Štev 220 TRST, soboto 7. avgusta 1909 t Tečaj XXXIV —IZHAJA VSAKI DAN £a*i ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-?esam)£ne štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih Aobakarn&h v Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petru, Postojni, Sežani, NabrežinL, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iiini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OSLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širo kosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, *»mrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu Bsta do 5 vrst 20 K, vsaka eadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-yaL»Jij pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^l^nosti". — Plačuje se izključno le upravi pEdinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko« Je moč I NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 Kf pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ arcoBln* na n»4«lJ*ko Isdfcnja „EDIHOSTI" stana : »il» ■ ■i i letno K 5-20, pol lota. 2 SO —_- Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N^franko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se no vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0I>I>*A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. FoStno-hranilnKnl račun Ji. 841 652. TELEFON it 11 57. Brzojavne vesti. Sloga čehov in Poljakov v Šleziji. DUNAJ 6. Šlezijski Poljaki so sklenili da poidejo na nred«toječih deželnozborskih , " —T.i_i . Cebi prot; volit7 ah v Nemcem. volilni boj skupaj • Požar. OPAVA 6. Včerai je v predlnici tvrdke L?.odesberg v Frideku izbruhnil požar, ki je utvčil del to^pme ter bliže ležtča skladišča. Škode je 300.000 K, ki je pa pokrit* z zavarovanjem. Srbski kralj Peter smrtno-nevarao bolan. ZAGREB 6. „Agramer Tagblatt" poroča iz Beigrada, da ie zdravstveno stanje kr. i a Petra vedno nepcvoljae še. Kralj boleha na ctrpojenju in okamenelotti žil. Kralj te more več jahati, moči mu vedno bolj pe-__ Kate Etre fa laiko nastopi v?ak tre- notek. Bjornstjerne Bjornaon o če8ko-nem škem sporu. KHI5TIANIJA 6. Pri holnem B orn-•tjernu B orssonu, ki pride v jeieni v Opa-t^c, sta se mudila d*a čeAka pisatelja, ki sta ve mu zahrahla za cjegcv nastop v prilog S.cvakov. Prosila »ta ga, raj cbi&če Prago, k er ga bido na »duš? no sprejel?. B omaon je rtkel, da bi ga veselilo, ako bi mrgel napraviti v Pragi mir. Marokanska deputacija v Parizu. PARIZ 6. Minister za javna dela Mille-rand je včecai v navzočnosti francoskega od do slanca v Tangerju, Regnaulta vapiejel E Mokri-ja ia oatale člene marečinfkega po-i razpoic2ca]e sa* rtšia povsou. PARIZ 6. G r Siti miciaterski predsednik Rnilis ie izjavil Lekemu ias pjjiieu »Matina" v Atanth, da so TEaemirjajočts ve*ti o tur&kc-g-ških odnoš^jih i eut m:ij.rn*. Povsem je g :ovo, da ostucejo ti odnceaji tndi v bodoče korektni. CARIGRAD 6. Ker h.če kiečamka v eda izTr&'ti vulitve v narGdnu skupščino po grSkem zakccu, namerama t-rška vlada pri-ohč.ti Grški, da bo ^matrtia k*kcr ca>us hfcili ter tukoj zapričala vojno, ako se volitve ni Kreti izvršijo po grškem sakoou. Polkovnik LJakov je odpotoval v Evropo. TEHERAN 6. Poikovmk Ljsko* ie odpotoval v Erropo. Gofori se, d^ prinese nofi rastopnik Rastje carjevo ročno pismo aa bivšega šaha ia važne iastrakcije. Dogodki na Španskem. BARCELONA 6. Revoiucijoaarci so med dragim uničili tadi dragoceno knjižnico piani tov, v kateri je bilo 80.000 zrezkov. Boji okolu Melile. PARIZ 6. „Ecbo dt. Pariš" poroča iz Haroka : Zagotovlja se, da v Meliti primanjkuje ^ode, ker »o Marofeanci pretrgali vodovod. Položaj pcsta.a za Špance nevaren, Z mogli bi aa rešiti z bojem, zato pa niso priprav-j ljeai. Bati ae je tudi, da izbrahae kaka bole-, zec. Kajti do 20, avgusta bo fie temperatura aaraičala. Položaj španskih čet je žaloaten«| MADRID 6. Uradno poročajo iz Melile: Mauri ao v večih množicah kakor doslej napadli apredaje straže; pri čemer je bil aa fipaaiki atrani ranjen en Tojak, Topništvo je obatreljevalo Nodorsko planjavo, kjer se je ? gručsh pojavila sovražna kavalerijo. Pri na« padu na neki transport sta bila ubita dva vojaka.