Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka

Izhaja vsakega 7., 15., 22. in 30. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Karla Marksa trg 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4 —.
LETO D.	LJUBLJANA, sreda, 22. avgusta 1923.	Štev. 31.
Rudarji v boju za svoj obstanek.
Rudarji bodo vstrajali do konca. — 110 tisoč čeških rudarjev v stavki. — Iz inozemstva ne pride niti vagon premoga.
—	Agentje družbe za okončanje stavke.
—	Aretacije se nadaljujejo. — Rudarji hočejo kruha. — Orjunaši šfrajkbreherji.
Pet tednov se borijo rudarji Trboveljske prem. družbe za svoj obstanek in družba s pomočjo vlade si prizadeva, da bi štrajk zrušila in da bi na ta način rudarje še bolj zasužnjila kot so že. Žandarmerija brezmiselno zapira rudarje, tako da je litijsko sodišče že samo moralo nastopati proti žandarmeriji, ki v masah goni rudarje v zapor brez, da bi kaj zagrešili. Žandarmerija gre celo tako daleč, da hodi od trgovca do trgovca in zabranjuje, da bi rudarji dobivali pri njih življenske potrebščine. Proti rudarjem se uporablja vsa sredstva: nasilje, prevare, grožnje, vse pride prav magnatom Trboveljske družbe. Doslej je v revirjih aretiranih nad 15 zaupnikov, brez da bi kaj zagrešili. Žandarmerija terorizira posamezne rudarje, da bi pričali proti aretirancem; celo ženske se hoče prisiliti, da bi izpovedale proti rudarjem. V Kočevje so pripeljali s prevaro 70 Hrvatov, katere proti njihovi volji drži Biskupski v barakah pod orožniško stražo. Biskupski jim noče izdati papirjev, da bi odšli domov in jih z orožniki drži kot ujetnike. Kljub strogi streči jih je doslej pobegnilo nad 30; ostali poskušajo vsak dan pobegniti, pa jih orožniki zadržujejo. Proti Biskupskomu narašča jeza in bati se je, da ga tudi orožniki ne bodo mogli ubraniti pred maščevanjem.
Položaj v vseh revirjih je napet.
Rudarji so kljub intrigam raznih podkupljenih agentov odločeni vstrajati do konca, kar se je pokazalo tudi na shodu 20. t. m. v Trbovljah, ko so zbrani rudarji najodločnejše obsodili agente in intrigante in sklenili vstrajati do konca.
Na češkem je 20. t. m. izbruhnila generalna stavka rudarjev. Nad 110.000 rudarjev je v stavki. Nemčija je ukinila reparacije in ne izvaža nobenega pre-rnoga več. V Angliji in Franciji so rudarji pred stavko in s transportno federacijo se vodijo pogajanja, da se ukine ves prevoz premoga. Premoga že danes primanjkuje industriji in ni več daleč čas, ko ga bode popolnoma zmanjkalo.
Kar ga producirajo izdajalski štrajk-breherji, ne pride v poštev pri tako velikem konzumu. Sicer pa bodo tudi šfrajkbreherji prej ali slej spoznali svoje gnusno početje in se pridružili poštenim rudarjem.
V Zagorju so Orjunci štrajkbreherji, istotako tudi v ostalih revirjih. Orjuna se je razkrinkala kot pandur Trboveljske premogokopne družbe.
Rudarji bodo vzdržali do konca, ngentje, čuvajte se!
—o—
Že nad štiri tedne traja stavka rudarjev v revirjih Trboveljske premogokopne družbe in še ni nikakega izgleda, da
bi se v doglednem času dovršila. Trboveljska prem. družba noče pristati na rudarske zahteve. Gladni in bedni rudarji pa ne morejo popuščati od svojih upravičenih zahtev.
Ker vsled dolgotrajne stavke največ trpi delavstvo samo in ima škodo le narodno gospodarstvo, medtem ko Trboveljska prem. družba vsled stavke ni v toliki meri prizadeta, smatra stavkovni odbor za svojo dolžnost, da merodajnim instancam stavi sledeč predlog, po katerem bi se štrajk slovenskih rudarjev mogel v doglednem času završili v korist splošnega gospodarskega življenja.
Nepobitno dejstvo je, da so rudarske zahteve z ozirom na vladajočo draginjo utemeljene in da je zahtevani celokupni zaslužek z 4.50 Din do največ 6.37 Din na uro minimum, kar potrebuje dnevno rudar pri svojem težkem in nevarnem delu. (Da so urne mezde v drugih industrijah že višje, kot jih zahtevajo rudarji, je znano.) Zato so morali rudarji odKloniii predlog vlade in rudarskega glavarstva, da popustijo od svojih zahtev.
Nepobitno je dalje tudi dejstvo, da cene premogu soodločujejo pri višini železniških tarifov, pri ceni industrijskih izdelkov in tako posredno tudi pri ceni vseh življenjskih potrebščin, skratka na splošno draginjo imajo cene premoga velik upliv.
Znano je in stavkovni odbor je v stanju, da na podlagi kalkilov in ostalih računskih knjig Trboveljske prem. družbe dokaže, da so cene premoga mnogo pretirane in previsoke ter, da Trboveljska prem. družba posluje z neprimerno večjim dobičkom, kot ga dovoljuje tozadeven zakon o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 30. 12. 1921 v svojem členu 8. Ker merodajne državne institucije same ne skrDijo zadostno za primerno tega zakona in ker po izjavi rudarskega glavarja inž. Stergarja »ne more biti sodnika, kjer ni tožnika«, obtožujemo Trboveljsko prem. družbo, da dela s pretiranim dobičkom in zahtevamo, da se proti Trboveljski prem. družbi izvede postopanje v smislu gori citiranega zakona.
Ker smo prepričani, da se bodo morale cene premogu znatno znižati in bo vsled tega nastopilo znižanje cen ostalih življenskih potrebščin bo tako tudi rudarjem omogočeno, da revidirajo višino svojih zahtev.
Trboveljsko prem. družbo obtožujemo še naslednjih protizakonitosti:
)• Da je stavila pod zaporo denar, katerega so sami rudarji iz lastnih prispevkov zbrali za pomoč obolelim rudarjem, v kateri fond Trboveljska prem. družba ni prispevala niti pare.
2. Da je ž razglasom od 1. avgusta odpustila vse rudarje, brez da bi o tem predhodno obvestila borzo rada in da odpuščenim rudarjem ne da obračuna niti delavskih knjižic in jim tako proti njihovi volji krati svobodo kretanja.
3. Da je pri izplačilu 11. 8. 1923 vsa- j kemu delavcu odtegnila za čas stavke od 20. do 28. 7. po 120 Din kazni, kar nasprotuje veljavnim službenim predpisom in dosedanji praksi. V tem absurdu je šla celo tako daleč, da je odtegnila 120 Din celo onim, ki so delali varnostno službo in lorej niso stavkali.
Končno ob lej priliki energično pro-
V četrtek 16. avgusta se je vršil v dvorani Mestnega doma v Ljubljani dobro obiskan shod ljubljanskega delavstva, kateri shod so na inicijativo ZNSO sklicale vse strokovne organizacije v Ljubljani. Shoda se je udeležilo toliko ljudi, da so bili tudi hodniki nabito polni in da so gruče ljudi poslušale celo pred domom na Krekovem Irgu. Govorili so na shodu: s. Makuc, Žorga, Svelek ler tovariši Korošec, Juvan in žužek. Sprejeta je bila enoglasno sledeča resolucija:
Resolucija.
Na javnem shodu v dvorani Mestnega doma v Ljubljani, dne 16. avgusta 1923 zbrani delavci, železničarji in javni nameščenci vseh kategorij konstatirajo:
1.	Da je gmotni in socijalni položaj jugoslovanskega delavstva in narne-ščenstva vsled neznosne draginje in mnogo prenizkih mezd poslal nevzdržen in skrajno obupen.
