. Od vojske. Kakor smo že poro čali, dosegli so Italijani v zadnjem času v Tripolisu nekaj uspehov ; to je bilo sicer pričakovati, kajti njib vojaštvo šteje mnogo več nego turško. Ali časi so za Italijane vendar slabi. Razveo Turkov imajo tudi v arabskih domačinih hude sovražnike, ki se semtertja navidezno pokorijo, ki pa vendar ob vsaki mogoči priliki potegujejo nož za svojega .Alalia. .. . Sicer pa je nastal zdaj na bojišču slabi čas. Prišli so namreč zimski dnevi. ki se kažejo v Afriki v večnem hudem deževju Neusmiljeno pada ta dež na prijatelje in sovražnike V kratkem času spremeni trdnjavske jarke, bastije in griče v ednakomerno jezero, v katerem izginijo baterije s svojimi topovi. Ni čuda, da je bojevitost v takih razmerah precej ponehala. Ako so Italijani vkljub temu mesto Ain-zara napadla in zavzeli, storili so to s 50000 vojaki proti par batajlonomv Turko. Naša slika kaže nekatere Bilder von derOberschwemmungin Iripclis. dele mesta Tripolis v času najhujše povodnji. Cele reke plovejo skozi ulice in proti vodi kanoni ne pomagajo.. Dober tek! 806 nm . Llmini. Zdravi želodec imamo in ne tišči nas v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarber-krogljice z zn ,,Elsapillen". Povemo ::u«..j:------------1:?- --*am;mm;m ;-----------»..!-:_ - i ■=._:. /- n ■■'■ i ...i .—*_i—.^_i—i_j--------i^_-------_i-----r* it 1-1 .1-----n. « 1 . n.-----■------.—-_~.----'-«--------•— — 4 — Ribe z dinamitom streljali in kradli so trije laški delavci v Dornbachu. Ko jih je neki lovec zasačil, so čez mejo pobegnili. Lastniku rib napravili so za 100 K škode. Med „puferje" prišel je na postaji Spodnji Dranburg železničar Franc Koller. Ranjen je težko. Lisico vjeli so v sv. Jakobu v Rožu psi lovca g. Koreimanna. Lisica se je zatekla do šole, kjer so jo psi vjeli in segrizli. Požig? V Debarju je pogorelo gospodarsko posestvo in hiša posestnika Martina Rosche; obenem ves pridelek s krmo, mnogo orodja in inašin. Živino so rešili. Škode je za 10.000 K, ki pa je krita z zavarovalnino. Pravijo, da je Rosche sam zažgal; zato « orožniki njega in njegova dva sinova zaprli. Pretakanje ali presnemanje vina. Piše B, Skalicky, c. k. viDarski nadzornik za Kranjsko v Rudolfovem. Pretakanje ali presnemanje vina je eno nejvažnejših kletarskih opravil. Namen posnemanja je: 1) da se loči vino od v njem nastalega kaleža, 2) da se vinu dovaja zračni kisik. Ako se pusti vino dolgo Časa na kaležu ali pa na drožeh, potem se začnejo te snovi, ki obstoje po večini iz jako hitro se kvarečih (gnijočih) beljakovin, prej ali slej v vinu razkrajati in provzročijo, da vino zavre, ali pa da se vsaj skali in okus spremeni. Ti dve napaki pa se dasta spraviti iz vina včasih le z veliko težavo, včasih pa se to celo ne posreči. Najbolj važno je prvo pretakanje, ker se gre pri njem za to, da se loči vino od drož, ki so najbolj podvržene pokvarjenju. Zlasti drože vina, ki je bilo napravljeno iz gnilega —ali bolnega-grozdja; se-prav rade pokvarijo, ker vsebujejo veliko množino gnilobnih in drugih, vino kvarečih glivic. Čim bo!j močno je vino, tem dalje se bo zoperstav-ljalo temu, da bi se drože v njem pokvarile, ker je alkohol vina hud nasprotnik razvoju kvarljivib glivic. Pri šibkih vinih, ki se pridelajo navadno v mokrih letinah, v katerih grozdje rado gnije, je treba toraj največ pazljivosti. Ker vpliva na razvoj glivic zlasti toplota in zračni pritisk, zato moramo izvršiti prvo pretakanje vina takrat, ko je v kleti najbolj hladno, toraj navadno meseca decembra in sicer o lepem vremenu, kajti večji zračni pritisk deluje na to, da drože v vinu mirujejo in — kar velja zlasti tudi za naslednja pretakanja — ker vino pri večjem zračnem pritisku ne izgubi mnogo ogljikove kisline, katera mu daje prijetno rezkost. Mrzlo vreme vpliva tudi s tem na čiščenje vina, da se izloči večji del vinskega kamna, ki je v vinu raz-opljen. Pri prvem pretakanju se navadno gleda na to, da se vino dobro prezrači, da se toraj navzame zračnega kisika. Zračni kisik vpliva v prvi vrsti na razvoj kipelnih glivic, ki se v mladem vinu še niso polegle na dno, ampak deloma še plavajo v njem. Če ima mlado vino še kaj sladkorja v sebi, bodo toraj spremenile glivice po pretakanju in zračenju ta ostanek sladkorja v alkohol, vino bo pravilno pokipelo in postane nato tudi bolj stanovitno. Dalje vpliva zrak na beljakovine in sluznine, ki se v obilni meri nahajajo v mladem vinu in ga delajo nestanovitnega. Vsled zavžitega kisika se te snovi strdijo, postanejo neraztopne, se polagoma iz vina izločijo in padejo na dno. Zato se mlado vino po prvem presne-manju, posebno ako ga dobro prezračimo, močno skali, pozneje pa se začne lepo čistiti. Zračiti pa se ne priporoča takih vin, ki so bila napravljena o mokrem, slabem vremenu iz gnilega ali bolnega grozdja. Takšna vina na zraku nategujejo barvo, to je porujave in se zgoste. Da se pa prepričamo o vinu, ali porujavi ali ne, natočimo nekoliko vina par dni pred pretakanjem v kozarec in pustimo ga stati v odprtem kozarcu. Če se vino na zraku zgosti, se ga ne sme pre- zračiti, če se pa čisti, ali postane vsaj bolj svetlo kot je bilo poprej, naj se ga prezrači. Vino, ki se na zraku zgosti, je treba pri pretakanju dobro zažveplati. Na 1 do 2 hI vina je vzeli en azbestov žvepleni trakec. Vino, ki se na zraku rado čisti, ni treba n:č ali samo malo požveplati (1 azbestov žvepleni trakec na 3—4 hI). Vino, ki še sladi, ni treba žveplati, ker žveplanje delovanje kipelnih glivic ovira. V tem slučaju moramo toraj žveplanje opustiti, kajti'ko bi kipelne glivice umorili, bi se pričele rediti na sladkorju druge glivice in sicer takšne, ki sladkor kvarijo. Takšno vino poslane rado vlečljivo (oljnato). Mlado vino, ki diši po kipenju po žveplovem vodiku (gnilih jajcih), kar se