2.	Da je vsled reakcijonarnega zakona o zaščiti države, s katerim je delavski razred postavljen izven zakona, delavcem in nameščencem onemogočena vsaka uspešna legalna borba za obrambo svojih interesov in svojega življenjskega obstanka.
3.	Da so vse dosedanje vlade kraljevine SHS v korist svojih strankarskih interesov brezvestno ignorirale najbolj pereče socijalno vprašanje ročnega in duševnega proletarijata, ki je vsled takega postopanja vlade izgubil še zadnjo trohico vere in upanja v socijalno pravičnost buržuaznih vlad.
4.	Da v času, ko si posamezna industrijska podjetja grabijo milijone in milijone profita, v času, ko železnice povišujejo za IGO in 100% svoje tarife, ko vlada povišuje davke in ko draginja dnevno narašča, ostanejo mezde in plače delavcev in nameščencev vedno enake, vedno bolj nezadostne.
5.	Da je vsled tega stalnega zniža-vanja realnega zaslužka delavec in nameščenec prisiljen boriti se za svoj obstanek in da je mornarska in rudarska stavka, kakor tudi železničarska in na-meščenska 24 urna protestna stavka le posledica mizernega položaja delavskega razreda.
Z ozirom na gornje konstatacije zahtevajo na shodu zbrani delavci, železničarji in javni nameščenci:
1. Da vlada nemudoma ukrene vse potrebne korake, da se upravičenim
testiramo proti krivičnim autacijam rudarskih zaupirikov, katere se v verigah goni iz zapora v zapor brez \sakega dokaza in razloga. Če so zaupniki zagrešili kak prestopek, naj se jih sodi, a krivično je, cla se jih brez dokazov drži v zaporih. Zahtevamo, da se jih izpusti iz zaporov, preiskava naj se pa nadaljuje, če so kaj zagrešili.
zahtevam železničarjev in rudarjev takoj ugodi in da se takoj prestane z represalijami nad mirnimi rudarji.
2.	Da vlada odredi kontrolno komisijo, v katero se naj pritegne zastopnike rudarjev, ki bo določila cene premogu tako, da trboveljski družbi mesto dosedanjega preliranega 900% profita ostane samo najvišji zakonsko dovoljeni profil od 30%. Odločno zahtevamo kontrolno komisijo, v kateri bodo zastopani tudi konzumentni delavci in ki bo ugotovila prave cene premogu. Protestiramo proti zadnjemu neutemeljenemu 5% povišku cen premogu m zahtevamo znižanje cen premogu.
3.	Zahtevamo, da vlada takoj in brez zopetnega nadaljnjega odlaganja in praznega obijubovanja ugodi zahtevam železničarjev in javnih nameščencev, ki so bile predložene vladi v resolucijah od 11. in 16. marca 1923.
4.	Najodločneje protestiramo proti brezmiselni in protiusiavni miiiiariza-ciji južnih železničarjev, ki se je izvedla samolasino po ukazu nekompetentne dravske divizije brez pristanka kompe-terrlnega ministrstva.
5.	Odločno zahtevamo takojšnjo ukinitev militarizacije železničarjev in energično protestiramo proti vmešavanju orožnišlva v štrajk rudarjev in proti temu, da se rudarske zaupnike brez dokaza, samo na podlagi podlih denunci-jacij trboveljske premogokopne družbe zapira in preganja ier zahtevamo, da se jih takoj izpusti.
6.	Kategorično zahtevamo popolno svobodo koalicije in štrajka za delavstvo in nameščenstvo ter ukinitev zakona o zaščiti države.
7.	Opozarjamo še enkrat vlado na obupno stanje delavskega razreda in izjavljamo, da se bomo borili z vsemi sredstvi za svoje pravice in za svoj obstanek.
^iiics lioiionoiionoitOMoiio
BEOGRAJSKI PROLETARIJAT ŽELEZNIČARJEM IN STAVKUJOČIM RUDARJEM.
Dne 12. t. m. se je vršil v Beogradu velik skupen shod delavstva obeh central. Iz tega shoda so nam poslali sledečo brzojavko: »Beogradski proletarijat, okupljen na zajedničkom protestnom zboru u privremenom socijalističkom narodnom do-
Ljubljanski proletarijat za rudarje in železničarje.
Sodrugi in sodružice, zbirajte za stavkujoče rudarje! Pokažite svojo razredno solidarnost.
mu,- najenergičnije protestvujući protiv naši! j ei vlade nad štrajkašima pomorcima, rudarima i železničari-ma. Svima šalje svoje ioplje proleterske pozdrave i kliče: Živeli štraj-
Najnovejši napad na lačne želodce lobačnega delavstva v Ljubljani je izvršila monopolska uprava dne 1. avgusla 1923 s tem, da je ukinila dosedanje družinske doklade onim delavkam, ki so omožene. Od 1. avgusta naprej dobijo te doklade le one delavke, ki so vdove, one pa, ki so ločene ali so njih soprogi deloma ali popolnoma nesposobni za delo, ne dobivajo več doklad, Ravnolako ne one, ki imajo otroke, pa jih buržuazija imenuje »nezakonske«, ki po buržuaznih zakonih nimajo nobenih pravic, akoravno so na isti način prišli na tu svet, kakor vsi oslali. Doklade so znašale 3 dinarje za vsako osebo in tako je stotine delavk oropano doklad, ki v pravem smislu niso bile doklade, nego efektivna dnina. Naziv doklade je pa samo formalnost, da monopolska uprava vsak čas lahko zniža dnine, kar je v njeni požrešnosti fudi storila. Da le iako zvane doklade niso bile v resnici doklade, je razvidno že iz iega, da so te 3 dinarje na dan prejemale ludi delavke za svojo lastno osebo in za nadaljne družinske člane, sedaj je pa to ukinjeno kakor za delavko kot tako, tako tudi za njene družinske člane. Tako je ena delavka, ki je zaposlena v tobačni tovarni že čez 10 lei in ima moža 70% nesposobnega invalida, prehranjuje pa pel nedoraslih otrok, na eno 10 dnevno dekado odštevši vmes en praznik, t, j. za 9 dni, prejemala 377 dinarjev. Sedaj bo pa za isti čas prejela samo 215 dinarjev in je na ta način oropana vsak dan za 18 dinarjev. Takih slučajev je stotine in stotine. Torej ena delavka, ki je po 10 letnem neprekinjenem delu pustila v tobačni tovarni vso svojo moč in zdravje, prejema danes komaj 23 dinarjev na delavni dan in mora vzdrževati moža invalida in se 5 otrok. Da to ne zadostuje niti za dnevno suho skorjo kruha, je jasno že vsakemu vrabcu.
V tobačni tovarni je vpeljan tako zveni »fiksni akord«, t. j. da ima posamezna delavka določeno gotovo delo. Ako ta delavka v 8 urnem delavniku ne, more opravljati iega dela, mora delali čezurno toliko časa, dokler ni določeno delo popolnoma opravljeno, brez da bi prejela en vinar za storjene cezure. Se več. V zimskem času tobačna tovarna ne osvetljuje delavnih prostorov in če so delavke bile prisiljene ostali na delu v temi, kupovale so celo za svoj denar sveče in opravljale delo za tobačno tovarno.
O mnogih, drugih nerednostih se bomo pogovorili v eni naslednjih številk, pripomniti pa moram še io-le:	Večji
del tobačnih delavk je pod vplivom klerikalne vzgoje, razcepljen na več organizacij in društev, ter kot tak za vsak boj nesposoben. Za nevarni vpliv klerikalizma na tobačno delavstvo naj navedemo samo slučaj, da so pri zadnjem gibanju monopolskih delavcev Jugoslavije, prišle neke tercijalke iz tobačne tovarne vprašati vodstvo frančiškanov na Marijinem trgu, ali one smejo stopiti v enotno akcijo Saveza
Odškodnina za vagonaije.