rado zgodi zlasti takrat, kadar pozno žveplamo proti plesnobi, je treba kmalu pretočiti, dobro prezračiti in napolniti v dobro zažveplan sod (1 azbestov žvepleni trakec na 1—2 hI).. Za' zračenje vina pri pretakanju je najbolj pripraven cedilnik, podoben onemu pri zahvalnih kanglah. Ta cedilnik naj se natakne na pipo tako, da bo teklo vino v finih curkih v škaf in se tem potom močno zmeša z zrakom. Jako priporočljive so za pretakanje vina vinske sesalke ali pumpe. S sesalkami gre presnemanje hitreje od rok in potrati se manj vina kot pri presnemanju s škafi, zato tudi manj stane. Ker se po prvem pretakanju, ki smo ga izvršili meseca decembra, izloči iz vina zopet nekaj drož, beljakovin, vinskega kamna (birse) in drugih takih snovi, se napravi v vinu kalež, ki bi se lah'io spomladi o nasto-pivšem gorkem vremenu enako drožam razkrojil in vino pokvaril. Preden toraj nastopi gorko vreme, kar je navadno meseca svečana, presname se vino v drugič. Če je vino takrat že precej čisto, ga ni treba zračiti s pomočjo cedilnika. Lahko pa ga nekoliko zažve-plamo, da bo bolj stanovitno. Na 200 do 400 1 vina zadošča en azbestov žvepleni trakec. Če pa vino ni čisto in še nekoliko sladi, naj se ga rajši prezrači in nič zažvepla, da popolnoma pokipi. Če bi takšno vino ne zamoglo pokipeti, naj se pretoči spomladi (aprila—maja) še enkrat. Ko se je vino učistilo, postalo na zraku stanovitno, naj se pretaka le poredkoma, sicer pa vselej tako, da zgubi čim mogoče malo oglikove kisline. Najbolje je toraj, da se pretaka takšno vino z vinsko sesalko ali tako, da teče iz enega soda naravnost v drug sod po cevi. To velja zlasti za bolj šibka vina. Na vsak način naj se pretoči vino v prvem letu, če ga nismo prodali, še enkrat v jeseni pred novo trgatvijo. Če se vino ne -očisti samo ob sebi v gotovem času, treba ga je s sčistiti umetnim potom in sicer najbolje s filtrirnim strojem. (»Prim. Gosp.<) Grof Aehrenthal. V hudih časih, v katerihživimo in v katerih se lahko vsak trenutek izbruh grozovite svetovne vojske pričakuje, treba se je tudi seznaniti z voditelji evropejske politike. Med te voditelje spada naš minister za zunanje zadeve, katerega podobo danes prinašamo. Kakor zoano, je grof Aehrenthal tudi v prvi vrsti vzrok odstopa dosedanjega šefa general-štaba, Konrada pl. Hotzendorfa. Zadnji Graf Adirdnrhat 1'e namreč iz vojaškega stališča nasprotoval Aehrenthalu, :i se kot zastopnik trozveze zavzema za Italijo. Aehrenthal stoji na stališču, da je Italija naša zvesta zaveznica; Hotzendorf in vsi tisti, ki stojijo za njim in med katerimi se nahaja baje tudi naš prestolonaslednik, so prepričanja, da je italijansko prijateljstvo do Avstrije le — navidezno. Splošno se govori, da je stališče grofa Aehrentala omejeno in da bodemo kmalu drugega ministra za zunanje zadeve dobili. Gospodarske. Sejemska poročila. Živinski in konjski sejem v Pt dne 5. decembra in svinjski sejem dne 6. dej bra. — Prignalo se je 210 konjev, 870 kosov jo in 730 svinj, vje lepo pleme, večidel iz ptujske ol"1 Cene v razmerju z dobrim blagom jako nizke in i tega se je tudi vse gladko prodalo. Špebarski sejmi v Ptuju dne 7. 1911. Špeharji so sejem jako številno obiskali. tudi precej tujOi kupcev, ali lahko bi jih bilo Prodajalo se je* le prima-blago. Cene: Prima-špeh (brez kože)......od K 160 do 1^ smer.............> » 1 70 > šunka.............. » 1-24 >| pleče.............» • 120 > | hrbet (riba)...........» » 2 — . klobasnato meso . •......■ » 160 1 Prihodnji živinski in konjski sejem dne 19., L sejem dne 20. decembra. Živahno udeležbo se prii Pojasnila daje mestni sejemski komisarijat. Zedinjenje štajerskih čebelarjev. Pri vsem tem, da zasledujejo vsa čebelarska < štva enake cilje, sta na Štajerskem delovali do sedi nemški in na Spodnjem Štajerskem 1 slovensko i larsko društvo. Obe nemški društvi se nameravata ! zediniti, četudi sta se od sredine leta 1910 ločili l med tem časom precej ojstro nasprotovali, Članoi ni nikakor ugajalo in zato se je delovalo vedno — da se nemški čebelarji zadinijo. To je napn zasluži tudi pri naših čebelarjih pozornosti in — ' manja. Letos v jeseni so se začela pogajanja s tako t voljnim uspehom, da se je na nadaljnjih sknpščiirj 26. oktobra, 11., 18. in 25 novembra 1.1. že med obi štajerskima odboroma oficijelno začelo delati na poja tev medsebojnih odnošajev in dosego sporazumljei končno se je prašanje glede zedinjenja tudi rešilo. V posebnih odborovih sejah društev .ZeMraranl schuC des steiermarkisehen BienenzuchtvereinesiJ • AusschuB des Veibandes steiriseher Bienenziic se sprejeli pogoji, vodeči k zedinjenju, soglasno. priliki se je nadalje določilo, člane obeh društev i 17. decembra t. I ob 10. uri predpoldnc sklic rednemu občnemu zboru. >Steiermarkischer Bienenzucht-I verein< zboruje v hotelu -Drči Hackeu« in »Vcibamll steiriseher Bienenziichter« v hotelu »Flcrianc v Gradca] Člani obeh društev se seznanijo s pogoji, ki naj m obe omenjeni društvi v eno. Če se odobre pogoji obeh občnih zborih, se vrši takoj popoldne ob 2. uri { viteški dvorani deželne hiše ustanovno zborovanje i njenih čebelarskih društev. P. n. člani obeh dosedanjih društev kakor tudi i prijatelji čebelarstva se vabijo z uliudno in nujno j da pridejo k temu zborovanju kolikor mogoče mnogo-j številno, da so priča uspehom trudapolnega in previdnega I dela, ki bo služilo na viak način napredku Štajerskega I čebelarstva in gospodarskemu razvoju na Štajerskem.OdJ čebel so se ljudje že marsičesar naučili. Gradec, dne 9. decembra: Trst, dne 2. decembra: 79, 10, 7, 86, m 18, 44, 67, 22,8tJ Življenje zastrupi kašelj, ki oslabi truplo in oteži vsako Ak, Hitro izboljšanj© in kmaluSojo odatranjenje omogoči dobruokusn sredstvo Thymomel Scillae iz apoteke B. Fragner v Pragi, Slekk-nice