Dokler je še obstojala stanarina, so bili vagonarji financijelno veliko na boljšem, kakor drugi uslužbenci, ker so stanarino prejemali, najemnine pa niso plačevali nobene. Dejstvo je tudi, da se je vagonarjem ponudilo stanovanje v barakah, a se večina ni hotela poslužili te ponudbe. Prošnji za katerokoli odškodnino se ne more ugoditi, ker ima uprava itak velikansko škodo, ker stojijo vagoni po cela leta brez zaslužka .
kaši pomorci, rudari i železničari! Da živi pravo organizacij-e i pravo štrajka ! Sekretar Dušan Filipovič. Predsednik zbora Miloš Simonič. — Milan Grijić.«
monopolskih radnika Jugoslavije, ki je tedaj pri generalni upravi monopola vložil enotne zahteve za zvišanje plač celokupnega monopolskega delavstva v Jugoslaviji. Dotični častni pater pa je delavkam povdarjal, da je to brezverska organizacija in da delavke pod nobenim pogojem ne smejo prikijučiti se tej akciji, ker jim bodo socijalisti odvzeli najboljšo stvar — vero v Boga.
Seveda enolna akcija je propadla, monopolska uprava je pošteno zajahala na vrat tobačnim delavkam. Klerikalna manija v vrstah tobačnega delavstva je tako nesramna, da sedaj pripoveduje svojim iercijalkam, da je Savez monopolskih radnika Jugoslavije zakrivil odvzetje doklad. S tako podlostjo želi klerikalizem še bolj zaslepiti tobačno delavstvo.
Čeprav nam je znano, da delo in iaktika pod sedanjo upravo Saveza monopolskih radnika Jugoslavije ni pravilno in v skladu s potrebami delavstva in da je treba marsikaj v lem oziru spremeniti, odločno smo proti temu, da klerikalizem na tako podel način razbija enotne akcije delavstva, ki so mu v današnji reakciji zelo potrebne.
Ako klerikalci hočejo med tobačnim delavstvom vplivali na versko vzgojo, jim je lo prosto, na noben način pa tobačno delavstvo ne sme dovoliti, da se na račun verskega fanatizma razbijajo enotne akcije delavstva.
Sodrugu Sveteku, ki zelo rad govori na shodih tobačnega delavstva, je slučaj iercijank in patra frančiškana dobro znan, ali do danes nismo nič slišali, da bi v tem oziru kaj ukrenili. Priporočamo mu manj govorjenja in več dela.
Tobačno delavstvo pa opozarjamo, da se čvrsto strne v eni strokovni, razredno zavedni in bojevni organizaciji, potom katere se bo edino lahko borilo za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Ako je pa v Savezu monopolskih radnika kaj gnjilega, morajo monopolski delavci Ljubljane, da ojačajo svoj Monopolski Savez, vpeljejo v njem razredno zavednosi in neizprosen razredni boj, vržejo pa ven vse liste, ki jim njihovo pravično delo ovirajo. Le na ia način bodo tobačni delavci in delavke ustvarili enotno in močno akcijo tobačnega delavstva, ki bo v njihovem upravičenem boju za svoj obstoj našla odziva in drugarske pomoči med ostalim razredno zavednim proletarijatom Jugoslavije in celega sveta.
V enotnosti, slogi in požrtvovalnosti ler razrednem boju je rešitev kakor tobačnega, tako tudi ostalega delavstva. To je ena in edina pot, ki vodi k zmagi izkoriščanih nad izkoriščevalcem, nikakor se pa po poti večernjic ali pa tercijanskih družb ne more priti do izboljšanja socijalnega in gospodarskega položaja.
Tobačni delavci, nad vami je, da si stvar uredite, uverjeni pa bodite, da vas na tej poti podpira vse razredno delavstvo.
Odškodnina za ločeno gospodinjstvo za uslužbence, ki so bili iz službenih razlogov premeščeni ali niso dobili družinskega stanovanja na novem službenem mestu.
Odlok M. S. 24.358-21 je bil od direkcije drž, žel. v Zagrebu objavljen z okrožnico broj 487 dne 19. septembra Ivzl. Po tem odloku pritičejo polovične dnevnice kot odškodnina za deljeno gospodinjstvo le onim uslužbencem, ki imajo popolnoma ločeno gospodinjstvo, t. j. takim uslužbencem, ki
v kraju svojega bivanja ne morejo dobili svojega stanovanja in se tudi ne morejo redno voziti k svoji družini. Oni uslužbenci pa, ki se vozijo iz in v službo in stanujejo skupaj s svojo družino, pa po tem odloku nimajo pravice do kake odškodnine.
Če uprava južne železnice svojim uslužbencem, ki sianujejo izven kraja svojega službovanja skupaj s svojo družino in se vozijo redno v in iz službe domov, daje kako odškodnino, je pač njena dobra volja, katere dobrote pa državni železničarji niso deležni. Vprašanje pa je koliko časa bo nadzorni odbor nad južno železnico še dovolil izplačevati le odškodnine, ki pri državni železnici ne obstojajo.
Vrnitev neupravičeno prejelih rodbinskih doklad.
Merodajne so odredbe Sl. L. 136/1922 z vsemi dodatki, v kolikor niso izpre-menjene z odredbo Sl. L. 139/1923. Vendar so se v posebno upoštevanja vrednih primerih tudi lukaj delale izjeme.
Izplačevanje draginjske in rodbinske doklade delavcem za vse dni v mesecu.
če obstojajo za navedene delavske kategorije pri državni železnici take doklade, srno dobili odgovor, da prejemajo taki delavci le mezde po pravilniku in pripadajoče draginjske doklade in nobenih drugih.
Izplačilo 100% čezurnega dela ob vseh nedeljah in praznikih in ne samo za tiste praznike, ki so označeni v »Začasnem pravilniku.
Zahteva nasprotuje določilom člena 5. in člena 8. »Začasnega pravilnika. Uvedba nočne doklade za pepelarje in premogarje.
Doklade so z uveljavljenjem »Pravilnika« odpadle. Sicer pa ludi državna železnica ne pozna takih doklad za pepelarje in premogarje.
Odmori delavcev.
Odmori se delavcem, katerim v smislu člena 5. »Pravilnika« pritičejo, podeliu-
Poznato je cijelom proletarijaiu u Jugoslaviji, kakoven je bilo radništvo i organizacija u tvornici vagona u Brodu na Savi. O tom nije potrebno mnogo pisati, jer je dokaz tim jasniji, što su radnici jer su radnici izdržavali borbu u najjačoj zimi da nije bilo ni jednog štrajkolomca, dok nije došao i tamo svoje prste pomešao gospod načelnik S. Bublič i glavni liferant štrajkolomca B. Bračinac. U sporazumu sa fabričkom upravom, razbili su onu jedinstvenu organizaciju i slomili su štrajk bijednih radnika, koji nisu dalje izdržati mogli, jer im je onaj teror preuzeo svako strpljenje. Evo, da vidimo kako danes izgleda u loj robijašnici.
Sada se tamo radnici primaju i od-puštaju kao na kakovoj »Đerzi rada«. Radno vrijeme traja od mraka do mraka t. j. 12, 14 do 16 sati na dan. Tamo nikada radnik nezna dokle če raditi i koliko če na tjedan ili mjesec zaslužiti. Sve što se radi u tvornici vagona to je akord, ako koji radnik nešto više za-radjuje uprava mu to često ni ne isplaćuje. Na primer nekoji radnik zasluži od 50 do 300 dinara na Ijedan, kada traži da se mu to izplati tih Din 300. — , tvrdka mu dade po 100 ali 150 dinara i oduzame mu od akorda pogodbenu cedulju, a onaj višek nikada više i nedo-bije. Nekoji radnici šelaju po cijeli ijedan u tvornici i traže od poslovodje da im dade posla, jednoč kaže da nema maierijala, drugi put nema posla i tako cijeli ijedan prodje, a da radnik nije zaslužio ni jednog filira. Slično je kod strojarskih radnika, koji rade na strojevima i to sve u akord. Kad struja prestane da slrojevi stanu, tada rade strojarski radnici prekovremene šalove tako, da si zasluže par kruna, da mogu kupili veči komadić kruha. Jednoga dana probudiše se ovi bijednici i tuži se jedan drugome: Ja neznam, radim od dana do dana, od mraka do mraka, a da se pošteno ni kruha ne mogu na-
jejo in nismo zadevno dobili dosedaj nobenih pritožb.