po K £'20 se dobijo skoraj v vseh apotekah; ali pazite na* tanko na ime preparata in izdelovalca ! Komaj in komaj zamore kmetovalec letos svojo živino te zimo preživeti, ker vlada vsled suše pomanjkarje krme. Tempi-trebnejša je hitra preskrba živine z zeleno krmo, da ne bode kmetu treba živine razprodati Močno hitro žetev pa se doseže najsigur-neje s krepkim gnojenjem s Tomaževo moko po travnikih, paiab in poljih za krmo, to pa že v jeseni. Iz masinske industrije. Kako priznanje doseže nemška nu-šinska industrija, to dokazuje dejstvo, da so dobiti palent-veniili' lokornobili za vroCo paro znane firme Heinrich Lanz, Mannheim, na internacionalni razstavi železne in maSinske industrije v Budimpešti najvišje odlikovanje, namreč zlato državne medajlo, na m-stavi v Turinu pa „3. grand-prix". Tudi na veJki industrijski in obrtni razstavi v Krefeldu dobila je ta firma najvišje odlkoranje, zlato medajlo in na internacionalni razstavi za higijeno v Dražja-nih ,,veliko ceno". To je pač dokaz najlepšega napredovanja. Prava katastrofa za otroke je božična miza brez pojafe pečene z dra. Oetkerja praškom za pecivo. Ta prašek napravi t« močnate jedi imenitne in lahko prebavljive. Porabite za boijcoo pecivo recepte, ki se jih dobi zastonj in poštnine prosto od da Oetker, Baden-Dunaj 16; dopisnica z naslovom zadostuje. ' Slaba žetev gliv je posledica nenavadno vročega poletja. Glive so potemtakem redke in temu primerno drage. Mnogo ljudi se bo ^moralo odreči svoji omiljeni navadi, vsakdanjo juho i glivami jesti. V tem slučaju pa priskoči na pomoč Maggijeva zabeli;! le mali dodatek le zabele da slabim juham, omakam, prikuhia itd. presenetljivo tečen okus. Maggijeva zabela — samo prava t zvezdo s križcem — je jako izdatna, zatorej cena pri vporabi. 190 katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje pravega rFrancka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v tovarni. zagrebški Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. 4159 — 5 — 5 000 uajfinejiih higijeničnih zsiTritlro-v za, dgrarete (Hillsen) >P r i m u s« s preparirano vato -Oplimus« pošlje za 10 K: Prva gališka fabrika za cigaretne zavitke ,Primus", Lvov, Godecka 35. 1084 Giht in revmatizem I poznajo žal mnogi; ali malo jih je, kateri vedo, kako lahko se da pomagati. Vzrok bolezni je preobila kislina orina t organizmu ; pomagati se zamore torej le tedaj, ako se to kislino odpravi. Da tega mazilo ali sploh mazanje ne zaraore, jo razumljiro. Naš čaj proti gihtu vpliva najhitreje, odpravi bolečine in prinese zanesljivo pomoč. Zavoj H K 50 h in 6 K Laboratorij Paracelsus, Sternberg, Scbaferbatbgasse, Moravsko. Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Knpnjte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve nžigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. Brata Slawitsch v Ptuju florianiplalz in Ungartorsasse priporočata izvrstno šivalne stroje (Nithmascliinen) po ~~ ~— sledeči ceni: Singer A ročna mašina . . K 50*— Singer A . K 60— 70— DUrkopp- Singer . . K 70— 90 — DUrkopp-Ringscbiff za Šivilje . K 130— DUrkopp-Zentralbobbin i za šivilje K140 — 'i Dtlrkopp-RingschilT za krojače K160 — DflrkoppZentrslbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K160 — DQrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......KlfiO—180 — Minerva A..................K 120- Minerva C za krojače in čevljarje........K 160 Howe C za krojače in čevljarje........ . K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo maSine od nas. Cenik brezplačno. 6 Osnovana 1814. Praiirana 1885 i trmasto mtdajlo, 1911 i stebrai medajln • 0*00000000 oooooooooo ~&&£ Osnovana 1874. Prarniirana 1885 i bronasto medajlc. 1911 s srebrno madajlo. I. koroško izdelovanje harmonik Celovec samo Ebcnthalerstrassc 3 izdelujem harmonike vsake vrsts z močnimi hc-likon-basi, najfinejšimi glasovi in lahko doneč-imi jeklenimi štimami, ni ma* šinsko, marveč lo ročno delo v najboljši izpeljavi. 1088 Delavnica v lastni hiši. 1 letno garancijo za vsako harmoniko. Ceniki zastonj in franko. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ta priložnost! 600 kom. le 3 K 80 h. 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, 3 letna garancija; 1 moderna zidana kravata za gospode; 3 ff. žepni robci; 1 krasni prstan »a gospode z imit. biserom ; 1 krasna eleg. garnitura ženskega kinča. ki obsega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. daraska braceleta, 1 par usesnikov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 usnjata denarnica; 1 p. gumb za manšete, 3 gradno duble-zlato ■ patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši raz- fedi sveia; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado in staro, zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in dame, 20 koresp. predmetov in še čez 600 rabnih predmetov, v hiši neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 8-80. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpošiljalnica Ch. Juniwlrth, Krakova št B115. 1126 B. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. ■MM brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine! Svari se pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz istega žeteaza! Zahtevajte cenika 1 Alfo CAniPofAC Dopisuje se slovensko I .76* Delniška družba AUd tJCydldlOr Dunaj Xll|3 Po zelo znižanih cenah.! v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo »buval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka, dumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v naj-»ceji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in lovske ce>lje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi [opravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila prot: povzetju. 