Uvrstitev vseh delavcev z lažjo službo v kategorijo delavcev s težko službo.
Zahteva nasprotuje določilom »Začasnega pravilnika« člen 7., kjer so kategorije delavcev in njih uvrstitev natanko določene. Prevzeli smo vsa določila »Pravilnika« in jih ne moremo poljubno razveljaviti.
Všietje izvesine dobe vojaške službe med vojno za železniško službo, kakor pri B. D. Wien.
To je moral upravni svet odobriti za območje B. D. Wien, ker je »Bundesrat« isto državnim nameščencem priznal. Kadar bode naša država za svoje uslužbence to priznala, bodemo stavili tudi mi tozadevni predlog na upravni svet.
Nadzorni odbor za živilska skladišča
Obravnava oddelek II. 3411/1- 23.
Doklada vozovnih preglednikov.
Obravnava oddelek VI. 3419/1. 23.
Doklada poslovodjem in delovodjem.
Obravnava oddelek III. 3424/1., 3425/1. 1923.
Opozarjamo naslov ponovno na uvodoma omenjene smernice, kalerih obratno ravnateljstvo ne more ovreči, kamoli, da bi se jim uprlo. Kjer smo imeli le količkaj proste roke, smo se itak odločili vsakokrat v prid uslužbensiva. Preko v naprej začrtanih smernic in preko volje uvodoma navedenih dejstev, pa obratno ravnateljstvo seveda ni moglo iti in so bili vsi tostvarni poizkusi brezuspešni.
Odgovor na 40 in 41 vlogo, ki ste nam bili kasneje predloženi, sledi v kratkem.
S predstoječimi pismenimi odgovori na 39 vlog smatramo, da je osebni razgovor, za katerega je naslov zaprosil na dan 30. junija i. L, nepotreben. Obratno ravnateljstvo južne železnice Bračič m. p.
[Konec.)
iesli, Zašto radim? Njih više robova vidjeli su da on ima pravo, te zaključe jednoga dana da pošalju svoga povjerenika O. L, da on traži od tvrdke da im plati barem onih 50% za prekovremene šalove. Kad je povjerenik to od tvrdke zalražio, odgovorio mu je upravitelj tvornice, da kod njih nema postotaka, jer je sve u akord. Ako baš žele pesiolke imali, tvrtka če abcigovati od njihovoga akorda i pisati na prekovremene šalove. Radnik O. I. nije mogao više da podnosi ovo izrabljivanje, da mu se od akorda usteže t. j. da mu se na jednoj strani ukrade, a na drugoj da mu se od ukradenog nešto dade. Kad je uprava vidjela da radnik traži svoje pravo, izjavila je sljedeće: Mi povjerenika ne priznajemo, evo vam vaša knjiga pa možete iči. Ovaj se radnik potuži predsjedniku organizacije, prvom štraj-kolomcu u tvornici vagona, koji mu je odgovorio, da mu on ne može pomoči i da se u ostalom njega ništa ne tiče. Ovako govore jedino predsjednici štraj-kolomačke organizacije.
U tvornici ima 8 žandarma, koji čuvajo direktora tvornice i njegove poslovodje, koji gule radnike. Koji od radnika nije pokoran, odmah dolaze tvornički žandarmi i u apse nezadovoljne radnike. Dakle, nešto gore nego u mi-trovačkoj kaznioni. Ovakovu organizaciju osniva GI. Rad. Savez, kojem na čelu sloji gospodin B. Bračinac.
Radnici vide da su prevarani i bune se. Bračinac dolazi u Brod na Savi svaki četvrtak i tješi radnike time, da se ne bune jer če firma sama uvidje potrebu radnika i doci u susret sa povišicom. Petrinjac, kao prvi štrajkolomac i miljenik Ivrdke, odigrao je svoju prljavu ulogu, jer šfrajkolomci nisu više potrebni. Nekoji dana psuje Petrinjac nekom radniku Sunce itd. na to dodje poslovodja odnosno žandarm i rekne mu: Ako ja to još jedanput čujem, ja ču vas dati po žandarima uhapstiti i za-
wemmmmmmmmmmmmmmmmaam—— wn*u u mt'js ujj mu mmNmummmmmmmmmmmmmmmmmnmmmmmmmammmmmmmmiB»
Beda tobačnega delavstva v Ljubljani-
Obratno ravnateljstvo j. ž svojim uslužbemem-
(Nadaljevanje.)
Kaznilnita v Brodu na Savi.
(Dopis iz Broda.)
Ali si že član „Zveze rudarskili delavcev" ?
tvoriti. Bakle uloga je odigrana. Sada da radnicima oči zasiepe, izdajnici su postavili neke zahtjeve tvrdki i to: da se prizna 8 satni rad, da se ne baca radnike iz tvornice kao gnjile kruške. Drugovi radnici osjećaju prevaru Bra-činca i Petrinca, pa če ih i zato nagraditi. Sierajno je vrijeme da i radnici jednoć oči otvore i da najure kapitalističke agente Bračinca i Pelrinca iz svoje sredine. Mi pozivamo drugove stolare i sve ostalo na drvu zaposlene radnike, da pristupe svojoj drvodjelskoj klasnoj organizaciji u Brodu na Savi.
Petrinac i Bračinac odmah zamjenjuju članske knjižice drvodjelskih radni-
Poleg drugih pravic ki jih je obratno ravnateljstvo juž. žel. v teku treh let odvzelo železničarjem, je Južna železnica z razglasom Šl. 3103 B. bi. 23. od 1 7. 1923. omejila tudi pravico brezplačnega zdravljenja zob. Tozadevna ■okrožnica (si. 26/11.) glasi v izvlečku: Središnji ured za osiguranje radnika ?e izdal glede brezplačnega zdravljenja zob okrožnico sledeče vsebine:
Zaradi prevelikih stroškov, naraslih nerazmerno s pogostim dajanjem zobnih protez zavarovanim članom, je bilo ravnateJjstvo Središnjega ureda primorano resiringirati brezplačno zdravljenje zob in odreja, kakor sledi:
A)	Brezplačno zdravljenje zob v smislu točke 1, § 45. Z. Z. D. se sme dati v bodoče vsem zavarovanim članom bolniške blagajne in njih do podpor opravičenim rodbinskim pripadnikom.
V to zdravljenje spada:
L Vađenje zob.
2.	Zdravljenje bolnih zob, zobnega mesa in zobne korenine, usmrtitev in odstranitev zobnega živca ter v obče trajno zdravljenje zob in s tem v zvezi zdraviliške operacije.
3.	Plombiranje zob, toda sarno s srebrnim ali bakrenim amalgamom ali emajlom (silikaicemenlom).
B)	Nasprotno pa se sme dovoljevati "Vstavljanje umetnega zobovja ali zob
Pregled.
O enotni fronti transportnih delavcev.
üakor smo že poročali, je Amsterdamska interrtacijonala na svoji seji sprejela resolucijo, v kateri pravi, da ne prevzeme odgovornosti za sklepe ber-tüäSKe konference. Vseruska zveza transportnih delavcev je poslala Am-■sterdamski internacijonaii pismo, v katerem konstatira, da postopanje Am-"Sterdamcev kaže, da jim enotna fronta transporinih delavcev, sklenjena v Ber-'rnu, ?se ugaja in da hočejo za to izvedbo sklepov te konference sabotirati. Zato jih pozivajo, da se končno jasno izjavijo, so li za enotno fronto ali proti • vjieji, hočejo li pristati na sklicanje svetovne konference ali ne.