61' Vaša dolžnost je, da ostanete za-se. za svojo družino in za svoj stani zdravi; zato odpravite vsak zacenfii kašelj, katarh itd. zj zdravniško priporočenim, dobro okusnim sredstvom Kardinalna točka gojenje zdravja je, prebavljanje pod vsakim pogojeni Da višini njegove naloge obdržati in na vse moči podpirati. Dela se, kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmoino. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz itbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apetit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmernosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Rosa balzam za želodec iz apoteke B. Fragter v Pragi. Syarilol Vsi deli embalaže nosijo postavno varstveno znamko! Glavna zaloga : Apoteka Thymomel Scillae, in kr. dvorni liferanti, „k črnemu orlu" Praga, (Ceinseite 203 kot Nerudagasse. Poštna razposlljatev vsak dan. Tudi pri oslovskem kašlju najboljši uspeh! lavna zaloga Izdelovanje in I B. Fragnerjeva apoteka ^stM. Prosimo, vprašajte Vašega zdravnika! 1 steklenica 2 20 K. Po pošti franko pri naprej plačilu I 2 90 K. 3 steklenice pri naprej-plačilu 7— K. 10 steklenici pri naprej plačilu 20.— K. Pozor na ime preparata, izdelelovalca in na var- stveno znamko! Zaloge v apotekah. V Ptuju pri apoteki Ig. Behrbalk in H, Molitor. 967 P Priložnostni nakup! Lepa žepna ora z verižico K 3 50. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrcbr. verižico natančno idočo za le K 3-60. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste švic uro s potlač. verižico za K 5—. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kohane, razpošiljalnica švicarskih ur, Krakov št. 279. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 1127 nobenega guglhupfa, peciva brez dodatka dra. Oetker praška za pecivo, ki jim daje lepo izgledanje in lahko prebavljivost, jih napravi večje in rahlejše. Ako se moč-nate jedi z dra. Oetker praškom za pecivo, jih je brezpogojno odlikovati zlasti pri otrocih mesnatim ali sestavljenim jedilam, kajti one obsegajo mleko, mast, jajca, sladkor, torej za človeški organizem potrebna re-dilna sredstva v dobrookusni in kar je zlasti pri otrocih važno, v lahko prebavljivi obliki. Napravite torej za Vaše otroke mnogo močnatih jedil z 1005 dra. Oetker Draškom za pecivo a IZ h. ki se ga dobi povsod z milijonekral priznanimi recepti. Pazite, da dobite le pristne izdelke dra. Oetker. Lepa hiša, vili podobna, nova in močno zidana, z opeko krita, ima 3 sobe, 2 šte-dilni kuhinji, veliko klet, perilno kuhinjo, vodnjak in lep vrt za zelenjavo, 1/s ure od cerkve in Maribora, blizo šole in velike ceste, pa popolnoma brez praha, 12 let davka prosta, v lepi ravni legi in je za miroljubne penzijoniste ali rokodelce prav pripravna, se takoj proda. Cena 8500 kron z lahkimi plačilnimi pogoji. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri lastniku Francu Podllpnik, Thesen št. 37 pri Mariboru. 1.117 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po pošti proti naprej-plačilu K 150 se pošlje 1 malo, K 280 1 veliko steklenico, K 4-70 dve veliki, K 8— štiri velike steklenice, K 22-— pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Ogr- ske. — Depoti v avBtro-ogrskih apotekah. 939 ! ! Zaradi opustitve !! iilialke se odda od tam doslo blago po sledečih jako znižanih cenah; 600 lepih burett garnitur, odeja za mizo in postelje, preje K 1360, zdaj K 986. 2000 m močnonitnih tirolskih prtov za roke (Handtuch), preje 90 h zdaj 55 h za meter. 850 kosov gotovih, kompletno velikih rjuh, preje K 3 60, zdaj K 2 20, čisto težke K 2,60. 30 kosov 120 cm širokih enobarvnih j (vsaka zaželjena barva) damskih lodnov preje K 270, I zdaj K 170 za meter. 950 parov ženskih in moških ! hlač iz dobrega barhenta ali triko, preje K 250, zdaj I K 150. 890 parov domačih čevelj z debelim podplatom | iz špage, preje K 210, zdaj K 1 30. 900 parov ženskih 1 flanelastih srajc s kratkim rokavom K 170, z dolgim i K 198. 1000 kosov moških flanelastih sli trikotnih tu- ! ristovskih srajc vsake velikosti, preje K 3 50, zdaj K 2 30. j 950 parov nogavic iz ovčje voljne ali zoknov preje K 170 zdaj K 1,— ! 650 k. staronemških namiznih prtov, lepo rožastih, prejo i K 390, zdaj K 2.—. 900 parov „hosentragerjev" za gospode, elastičnih, preje K 130, zdaj K 1'—. 2000 štren velike ovčje voljne vseh barv, preje 95 h, zdaj 70 h. 850 štren pavole, preje 60 h zdaj 40 h, 650 k. krepkega oksforda, preje 95 h zdaj 65 h za meter. 450 k. planinskega platna, preje 85 h zdaj 52 h za meter. '/8 tucata velikih barvanih ali belih žepnih robcev, preje K 2 20, zdaj K 110. 85 tucatov barvanih zidanih kravat, preje K 160, zdaj 85 h. Za solidno, vestno postrežbo jamči stari renome firme. Čez 20 K se Iranko pošilja. Kar ne dopade, se nazaj vzame in denar vrne. Pri naročilih se prosi natančni naslov. Kupčijska hiša pri južni železnici („Kaufhaus zur Siidbahn") liso Gradec Annenstrasse 68. Vsak kupec, ki naroči čez 10 K, dobi praktično darilo zastonj. Veliko in lepo posestvo pri Muri, dobro arondirano, ena hiša s 5 sobami, kuhinja, ktet itd., hlevi 37 m dolgi, za 24 kosov govede, 30 svinj, perilna in svinjska kuhinja, gospodarsko poslopje 37 m dolgo, za voze, mašine in orodje, mlatilnik itd.; 24 oralov najboljših njiv in travnikov, 17 oralov lepega gozda, okoli 200 najlepših sadnih dreves, hrami so še novi in v dobrem stanu, vse z opeko krito, potem je 12 kosov govede, 12 svinj, veliko krme, vozov, ma-šin in drugega orodja, jabolčnica itd. — se proda z vsem, kak stoji in leži za 56.000 kron; pri kupnini se mora najmanje polovico plačati. To posestvo je cene med brati vredno I Kdor želi kupiti naj se takoj obrne na Franca Podlipnik, posestnika, Thesen št. 37, pri Mariboru. me 2368 70 44 ~ 6 - Knjižico z navodilom mg za popravljanje (stopfen) perila se gratis vsakomur odda pri Singer Co, akc. dr. šivalnih strojev Hamburg, Admiralitatstrasse 79. ^ Tako neizobražen danes pač ni nikdo več, da ne bi vedel, kako blagodejon vpliva pri revmatičnih bolečinah, gihtu, neuralgijah, ozeblinah itd. zdravniško priporočeni. GONTRHEUMAN (besedna znamka za Mentbolo salicilizirani ekstrakt iz kostanjev) pri revmatizmu, gihtu, neuralgiji in ozeblini itd., katero je vedno zanesljivo sredstvo, ki za hitro pomirjenje in vstavljenje bolečin, odslranjenje oteklin in zopetno vstvar-jenje gibčnosti členkov ter odstranjenje čutov (Kribeln) sigurno presenetljivo vpliva pri obkladkih, obribanju in masiranju. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjevi apoteki c. k. dvorni liferanti, Praga III. SL 203 Pri naprej-plačilu K 1'50 se 1 tubo „ ;•— .. » » ■: » *•— .. 10 908 Pozor na ime preparata in izdelovalca I Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka I. Behrbalk in H.Molitor. tubo 1 S o » ( M O M J * O- 1128 11 ozoz. Razglas. V svrho pospeševanja v deželi še mnogokrat zaostalega kletarskega gospodarstva (ravnanje z grozdnimi in sadnimi vini) sklenil je deželni odbor, da obdrži na deželni vioičarski šoli v Silberbergu pod vodstvom deželnega vinogradniškega in sadjarskega direktorja Antona S t i e g 1 e r petdnevni tečaj za kletarsko gospodarstvo v času od 8. do Ystevsi 13. januarja 1912. 1 Udeleženci tečaja za podnk, ki se vrši dopoldne in popoldne, nimajo ničesar plačati. Ali stanovanje in sploh oskrbo si morajo sami preskrbeti. Za ta tečaj sprejelo se bode 25 udeležencev iz stanu tudeželnih vinogradnikov in gostilničarjev. Naznanila vposlati je do najkasneje 2. januarja 1912 na deželni odbor. Gradec, dne 30. novembra 1911. Od štajerskega deželnega odbora: Edmund arof jfttetns i. r. Ako kaši jate, ako ste zaslinjeni, nahodni, brez apetita hripavi, ako težko dihatate in se po noči potite, ako čutite v prsih bolečine, ako vas mučijo katarhalične bolezni, dokazuje to, da ste se prehladih ali da imate influenco; zato je priporočati, da se pravočasnim odstranjenjem malib boleznij težke "v prepreči. Temu namenu odgovarja Onajbolje z zlato raedajlo in častno 'diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni Orkeay simp iz lipovega medu. Množina zahvalnih pisem potrjuje blagodejni vpliv tega izvrstnega domaČega sredstva. PoizkuSna steklenica za 3 K, velika steklenica za 5 K ali 3 sUklenice frank o za 15 K naročite po povzetju pri edini glavni zalogi apoteka, depot 59. lisa Hugo Orkeny, Budapest, Tokolystrasse 28, Važno za delavce je vedeti, kje se potrebščine v obleki dobro in poceni krije. Kot priznano zanesljiva izkazuje se trgovina z rezanim blagom, perilom in obleko Adolf VVessiak, Maribor, Draugasse. 4. Tam se dobi pri veliki izbiri trajno blago po jako nizkih cenah. Kdor kupi enkrat, ostane zvesti kupec. 1009 Posestvo, '/, ure od Maribora, z lepim sadonosnikom, njive, travniki in gozd, poslopje zidano in z opeko krito, zeio primerno za rokodelca, se proda.Cena 9600 kruna; 3.0C0 K labko vknji-ženih ostane. Naslov: Marija Robič, Untcr-Kotwfin Nr. 43. P. Maribor. 1130 Pozor vinorejci ormozko-ljutomerskih goric, ki hočejo vino dobro prodati, naj javijo svoj naslov do 31. decembra na: ..Vinotržtvo" posle restante, Ormož. 1115 Malo posestvo, 3 orali zemlje, z amerik. nasadom, eno uro od Pragerhofa, dobro poslopje, se za malenkostno ceno 1900 K pp da. Več pove Frani Wakonig, Kronach, P. Leutscbach- 1123 2 mizarska učenca se takoj sprejmeta pri Aug. Schwiga, mizarski moster v Celju s polno oskrbo; proti plačilu 3 leta, brez plačila 3'/, leta učne dobe. Pri pridnosti postranski zaslužek 4—8 K na teden. lisa Uj5q novo zidana, z opeko .[Hod, krita, z velikimi prostori, v ravnini, tik okrajne ceste, blizu cerkve in 10 minut od Poljčanskega kolodvora, zraven hiše vrt, studenec, hlevi za svinje, vinograd v dobrem stanu in se pripravi do 1+po-lovnjakov vina, se takoj proda. Hiša je sposobna za vsakega rokodelca in za penzijoniste posebno pripravna. Proda se pod ugodnimi pogoji 1131 Velika c-nzna liiša z gostilno in mesarijo, Maribor, ogelj Kaserngase st. 10 in FlSssergasse št. 8, se za 40.000 K proda. Cinzni dohodek 260 K mesečno. Šparkase in drugih bremen je 24.000 K. Vpraša se pri lastniku Jehsn Šiške. 1100 Krof in napihnjeni vrat odstrani garantirano le od bolnika, ki se je sam ozdravil, iznajdeno sredstvo, tudi tam, kjer doslej ni bilo pomoči. Zahtevajte takoj proti 20 vin. prospekt. Kemični laboratorij, ..Paracelsns", Sternberg, Mo-__________ravsko. 991 Priložnostni nakup. Dobro idoJa pekarija z zanesljivimi odjemalci na frekventnem kraju, 2 stanovalni hiši, šupa, 2 vrta in okroglo 7 oralov zemlje, se takoj proda. Več pove: Hans Mertlitsch, strokovni učitelj, Velikovee (Vol-kermarkt). 1112 XXKKKX*XK Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je še tako zastarela in skoraj navzdrav-ljiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 XXXXXXXX* Grazer Kasse 8 (r. G. m. b. H.), Graz, Herren-gasse Nr. 11. verlciM Geld — aick ii frsxneren Pmvj. — raseh. ohne Vermittler-provinion, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohrn'Zwan? iu Gehaltsvormerkuiigen br massiger Verzinsung geger, BOrgschaft oder gegen Gehalts-abzug mit Lebensveisicherung oder gegen grundbQcherliche oder sonstige entsprfchende Sicherbeit im Personalkredit-zweig zur Klickzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werden kdnnen}, so (lass dar Kapital in 6 oder in 10 oder 16 Jahren rUckgezahK wird im »allgeroeinen Zwei£« aboi in beliebitf zu vereinbarend^f Frist. Schuldscheinverfassung uncntgeltlich. Srliuellste Krle-digung. AumbluDg der Vor-schilsse nach Herstellung der Sichefheit sofort. Drucksorten- versand. Zaslužek!! £ 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke Štrikarije doma. Edino moja mašina sa hitro Strikanje „Patenthebel" ima izkušene jeklene dele, Strika zaneslj. nogavice, modne in Športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troškt mali. Pismena garanc., trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj. Mariahilf, NelKengasae 1/06. šivalni stroji najboljši za šivanje, štikanje in stopanje Najkoristnejše božično daril za vsako hišo. Singer Co, akc. dr. za šivalne stro" Hamburg, Admiralitatstr. 