-•štrajk železničarjev v Madjarski.
Ko je 3. avgusta pričela pri nas 24 rsrne obustava dela, je izbruhnila na ■kto^šsrskem stavka železničarjev in .*akoj kombiniral, da morajo s železničarji biti v zvezi z madjar-_ 2e:,e^ničarji, ki so stopili v stavko "istočasno kot pri nas. P!Sai0 se je da
je to fašistično - politična stavka ’ da bočejo železničarji kralja itd.
Sedaj smo pa dobili prava poročila, stavko pravilno presojajo in opisu-
■tojjo:
Hz poročila posnemamo, da so ob če-Trii obletnici uvedbe Horiyievega reži-stopili strojevodje v Madjarski v stoviko in da je v 24 urah obstal cel promet, Viada je proti stavkujočim nasto-bilö 2 vso brutalno silo. V celi državi je proglašen preki sod. Postaje je za-^dto vojaštvo in promet je hotela vpo-afeviii »tehnična pomoč«. Grozili so z «wäppsiom vseh stavkujočih, zaupnike so toprli kot talce. V Miskolczu so ustre-železničarja Laszlo, 8 pa so vkle-^toJiih v verige odgnali v zapore, kjer "to jih pretepali. V Budimpešti je prišlo pobojev med sfavkujočrmi in med Policijo.
toženjeri so hoteli voziti zasilne vla-
ka koji počnu radili u tvornici vagona. Drugovi stolari toliko iskreni i naivni ne piiajuči daju svoje knjižice širajkbre-herskoj organizaciji, jer B. Bračinac rna da dolazi svaki četvrtak u Brod, nikada ne razjasni članovima, ko je on i ko je njegova organizacija, iako članovi i neznaju da niso u klasnoj organizaciji, i da se nalaze u štrajkbreherskoj agenturi.
Mene su prevarali, a da se to nebi drugima dogodilo, upozorujem sve radnike osobito stolare, da ne nasjedaju.
Očevidac zaposlen u pomenotuj ro~ bijašnici, biležim se: O. 1. stolar.
(kron, mostov, protez itd.) na stroške bolniške blagajne samo obveznim članom, če je po izjavi pristojnega železniškega zdravnika in šefzdravnika bolniške blagajne ter zdravstvenega svetnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev dokazano, da je nabava proteze resnično neobhodno potrebna.
Od zdravljenja, navedenega v točki B, so za sedaj izvzeti vsi prostovoljni člani ter vsi rodbinski člani obveznih in prostovoljnih članov.
Vslavljenje umetnega zobovja ali zob ni smatrati za redno podporo v smislu § 45. Z. Z. D. in tudi brezzobosti ne za bolezen. Zaradi tega se sme podeljevati te vrste podpora samo tedaj, ako je pričakovati, da se bo s pridobljeno protezo ozdravila druga bolezen, ki je posledica brezzobosli.
Ker bo v največ primerih posledica brezzobosti bolezen prebavil in s tem v zvezi shujšanje (mršavost) telesa, je neobhodno potrebno, da se ugotovi v vsakokratnem posameznem primeru teža in višina prosilčevega telesa. V ta namen mora prinesli prosilec vedno uradno potrdilo o teži in višini telesa, kalerega je priložiti prošnji.
Železničarji! Koliko časa si bodete še dopustili take omejitve? Ali še ne uvidite potrebe po močni organizaciji, ki bo prijela gospode za vrat?
ke, pa so morali opustiti širajkbreher-ski posel, ker so kmetje te vlake na progi napadli s kamenjem.
Po 4 dnevni stavki so se železničarji morali povrniti na delo, brez da bi dosegli kak uspeh. Oni zahtevajo »50% plač pred vojno.«
Slavka je bila mezdna stavka in le vlada je izdala poročilo, da je stavka politična, da jo je lažje zatrla.
Socijalni demokraije so se solidarizirali s Hortyjem in so izjavili, da s stavko nimajo nikakih zvez in da »obsojajo stavko v lako napetem položaju.«
Stavko je vodila »Žolta« nepolitična organizacija, katero je pred leti osnovala vlada, da zruši komuniste.
Bilanca tega štrajka je podučljiva za proletarijat. Delavstvo vidi, da v nepolitičnih žoltih organizacijah ni mesta za proletarce in da je razredna vzajemnost samo krinka za brezobzirno diktaturo kapitalizma. In socijal-demokraije so se tudi na madjarskem razkrinkali. Nastopili so proti železničarjem, ki se bore za svoj kruh, podpirajo pa liorlyja, od kalerega pričakujejo, da jih bo vzel v vlado. Socijal-demokratje so železničarje celo denuncirali, češ, da so stavkali za »tajne cilje.«
Italijanski amsterdamci zavezniki Musolinija.
D’Aragona sekretar CGL (Confede-razione Generale del Lavoro) je kon-feriral z Musolinijem in rezultat te konference je ia, da se bodo fašistične in socijalpatrijotske strokovne organizacije združile v nekako »Labour Party«, ki bo tako potrijotična in nepolitična kot je angleška. To se pravi, da bodo italijanski patrijotje v kralkem tako plesali, kol bo žvižgal Musolini. Musolini ima več razlogov, da išče stikov v Amsterdamu. Njegove strokovne organizacije obstojajo samo na papirju, ker so celo tisti, katere je s terorjem privlekel v svoje organizacije, zbežali. Z oslabi Ku jo fašističnih strok, organizacij je izgubil
Musolini veliko oporo in agrarci (De Vecchi) in oficirji so to izkoristili in ga prisilili, da je moral pristati na to, da se milica depolitizira. S tem pa se je pričela oslabitev fašizma sploh, ker se je fašizem v glavnem naslanjal na vojaško silo. Združitev fašistov z C. G. L. naj bi fašiste zopet ojačila in Musolini bi kot vodja te »Labour Party«, v kateri bodo tudi socijalpairijotje, lahko govoril o konsolidaciji fašizma.
Še več drugih razlogov je imel Musolini, da je forsiral zvezo s patrijoti. Slavke se neprenehoma pojavljajo, ena večja od druge in vojaška sila, s ka-iero so doslej uduševali vsak širajk, ne zadošča več. Zato se Musoliniju mudi vpostaviti enotno splošno organizacijo pod vodstvom dobrega patrijota D’Aragona, ki bo sam »v interesu domovine« skrbel, da se stavkovno gibanje ne bo preveč razpaslo.
Če se bo ta famozni plan izvedel, še ni gotovo, ker med masami socijalde-mokraiov se pojavlja velik odpor, da bi se združili z listimi fašisti, ki so jim v teku zadnjih let pobili toliko sodrugov in zažgali toliko delavskih domov in tiskarn. Tudi dosedanji fašisti se upirajo združitvi z »rdečimi«. Enotna fronta med voditelji ne najde odobrenja mas, ki vedno bolj spoznavajo, da so imeli komunisti prav, ko so svarili pred »izdajalci.«
O Sinajski konferenci
sc je v meščanskem časopisju mnogo poročalo. Seveda iako, kot, da se je v Sinaji porodila kaka nova ideja, kako zadovoljiti vse narode, ki trpe danes glad in bedo vsled prehude gospodarske krize. V resnici so pa v Sinaji razpravljali, kako bodo Ogersko še bolj gospodarsko blokirali, kako stališče bo mala antanta zavzela napram bulgarski novi vladi in kako bo mala anianta nastopila proti sovjetski Rusiji.
V Sinaji so državniki Male Antante dokazali, da so največja opora krvave srednje - evropske kontrarevolucije in Sinaja je dokazala vso razdrapanost te buržuazne zveze.
Henri Barbusse častni član ruskega umetniškega saveza.
H. Barbusse se je zahvalil ruskim so-drugom za svojo izvolitev v predsedstvo ruskega umetniškega saveza in konča z vzklikom: Živela svetovna revolucija, katero sle pričeli vi, dragi ruski sodrugi!
Kaj je stavkokaz? Kakšen je krumir? Ko je Bog dovršil zadnje stvore, namreč kačo klopotačo, žabo in podobno golazen, mu je ostalo še nekaj snovi, iz tega je ustvaril posebno pokveko - stavkokaza, ki je podoben dvonogati živali, ki ima lako dušo kot iz ilovice in starih gumastih čevljev. Tam, kjer ima človek srce, nosi stavkokaz kepo gnile tvarine. Kadar gre po cesti, mu ljudje pljujejo v obraz ali pa mu kažejo hrbet; angeli v nebesih pretakajo britke solze in hudič mu zapira vrata pred nosom. Judež Iš-karijot je bil v primeri s stavkokazom dostojen človek. Njemu je po izvršenem izdajalstvu ostalo vsaj toliko človeškega čula, da se je obesil; stavkokaz pa tega ne stori.
To naj si prečitajo krumirji iz železničarske protestne stavke in onih par izdajalcev med rudarji.
slllsHI=lll=lll=:lil=lli^=iil
Sodrugom rudarjem!
Ob priliki štrajka.
Vi, bratje gladni, goli kot živali,
v	premoga suženjstvo zakleti: nekoč zbudil se v vas ponos bo sveli, da svoje boste vse moči si zbrali.
A vi pač iiočeie naprej živeti, pokrili svojo si goloto!
Naj proč z nekdanjo bo nizkoto,
vi	nočete nič več za nje trpeli.
Vi sami dvigate premog na dan in vi trpeli naj povrhu bi še glad?
Zija nasproti bede vam prepad, a želje nosi vaša le krvava dlan!
«
To ili vam ne more v glavo.
Zato spustili sle se v mezdni boj!
Če bosie stavili enotno fronto zdravo, bo zmaga vaša, bo uspeh, brat, tvoj!
Železničarji.
OKROŽNICA.
Redni občni zbor »Neodvisne strok, železničarske organizacije za Slovenijo«.
Glasom sklepa društvenega vodstva »Neodv. Strok. Železn. Org. za Slovenijo« in glasom društvenih pravil se sklicuje na dan 9. septembra 1923 ob 9. uri dop. v »železničarskem domu« v Ljubljani redni občni zbor N. S. Ž. O.
Dnevni red je sledeči:
1.	Organizacija in ofenziva kapitala.
2.	Poročila:
a)	predsednika;
b)	zapisnikarja;
c)	blagajnika;
d)	kontrolne komisije.
3.	Predlogi:
a)	podružnic;
b)	društvenega vodstva;
4.	Dopolnitev oz. sprememba pravil.
5.	Pravilnik.
6.	Volitev društvenega vodstva in kontrolne komisije.
7.	tZazno.
Vse podružnice in vplačevalnice se poživljajo, da do najpozneje 14 dni pred občnim zborom, t. j. do 26. avgusta 1923, pošljejo svoje predloge in poročila o svojem delovanju društvenemu vodstvu N. S. Ž. O.
Glasom § 13. društvenih pravil imajo podružnice in vplačevalnice delegirati na ta občni zbor na prvih 100 članov enega delegata; na drugih 150 članov zopet enega delegata; na tretjih 350 članov enega delegata in na nadaljnjih 500 enega delegata. Vsaka krajevna skupina (vplačevalnica) mora imeti vsaj enega delegata.
Imena in število delegatov naj podružnice (vplačevalnice) naznanijo društvenemu vodstvu do 26. avgusta 1923.
Predkonferenca se pa vrši 8. septembra t. L ob 9. uri dopoldne v »Železničarskem domu« v Ljubljani. Pred-konference se imajo udeležiti vsi delegati, ki se udeležijo občnega zbora.
Ljubljana, dne 17. julija 1923.
Razveljavljene volitve v bolniško blagajno državne železnice, direkcije Zagreb.
Izšel je ferman, ki razveljavlja volitve, ki so se vršile 5. junija 1923 v oblastno skupščino bolniške blagajne državne železnice. V uvodu te okrožnice govori ravnateljstvo državne železnice, kako je hotelo dati redno izvoljenim telesom, in je zato razpisalo volitve. Ali pokazalo se je baje, da člani fonda niso bili dovolj obveščeni in niso dovolj poznali svojih pravic in dolžnosti nasproti blaganji in zato niso mogli dali »u punoj meri« izraza svojim željam in zahtevam, ki jih po pravici od »fonda imaju« in pričakujejo.
In to je — govori ferman — bil glavni vzrok, da veliki del osobja vobče ni glasoval ali pa mu je bilo onemogočeno, da glasuje. Od druge strani so se pa baje zopet godile nerednosii in nepravilnosti itd. In zbog vsega tega »gosp. minister saobraćaja (ki je stric žene od ravnatelja državnih železnic Franica, znanega avstrijskega oficirja iz svetovne vojne) svojim rešenjem od 17. o. m., a u smislu § 13. Naredba, odredio je:
1.	Da se izbori za Oblasne Skupštine, gde još niso izvršeni, privremeno obustave;
2.	da se do sada izvršeni izbori skup-šiinara, kao izabranih samoupravnih organa na do sad održanim skupštinama ponište; (podčrtali mi.)
3.	da se razreše dpžnosli dosadanji Upravni i Nadzorni odbori kod oblasnih Uprava Humanitarnih Fondova, a da se na mesto ovih postave novi odbori, koje će imenovati gospodin ministar saobraćaja na predlog saobraćajnih (aha, tu je zajec, v tem-le grmu liči. Op. ur.) ustanova. — Direkcija će nadalje u roku 14 dana predložiti lica za članove tih odbora i to za Upravni Odbor 8 članova i 4 zamenika, a za Nadzorni Odbor 4 člana i 2 zamenika;
4.	funkcija novih Upravnih Nadzornih Odbora stupice dejstvo odmah po njihovem naimenovanju, a trajaće sve dok ne bude gotovo izmena Privreme-
Prikrajšavanje pravic-
IHaičaJ toleoj «claunarlno svoji strofeovoi orijonizociji I
nog Pravilnika, koja će se izvršili u vrlo kraikom (?) roku.
Vsega i svašta je napisano pod podpisom Ivan Franic, direktor državnih železnica, samo resnice ni.
Resnica bi bila kratka: Lista, ki so jo volili razredno-zavedni železničarji, je bila izvoljena z velikansko večina glasov.
Ta resnica in dejstvo pa je Franica pretresla in poskrbel je, da se volitve >ponište« in da on imenuje zopet svoje ljudi v Upravni in Nadzorni Odbor bolniške blaganje.
On je to dosegel, kar je pri njegovih »zvezah« in pri zakonitoslih v SHS prav lahko doseči.
Državni železničarji pa si ne dajo kar tako diktirati in protestirajo energično zoper tako nasilje. Zato se skličejo protestni shodi in sicer v Novem mestu 26. t. m. Jesenicah 2. septembra, Dravogradu 19. t. m. v Velenju in Sp. šiški, čas, ki se še določi.
Železničarji, protestirajte zoper nečuveno nasilje nad vami, zahtevajte, da se takoj zopet izvršijo volitve, da še enkrat pokažemo, da ni bilo nobenih nepravilnosti in nerazumevanja, nego, da smo ogromna večina.
ZIDANI MOST. Imamo vratarja, ki se piše Svečnik, ta človek nas železničarje poskuša šikanirati, kot da je plačan zato. Posebno naše žene, ki so vsled bede prisiljene, da nam nosijo živež skupaj, na te reve se je spravil ta možic. Hoče, da bi za prtljago posebej plačevale, morda hoče »bakšiš«, kakor mu ga dajejo verižniki, katere ta mož nikdar noče videti. Žuga nam, da nam bo vzel legitimacije, tako hoče izsiljevati podkupnino. Če nas v bodoče ne bo pustil lepo pri miru, mu bomo posvetili in mu zakurili, da se bo scedilo vse maslo, kar ga ima na glavi. Torej gospod Svečnik pazite se. — Strok. Borbo nam nekje zadržujejo, ko bomo krivce našli, jih bomo tožili.