79. j Hlapec, Pekovski učen Franz Schonlieb, Gewebrfabrikant und Fein-btlchsenmacher Perlacli (KSrn-ten). Direktni nakupni vir mod. lovskih pušk, lancastre-pušk, (BUchsDinten) cd K 68'— naprej. Popravila, prenaredbe 8trokovnjaško, zlasti nove cevi z nedoseznim uspehom in nove Safte. II. ceniki prezplačno. 66* priden in posten, se takoj se takoj sprejme v pek; sprejme pri P. Starasina, trgo- Kottnlo, Mariior, Tegetth vina, Cirkovec 1136 6:. 81 Skurle-posestvo v občini Gaisberg, 1 ura od postaje Spodnji Draub ki meri 52 oralov, okr. 18 oralov mladega gozda, 22 lov njiv, travnikov, 10 oralov paše, se iz proste ro za ceno 8.500 K proda. Posest ima veliko, skoraj no gospodarsko poslopje, stanovalno hišo, leži na goro in je zelo plodonosno ; doslej se je tam redilo 14 sov govede in 40 ovc. Vpraša se pri lastniku Koi Lorber j ud., Spodaj i Drauburg, Tiničar pošten in zastopen delavec (oženjen) z dobri spričevalom za večji vinograd amerik. plača do K 40'— itd. na mesec, sprejme pri Franc Kaučič, Studenice pri Pofjča nah. ii| Priložnostni nakup! krasna polna žepna ura z verižico za samo K 3*90 Ker sem nakupil večjo množino ur, sem v položaju, odposlati: eno srebrno-Britania 36 urno anker-remont. uro, Švicarsko kolesje z lepo verižico za K 3*90. Nadalje oferirarn elektro-goldin-anker-rement. 36 urno uro, vele-prima Švicarsko kolesje z elektro-irerižico za K 470. Triletna pismena garancija za vsako uro. PoSlj. po povzetju Ignatz Cypres, Krakova. eksportna hiSa, Florianigasse 49 Bogato il. cenik z nad 3000 podob, o urah, bižoterijah, frurniturah in orodju pošljem ni zahtevo zastonj. Omenjene ure se ne nahajajo v ceniku, ker so le priložnostni nakup. Za kar ne dopade denar nazaj. 1129 Hranilnica (Sparkassa) vlad. državnega mesta Ptuj • • Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem = vstreže. s $ Občenje $ $ g avst. ogersko # m $ »a Ravnateljstvo, m iaa m m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ure. m m — 7. — Prospekt za -CLSta,n©T7-iteTT ipodjetja, „Kohlenwerk Ladanje dolnje Aktiengesellschaft 44 hrvatsko „Ugljenik Ladanje dolnje dioničarsko društvo". i. Ustanovi se akcijsko dražbo pod firmo: Kohlenwerk Ladanje dolnje Aktiengesellschaft" hrvatsko „Ugljenik Ladanje dolnje dioničarsko društvo" s sedežem v Varaždina. II. V delokrog tega podjetja pade: 1) poiskanje, pridobivanje ■ in razprodaja premoga ter dragih mineralij vseh vrst; 2) pridobivanje rudnikov ter drugih reali-tet vseh vrst, v kolikor je to v družbene namene potrebno; 3) sploh vse kakorkolične industrije in podjetja, ki stojijo z sub 1 in 2 omenjenim delokrogom direktno ali indirektno v zvezi. Vsa ta podjetja zamore družba tudi posa-*zno ravno tako za lastni kakor za tuju račun ■siti. III. Trajanje družbe velja za nedoločeni čas. IV. Temeljni kapital znaša 1,200.000— kron razpade v 6,000 akcij po 200 kron. Te ak-ije se glasijo na dotičnega, ki jih prinese in jo kupone ter se ne morejo razdeliti. Sabskripcija teh akcij se zgodi pri spodaj menjenih zavodih do 1. januarja 1912. V Zagreba: ' Pri menjalnici prve hrvatske ranilnice. Pri menjalnici hrvatske eskomptne anke. V Maribora: Pri mariborski eskomptni banki. V Ptuja: Pri mestni hranilnici. V Ormožu: Pri ormožki občinski hranilnici. V Vinici: Pri Vinički štedioni d. d. Nadalje pri vseh filijalkah prve hrvatske hranilnice. Pri vseh tu omenjenih subskripcijskih mestih se nahaja poleg tega prospekta tudi eks-poze o rudarstvu in prometnih razmerah v Ladanje doljni v svrho vpogleda. V. Družba prevzame od rudnika Ladanje dolnje naslednje rudniške realitete in sicer: 1) Pod Št. 2386—2389 ex 1909 z varstvenim imenom Croatia, Leonarda, Barbara in Anna označena in v knjigi za podelitve ter koncesije v Tom VI. pag. 191—194 resp. v rudniški knjigi pri kralj, sodnem dvoru kot rudniškemu sodišču v Zagrebu v Tom II. pag. 392 in Tom II. pag. 378 vpisana rudniška polja. 2) Na podlagi rudoslednega dovoljenja št. 1932 ex 1907 v občinah Ladanje gornje, Ladanje doljne, Voda dolnja, Marčan, Novaves, Ca-linec, Vidovec, Klenovnik, Jerovec, Druškovec, Tožno Cerje podeljenih skupno 194 prostih ru-dosledb. Za ta aport da dražba dosedanji dražbi rudnika Ladanje dolnje svoto kron 700.000'— v akcijah družbe in sicer 3.500 kosov po 200 kron, glasečih na polno vplačilo. VI. Vplačila se imajo izvršiti na subskripcijskih mestih. VII. Pri Beleženju akcij je 30% nominalne vrednosti, t. j. 60 kron za akcijo vplačati, medtem ko se bode čas vplačila za ostanek akcijskega kapitala pozneje določil. Na vsak način pa se bode moralo vplačati polni akcijski kapital tekom leta 1912. Glede zamudenih vplačil veljajo norme trgovske postave. Zlasti izgubi dotični subskribent, ki vplačila zanemari, vsa subskripcijo storjena vplačila v prid rezervnega sklada družbe. Glede jamstva ustanovnikov ter subskriben-tov veljajo določbe §§ 152 in 153 trgovske VIII. Glede razdelitve beležb pridržijo si nsta-novniki pravico proste reparticije. IX. Dan, uro in kraj dnevni red ustanovnega občnega zbora se bode pravočasno pismeno naznanilo. X. Ustanovniki si pridržijo pravico, v zmislu § 193 trgovske- postave imenovati prve upravne svetovalce za tri leta. Ladanje dolnje, 26. septembra 1911. 