Izjava.
»Strokovna Borba« št. 30 od 15. avgusta t. I. piše o meni, oziroma o naši skupini, da so nas sodrugi v Postojni opozorili na štrajk in da naj nikar ne krumirimo, naj tam ostanemo, hrana in vse je preskrbljeno itd. Podpisani protestiram zoper tako laž. V Postojni nam ni noben sodrug prav ničesar rekel, da je stavka gotova, še manj pa o kakšnem vabljenju, naj tam ostanemo, da je hrana pripravljena za vse itd. Nego vsi naši jugoslovanski železničarji, naši iranziterji od delavcev do postajena-čelnika, se ni nikdo zmenil, da je stavka. Zato mi nismo vedeli, da je v resnici stavka kompaktna in solidarna in smo peljali ekspresni vlak v Rakek. Tam smo pozitivno videli in izvedeli, da je stavka. Jaz sem hotel takoj zapustiti vlak, a orožništvo je zasedlo in zastra-žilo vsa pota in nisem smel nikamor, nego so me prisilili, da moram ostati pri skupini dalje in peljati vlak naprej. Ljubljana, 21. avgusta 1923.
.... ,. Pogelšek Anton.
f ^ ” ’	Izjava.
V »Strokovni Borbi« štev. 30 se med krumirje prišteva tudi nas, ki smo peljali iz Zagreba vlak št. 518. Da nas ne bodo železničarji po krivici prištevali med figarske štrajkbreharje, izjavljam, da smo s stavkujočimi solidarni in da smo se udali le oboroženi sili. V Zagrebu so nas vojaki z bajoneti na puškah prisilili, da smo morali na vlak in le surovi sili smo se vdali. Kakšna na-silstva so se godila na zagrebški postaji, je znano vsem sodrugom, ki so bili ta dan v Zagrebu, in mnenja sem, da se nam dela krivica, če se nas šteje med štrajkbreharje.
Vahen Miha, sprevodnik.
ZALOG. Krumirski štab za časa protestne stavke 3. 8. 1923 na postaji Zalog: Likon Franc, bločni sluga, delal 3. 8. do 6. ure; Sirnik Ivan, skl. delavec, se je javil ob 7. uri; Sirnik Ivan, vozo-pisec, se je javil ob 7. uri; Avsec Anton, prog. delavec, se je javil ob 7. uri; Herman Alojzij pisač, se je javil ob 22. uri; Pezdir Valentin, post. delavec, se je javil ob 22. uri. Frankovič & »Comp. bella« v Ljubljani gl. kol., pa pridno delijo vpoklicancem komis in konzerve.
Maribor. Profesionisten-Verein, ki ga Je nedavno sodr. Krajnik predlagal, je
spodletel. Namesto tega se je našla še bolj-brihtna glavica v delavnici, ki hoče ustanoviti sekcijo strugarjev (Dreherjev).
Kakor nam je znano, imajo že svoj ožji odbor, kateri dela na to, da bode izpeljal svoj načrt, če se mu bode posrečilo. Mi vemo sicer, da je to zopet polomija Savezarjev na čelu Krekiča, ki se ne morejo znebiti spominov nekdanje slave pairijoiizma. Ni se čuditi, da so nastale take razmere pri nas v delavnici južne železnice v Mariboru, ker smo tako dolgo slepo zaupali takim izdajskim oprodam, ki bi se jih moral sramovati vsak pošteno čuteč sotrpin. Kaj hočejo s tem doseči? Dobro vemo, da je to neko tajno tihotapstvo g. Bogdana, v sladki nadi, da se te sekcije v nedoglednem času zopet utrnejo v njegovo »mauho«.
Neodvisni stojimo strogo na braniku proti vsaki taki sekciji (organizaciji), katera nam hoče sejati še večjo zmedo med delavci. Povemo tej umirajoči družbi, da naj pusti naše delavce pri miru, drugače bodemo plesali.
Kličemo: proč od pairijotov in vse v vrste neodvisne organizacije!
Živel razredni boj!
Proletarec juž. železnice.
Krumirji?
Nadalje so nam javljeni še naslednji krumirji z dne 3. avgusta: Kamnikar Lojze, nadkurjač; Likovec Anton, kurjač; Čibej Ivan, skladiščnik.
TRBOVLJE. Dne 13. t. m. je brzovlak 14 med postajama Hrastnik in Trbovlje povozil železničarskega delavca Roka Klobučarčiča iz Hrvatske, ki je bil na mestu mrtev. — Komisija bo dognala, da se je ponesrečil »po lastni krivdi«.
MARIBOR. Krumir (širajkbreher) največjega kalibra je tudi, in kdo bi si to mislil, stari revident gradbenega oddelka, gospodine Rameli. S tem si je zadal pečat izdajice uslužbencev ali delavcev v Mariboru. Ta presvetli, silni cesar kolonije, ko ga vendar običajno v zgodnjih urah zjutraj nikdar v službi ne vidimo, je na dan obustave dela dne 3. 8. na vse zgodaj kolebal okrog in službeno odstranjeval prilepljene lepake (priča g. načelnik Torba). Delavstvo na straži je vse to videlo in se prepričalo, da ima na čelu gospoda kapitalista in ne sotrpina, ki bi čutil bedo v vrstah železničarjev in javnih nameščencev ter je zato enoglasno sklenilo, da mu o praznovanju njegovega 40 letnega službovanja ne priredi častne salve kot običajno, ampak igno-racijo, kakršno zaslužijo vsi krumirji.
Delavstvo sekcije v Mariboru.
ZIDANI MOST. Pri nas imamo prav dobrega načelnika, za one namreč, kateri se mu dopadejo. Drugi smo pa veliki revčki. Tako na primer imamo tukaj premikača Alojza Armana, kateri bi moral po predpisih delati najmanj eno leto nadpremikaško službo in šele potem biti imenovan za nadpremikača. Ker pa se Arman načelniku dopade, je bil imenovan takoj za nadpremikača. Mi, drugi premikači, kateri smo službo za nadpremikača opravljali in se ne dopademo načelniku, smo pa še danes premikači. Vprašamo gosp. načelnika, kje so tisti predpisi, da lahko premikač napravi ali prosi, da se mu dovoli izpit za premikalnega nadziratelja, tako kakor je premikač Arman Alojz napravil in prosimo, da nas o tem obvesti, drugače smatramo to za koruptno protekcijo. Ravno tako je z delavci, ki opravljajo službo za premikača že dve do pet let in niso dobili nobene obleke, še dosti malo čepice ne, dočim na postaji Zagreb dobi obleko, če je bil le eno leto pri premiku. Vprašamo obratno ravnateljstvo, če mu je o tem kaj znano in kaj hoče ukreniti?
Prizadeti premikači postaje Zidani most.
1S1121121121123121 ta 121121121121121C21ÖB
Dopisi.
Izpod logaških hribov.
Vrhnika, čas je, da se tudi mi enkrat oglasimo. Tudi pri nas preživljamo veliko krizo, pod katero trpi največ delavstvo. V tovarni »Globus« je teror na dnevnem redu in izkoriščanje delavstva cvete. Delavstvo, nezavedno kakor je, se klanja globoko pred valpti — nekdanjimi avstrijskimi generalštab-
lerji, ki iz žuljev delavstva sesajo milijone. Delavstvo gara in strada. Čas bi že bil, da se enkrat delavstvo zbudi in da vstane, ter da zahteva svojih pravic. Plače so mizerne: profesijonisti 8 do 10 kron na uro, ženske in mladoletni 5 do 7 kron. — Delavstvo ne pozna pravic, katere mu garantira zakon o zaščiti delavcev, zato se pusti izkoriščati brez odpora. - Delavci, zbudite se! Vstanite in organizirajte se!