1107 Ustanovniki: [arko grof Bombelles. Oskar pi. Pongratz. Hugo Moses. Dr. Vladimir Matic. Rikard Tolazzi. Hinko Moses. arl Kas trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika PTUJ priporoča stojo bogato zalogo špecerijskega blaga, 220 nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnaju za travnike, njive in vinograde i i. s. Tomaiova moka, kajnit itd . nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. Veliki priložnostni nakup, garantirano prava jelenova brada (Hirachbart) Krasni eksemplar temna, košata z jako lepim rajfom, 18 cm z okviro iz starega srebra in jelenovi ^-a šravba in reguiircr skupaj samo kron 6. Redka prilika! Pošilja po povzetju Fenichel, Gemsbartbinder, Dunaj IX, AltmiHtergasse 3/123. 106a Varstvena, marka „ inker" Liniment Capsici comp. nadomestilo za anker-pain-Bxpellur -*•■ je znano kot odpoljajooa, Izvrstne In bolečine odstranjajoSe sredstvo pri prehlajen)« itd. Dobi oe v vseh apotekah po 80 h, W0 in K 8"—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj oe pazi na originalne steklenice v škat-Ijah z našo varstveno znamko Jkiker", potem se dobi pristno to sredstvo. Bi. HdrteHna pteta ..zlati In" 1 PT»jl, Elisabetstr. 8L 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Lepo malo 1098 vinogradniško posestvo na železniški postaji blizo Maribora, ki obstoji iz zidaue stanovalne hiše z 2 soboma, kuhinjo, in veliko kletjo, iz oral velikega amerik. vinograda, 8 letnega, nadalje iz 1 orala njive in okroglo 1 orala travnika; krasna lega; se proda za 5.600 K. Naslov pove uprava „Štajerca." Malo kmetijstvo pri Mariboru, 10 minut od železniške postaje oddaljeno, ki obstoji iz zidane stanovalne hiše, iz hlevskega poslopja, okroglo 4 oralov njive, travnika in aadonesnika, se proda. Cena 6.400 kron. Vpraša se v upravništvu „Štajerca." Lepo kmetijsko zemljišče v neposredni bližini Maribora, okroglo 20 oralov travnikov, njiv in gozda za prodirati, lepa sta-novalna hiša s 5 sobami in postranskimi prostori, veliko hlevsko poslopje, mnogo mrtvega inventarja; se proda za 27.000 K. — Vpraša se pri upravi »Štajerca." Manjše graščinsko poslopje v. neposredni bližini Maribora, ki obstoji iz krasne gospodske hiše z 11 sobami, lastni vodovod, veliki parku podobni vrt, krasni bajer, smrekov gozd, okoli 40 oralov zemljišča, prostorna poslopja za hleve, bogati mrtvi inventar, se proda. Cena za 1 oral skupaj z inventarjem 2.000 K. — Vpraša se v upravi „Štajerca." $m*ftft*KfCKKXtt**KKKtttttt Mlinarski pomočnik, kije trezen in ima veselje do dela, se sprejme proti tedenski plači 8 kron. Istotako se sprejme tudi mlinarski učenec. Naslov ja: Anton Kiendler, „HofmUhle", Voitsberg. mi Mi darujemo 3000 parov čevelj! Odločili smo se, v svrho vpeljave naših izvrstnih ševr. usnjatlh žnorastlh čevelj 3000 parov darovati, edino proti odškodnini delavske plače K 14 — za 3 pare čevelj. Naši čevlji so veleelegantni, iz najboljšega usnja (moderna fagon, trajni), in koštajo drugače 3 pari K 86-—. Napravimo vam torej v istini s temi čevlji darilo in vežemo 1,__ s tem le pogoj, da priporočate čevlje naše fabrike v krogu vaših znancev. Razumeli bodete, da oddajamo le resnično dobre in brez-napacne čevlje, ker vendar vsled vašega priporočila na nadaljne kupčije računamo in nam bode šele iz teh dobiček nastal. Mi oddajamo te gratis-čevlje le do 31. decembra 1911. Vprašanja po naših gratis-6evljlh prihajajo prav mnogoštevilno. Gotovo bode torej v ta namen določena množina kmalu oddana. Ako hočete to priliko, ki se vam bode komaj drugič nudila, porabili, pošljite nam pr. takoj vaše naročilo in dobili bodete 3 paro čevelj, s katerimi bodete gotovo jako zadovoljni. Oddamo vam popolnoma po vaši želji znoraste čevlje za gospode ali dame iz najboljšega usnja v vaaki zaželjeni številki ali centimeterski meri Ako no do-padejo, vzamemo čevlje radovoljno nazaj, tako da je vsak rlzlko popolnoma izključen. — Oddajamo čevlje proti povzetju ah naprej-plačilu. Naročila je nasloviti na fabriko obuval, Oswiecim št. 135 Avstrija. 1102 1000 komadov Werndl-infanterij-skih pnšk, model 67/77, prena-rejenih za lancastre-šrot-patrone, kaliber 28, 1 komad z zavojem 14 kron ; ako se vzame do 20 komadov, se cena zniža. Friedr. Ogris izdelovalec pušk Sv. Marjeta-Rožna dolina losi Koroško. Konjski hlapec za poljsko delo, letna plača 240 kron in hrana, vstop 1. prosinca 1912, se takoj sprejme. Kovačnica, poleg tudi stanovanje, na dobrem prostoru, ved oralov zemlje, se da v najem. Graščina Novi klošter pošta SV. Peter, Sav. dolina. 1106 51 pi rtoiio veliko trgovino Johann Koss, Celje ■ zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj kmet le potrebnje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutaio, štrikane En šifonasfe srajce, kravate, otročje vozičke, nagrobne vence in trakove, z eno besedo vse. j ----- vintii>ia prometnih troškov za uro Vlitaljd i„ up z mojimi pat. 51 1 do 2 motorji za surovo olje z visokim pritiskom (Rohol-Hochdruck-Motoren od 16 HP naprej. 4 An £ vinniMOV Bfi m°i" petfolin-rootorjih in petrolin UO J VUldlJCV lokomobilih, ter 2—10 HP in tudi stoječih motorjih. Fiita nip J. Hirti Dunaj HI. Paalusga8se 1. Tisoči motorjev v prometu. Ceniki zastonj Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljen' pretrolin motorji. Priporočljiva domača sredstva. 106 Kitajski železni MalHga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bltdičnosti (Bleiclisuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, atelcl. 