Litija. Dne 5. avgusta se je vršil v Gradcu pri Litiji ustanovni občni zbor Zveze delavcev in delavk tekstilne in oblačilne industrije in obrta za Slovenijo.
V imenu pripravljalnega odbora je ustanovni občni zbor otvoril sodrug Vidmar. Sodrug Hiršl je poročal glede kontrole in konstatiral veliko požrtvovalnost pripravljalnega odbora. Volitve so se izvršile v splošno zadovoljstvo. Izvoljeni so sledeči sodrugi: predsednik: Ivan Zupančič; blagajničarka: Lojzka Likarjeva; zapisnikar: Filip Vidmar; v nadzorstvo: Edvard Hiršl, Sluga Filip in Leonard Likar; odborniki: Lesjak Franc, Josip Bokalj, Nimes Fani, Zupančič Marija in Kastelic Marija.
K besedi so se tudi priglasili zagorski sodrugi in sicer sodrug Hočevar, ki je poroča! o delovanju strokovne organizacije in drugih. Sodrug Slamnik je obrazložil delovanje kapitalističnih organizacij ter povdarjal potrebo združenja proletarijata v enotni fronti ter pomen pravovarstva. Sodrug Klopčič je pojasnil velik pomen pravil naše strokovne organizacije, tako za odrasle, kot za mladino.
Pred zaključkom se je zagorskim sodrugom izrazila zahvala in simpatije v imenu organizacije, da so nas posetili in z izrazitim nastopom pripomogli k lepo uspelemu ustanovnemu občnemu zboru.
S tem je položen prvi temelj proletarske zavednosti med tekstilnimi delavci v Litiji, Tako je želeti, da se strnejo v močne delavske vrste vseh panog tudi vsi ostali tekstilni delavci in delavke in stvorimo močan zid, kamor se bodo zaman zaganjali valovi kapitalističnega morja.
Vsak delavec in delavka mora imeti zavest, da nam mora zasijati solnce boljše bodočnosti.
ODGOVOR »DELAVCU«. H.alcžen sem dopisniku v »Delavcu«, ki me tako napada glede mojega ravnanja z vajenci v tovarni Žabkar. Ma:o čudno se mi zdi, da me ta sirahopeinež šele sedaj napada, ko sem iz tovarne ven. Predvsem pa to, kar ta ptiček piše, ne odgovarja resnici. Ne odgovarja resnici zato, ker jaz z vajenci rišem imel ničesar opravili. Ne vem kdaj bi se mogel znašati nad njimi radi tega, ker so vajenci organizirani pri O. D. K. Rad bi pa vedel, kdo da je ta demagog, zajec, ki si ne upa niti svojega imena podpisati pod njegov »lepi« članek. — Res pa je, da gg. pomočniki, ki so člani O. D. K., zelo surovo ravnajo z vajenci, a posebno surovo pa predsednik podružnice O. D. K. in obenem glavni zaupnik livarne Žabkar Vrankar Vinko. Ta mogočnež, diktator se je pa še najbolj ponašal z vajenci in so prav veseli, da je ta surovež izginil iz tovarne. Omeniti še moram, da je ta zajček izginil iz strahu pred katasirofo v livarni Žabkar. Rad bi vedel za zdra ala, ki bi mi pomagala, da bi ne agitka! za svojo organizacijo. Če je ta »slavni« dopisnik bolj doktorski, naj mi svetuje kak recept, da se bom vedel ravnali po njegovem navodilu. — Je pa resnica, da je ta g. Vrankar s silo organiziral vajence v O. D. K. Vajence, ki so bili člani Z. D. L D. K. L in O. J. za Slov. v Ljubljani je preziral in tako surovo ravnal ž njimi, da so morali prestopiti k O. D. K. Kar se tiče mišljenja, mi nikdo ne bo diktiral, kaj da bom. Mišljenja sem, kot ves ostali proletarijat, prole-
tarskega razredno zavednega, ne pe socijalpairijotskega.
Vehar Matevž, bivši delavec v tov. Žabkar
PREDILNICA V TRŽIČU. V tukajšnji predilnici sta med drugimi mojstri uslu-žbena ludi socijalist Pregelj in klerika-kalec Böhm, slednji češki Nemec. Kako stopata ta dva gospoda z delavstvom, kaže naslednji slučaj. Pred kratkim se je nekemu delavcu, zaposlenemu pri Pregelju, malo pokvari: stroj in gospod Pregelj mu je v svoji socijalni človekoljubnosti hotel naložiti kazen v znesku 20 Din. Ker se mu je pa omenjeni delavec uprl, da kazni ne sprejme, mu je gospod Pregelj priložlž zaušnico, ter mu pokazal vrata. Klerikalca Böhma so pa trije delavci prositi, da naj jim zviša plače za 2 dinarja dnevno. Mesto dveh dinarjev so pa dobili odpoved. Opozarjamo la dve gospoda, da enkrat prenehata s svojimi šikanami, ker bomo sicer primorani rabiti druga sredstva.
Opazovalec.
TRŽIČ. Kapitalisti vidijo, da je deiav-slvo v Tržiču neorganizirano, zato pa napregajo vse sile, da bi jih organizirali v SSDU, to je v lisio Žerjavovo demokratsko organizacijo. Mene je sreče: danes s. B., ki je tudi naročen na »Gl.. S.« in mi je rekel, da je dobil iz Ljubljane pismo, pravila in časopis »Unija* in da naj takoj začne nabirati člane. Pismo sem jaz prebral in potem sem mu takoj rekel, đa to ni stranka, ki bi zastopala delavske interese. Rekel sem mu, naj to pove tudi ostalim sodrugom kateri so dobili pismo od Unije. Nadalje sem jaz govoril ž njim, da se takoj pripravlja ustanovitev »Zveze tekstilnih in oblačilnih delavcev«. Liniji pa povemo, da čeprav pošiljajo pisma, pravila in časopise v Tržič, da iz le kaše ne bo nič. čeprav je Iržiško delavstvc še precej nezavedno, jim na ta Um vendar ne pojde pač si bo samo postavko-tako strokovno organizacijo, ki bo odgovarjala njihovim interesom, to ie delavskemu inieresu na podlagi razieo-
nega boja do končne zmage dela uao kapitalom.
Zalivata.
Vsem, ki so gmotno in moralno podprli ali sodelovali na kovinarski veselici v hotelu Tivoli, izrekam lem polom, iskreno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem delavskemu izobraževalnemc drušivu »Vesna« iz Zagorja, ki se nL strašilo ne Iruda in žrtev ter korporativno prihitelo med nas ter s svojim preciznim in discipliniranim nastopom pokazalo kaj zmore delavska solidarnost. — Za veselični odsek:
J. Saje.
Kovinarji!
V četrtek 23. t. m. sestanek delavsfve Topniškega arzenala, takoj po delu,, pred barako kakor običajno. Ker je sestanek zelo važen za vsakega posameznika, zalo udeležba obvezna za
vse.	Zaupniki.
MILE KLOPČIČ :
Delo.
Že tisočleija slednji dan poiujem v gomile, — črne krste krog in krog — kjer bočijo se moje roke v lok, da iz teme plamene drugim snujem.
Kdaj, črni kamen, nam se vnameš v plamc: >
Sejalcu trudnemu polje utripa upognjen se ozre prek širnih dalj...
Doklej neznancem še bom pač sejal?
Kdaj konec tega večnega bo hipa?
Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik : Pavlič Hinko. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
Vsi na shodi
V petek: 31. av^usta^!923 ob pol S uri zvečer
javen shod
z dnevnim redom: 1. Položaj občinskih delavcev. 2. Službena pragmatika.
Vsi na sHodl