120 K proti kašlju, težki sani itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi it 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1'20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 160. —• Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1-—. Rac-pošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na KoroJIcem. Lepo posestvo. m V Ribnici na Pohorju ob cesti blizo cerkve se proda lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 sob, eno kuhinjo in prešo, veliko izbo; 2 lepi in veliki z opeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 glav živine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosnik, lepe njive in travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 25 jo-hov veliko, cena 30000 kroa, od katerih lahko 10.000 kron obleži; resni kupovalci naj se zglasijo pri Andrej Ourajnig v Ribnici na Pohorju. v H na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo. za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadiine predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinget britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tud pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, fiaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K l'2Q. za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte \ velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostorn (Zahtevajte cenik) 22- Dniierzalni parilnik (Kippdampfer) od 30 litrov vsebine naprej oddaja najceneje Frani Helictiat, Rudolf Bather Spec, fabnke kmetijskih mašin Dunaj, M/2., LOwengasse 37. Nadalje jeklene pluge in brane, sejalae stroje, stroje za razširjenje gnoja, vse v nedoseženi izpeljavi, ge-peljne, rez za slamo, za repo itd. 995 Zastopnik: ! Firma Alois MatSChek, trgovina z železom in stavbenim roaterijalom v Mariboru, Triester-strasse, poleg bolnišnice, priporoča svojo bogato sortirano zalogo v najnovejših parnih koti jih za Živinsko krmo po mnogo nižjih cenah, kakor tuje fabrike in agenti. Cene so: a 45, 55, 65, 75, 85, 100, 125, 150 1 vsebine K 64, 70, 80, 90, 96, 110, 120, 150. Nadalje priporočam po originalnih fabričnih cenah Tomaževo moko, potem peči štedilnike, vlite in bakrene kotlje, mašine za rezanko in vse že-lezasto blago po jako nizkih cenah. — Vedno 1095 velika zaloga krsti v vseh velikosti. Mesto 16 kron samo 6 kron. 681 *** a "** Vsled cenega priložnostnega nakupa večje fabrike ur prodam svojo original kovinsko dvojni mantelj, 36 urno izvrstno remontoar - anker - kolesje, teče v kamenju, krasno lepo ohičje, tri lepi manteljni z grbom, graviranjem kenja, jelena ali leva, dokler traja zaloga za smešno ceno 6 kron za komad. Primerna kovinska „Gloriau-srebrna verižica s priveskom l K. 8 leta pismena garancija. Posije po povzetju eksportna hiša ur Max Bohnel, Dunaj IX., Haigatettotr. 27125. (Svarilo! Vsaka originalna nGloriaw-uraima ijtorajsno varstveno marko in naj s« cenejše slabše ponaredbe zavrne!) Imam hišo na Spodnji Hajdini ?t. 103 bliso farne cerkve >/» ure °d mesta Ptuja pri glavni cesti, in jo dam od 1. februarja na 3 leta v najem. Hiša obstoji iz dveh sobi, kuhinje (in zraven Speisekammer), klet, vaškuhinja, dva svinjska hleva, in drvarnico, zraven je tudi veliki vrt, da se lahko dve do tri svinje redijo in je vse v dobrem stanu. Cena najemnine je na mesec 28 kroo, in kdor želi v najem vzeti, naj se oglasi pii upravniitvu ,.Štajerca'- se pod napisanim naslovom oglasi. 1104 1 kila sivega slišanega K2—, boljšega K 2-40, pulbelega prima K 280, belega K 4"—, »rima mehkega kot daune K 8—. veleprima K 7—, 8'— m 960. Daune. sive K 6—. K 7-—, bele prima K 10-—, prsni llaum K 12 — od 5 kil naprej franko. s napolnjene 7. teiuo-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega Inteia (Nanking), 1 tnhent ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 glavnima klazinona, vsaka ca, 80 cm dolga, 00 cm Široka, dovolj napolnjeni z novim sivim flaumaatim in trajnim posli Ijnin perjem K 16—, pol-danne K 20—, dau»e Rii—. Posamezne 'ulice K 10—, 12-—, 14-—, 16-—. Ptumrzn« gluuie 1>I. zine K S-—, 3-50, 4-—, TuUeSOOXHOem vel;ke K IX—, 18—, 20—. Glavne blazine 90)<71l "" "like K 4 60, 5- 6-60. Spodnje luhtne iz najboljšega posteljnega gradi ISOXIIU cm velike K. ta— in K 15— pošilja proti povzetju ali naprej plačilu Max Berger, Deschenitz jt. 3Wa (Bb'hmerwald) Brez riifce ki r je izmenjava dovoljena ali se v ne denar Uogalo ilustr. cenik o posteljnem blagu zastonj. 7.-3 ta prava ne ponarejena najfinejša polnopro-centna, najboljšo in zanesljivo gnojilno sredstvo za travnike in polja se dobi samo v glavni zalogi po tovarniški ceni pri Hans Andrasehitz, 1087 trgovina s železom v Mariboru, Schmidplatz. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivia slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših sneženubelih, Slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K. 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 kg, potem franko. MT* Gotoue postelje -"P8 iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nankinga, 1 tnhent, 180 cm dolg. 120 cm. širok, z 2 glavnima blazinami, vsaka 80 cm dolga 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim. trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pul-lnun« 20 K; danne 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K. 1« K; slvue tuhne, 200 cm dolge, 140 cm. široke, 13 K, 14 K 7W 17 K 80, 21 K; glavne blaiUe 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 60, 6 K 20, 6 K 70; »podnje, talin« iz močnega, pisanega grauia 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. Se posije po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenita Nr. 716. Češko bogato ilustrirani ceni« gratis in franko. 769 J. Ketisch, Ptuj, Stadtpark 1. 876 » Titania » brzoparilnik za živinsko krmo | je Cist iz kovanega železa in železne pločevine, zaradi tega nepo-kvarljiv. Nenavadno hiter razvi-tek pare. Pošiljamo na posknSnjo. riiu9*fewsi)s.ata&. Največja dpecijalna tovarna parilnikov na Avstro-Ogrskem. Vsaka kurjava porab-ljiva. TO0^ prihranjenje kurjave. Išče se zastopnike. Zahtevajte cenike. Glavno zastopstvo za Štajersko: Fraic ASEN, Gradec Mariengasse 22. 55 878