__ Iz tržaškega deželnega zbora. Odgovor vlade na slov. interpelacijo glede kolesarske dirke. — Zasedanje zaključeno. Včeraj je imel naš deželni zber drugo in zadnjo sejo tega svojega prvega zasedanja. Seji so dale ton neke zanimivosti, „debntti" — kakor je rekel dr. Brcccbi — socijalisti-fikib zastopnikov, ki so se hoteli takoj ob začetku pckszsti zelo plodne v kritiki in predlogih. Za naa Slovence je posebno zanimiva ta seja radi odgovora vlade na interpelacijo o namišljenih „atentatih'4 na kolesarje. Ob 7.10 z?ečer je vstopilo v dvorano 66 od 80 poslancev. Deset se jih je opravičilo. Med njimi dr. Ryb£r. Naši poslanci so zavzeli v treh trstah začetek desnega krila »neparlamentarno", ker jim je u^oda določiia, da morajo rediti politiko „levica", neizprome opozicije proti eovražni većini, ki je že sinoSi dala z ironiškimi mejklici razumeti, da je prevzela v nasledstvo cele Veneziancvo zapuščino. Starostni predsednik Budinich je otvoril sejo" ob 7.15 ter pozval takoj tajnika dr. Arra da prečita zapisnik ne e cd 22, m. m. Zapisnik sprejet znanje bres pregovora. V imet u verifikacij akc g s odseka za mestne mandate je govoril dr. Tidacovicb. Referat je javil, da sta l>iia vlcžsna d?a prigovora. — Eden cd dr. Depangnerja (ironična prigovori) proti dr. Raicovicču. ;čeS, da nima avatrij-sk.ga doktorata in drugi od Cutiaa, proti Perezu, ki da še ni avstrijski držsvijj-n tako dolgo, kakor to zahteva zakon. Od«ek je na&el cbi pr;govcra k oz neutemeljena, ter predkgai zbornici, da odobri vue mandate. Sprejeta enoglasno. Imenom cd^eka za verifikacijo okoličan-ekih mandalom in mandatov trgovsko-obrtne zooruice je p srečal dr. Pinoherle. Vložene niao bile nikaze reklamacije, cd3ek je n&fiel, da so ae vršila velitve v reda in je predlagal, da tudi te volitve odobre. Sprejeto enoglasno. Nato je tdgovoiil name*tni§ki svetoik L^hc.ach imenom vlade na interpelacijo slor. ,-topmkov gleda kolesarske dirke. Odgovor ie gl-^si : S& interpelacijo, ki so jo deželni posl. dr. Otokar Rjoar in to». stavili na gosp. na-me&:aika princa Hoh(nlohe-Swhiiling^fiirst glede neprilik povodom-- kolesarske dirke „Trst" Karmin dne 18. julija, čast rai je odgovoriti, da je ur&dca preiskava spravila v stvari na dan sledeče: „Pred va&m ireba rag"l«5ati, da je kolesarsko društvo „Liberi et Forti", ki je dne iS. julija t. 1. priredilo kolesarsko dirko Tr*t'Kormin, prijavilo to dirko le c. kr. policijskemu ravnateljstvu, opustilo je pa, ako-ravno je bita od poslednjega opozorjeno, da istočasno izpoaiuje predpisano „nihil obstat" od drugih političnih oblastnij, poklicanih v to cd zakona, to je od c. kr. samas^nilkega svetovalca v Trstu in c. kr. okrajmh glavarstev v Sežani in GradiSki. Vsled tega oruSčenja niso omenjene oblastnike mogle nkrejiti primernih varstvenih cdrtdeb, ki to potrebne izlasti, ko se ob takih pruikah dirka po javnih cestah in stavlja s tem v nevarnost javni promet oseb in voz. Kar ee pa tiče potem neprilik med! dirko, je na temelja uradaih poizvedeb na-glačati, da so bili ca državni cesti in sicer biizu Nabrežine res potreseni žeblji. Oblastnija pa ni mogla najti krivcev. (Na galeriji: Se razume!) C. kr. okrajno glavarstvo v Sežani pa izključuje, da bi bilo to storilo domače prebivalstvo, ki oi deslej ie oa noben način nadlegovalo mnogih meičanov, ki se izlasti eb nedeljah in praznikih v Čimdalje večem itevila vozijo po Krasu a kolesi, motobicikli in avtomobili. Iz izvedene preitkave izhaja nadalje, da niso bili potro&eni žebM na cesti — po kateri ae je vriila dirka — v področju ni tukaj inic ga policijskega ravnateljstva ni v oko-J lici tržiški. j Glede nadaljne okolnosti, da se je kolesarjem navlašč zaprlo cesto s voHČki na roho, vsled česar sta dva dirkača padla, nI bilo možno konstatirati ničesar konkretnega. Edini slučaj, ki se je ma časa dirke pri-petil v mestni okolici, je bil prav blizu Opčine, ko sta s kolesi trčila skupaj dva kolesarja, ki sta padla na tla, eden od teh se je opraskal in se lahko poškodoval na kolenih in na plečih. Z ozirom na izid uradne preiskave se ni torej zamogla oblastnija prepričati, da bi se moglo govoriti o atentatih, izvršenih od oko ličanovnu Krašetcev proti osebni varnoBti ude-ležiteliev omenjene dirke. Dr. S 1 a v i k S3 zahvaljuje na hitrem in uljudnem vladnem odgovoru, ld najbolje ba-rakterizuje ponašanje italijanskega časopisja o priliki kolesarske afere. Na to javita predsednik Budinich, da so vložili socijalisti tri nujna predloge: I. ds*. Puecher in dr. : Deželni zbor naj prote«tie proti obatrckciji v parlamenta, ter požene vlado, na; čimpreje zopet skliče parlament na zasedanje, II. Cerniuz in dr. glede dvignenja carine na žito in krmo, kakor tudi glede takojšnjega sklepanja trgovinskih pogodb z balkanskimi državami, III. Spazzala in dr. glede uvedenja splošne, enake in proporci jonalne volil, pravice za dež. zbor in mestni svet. Dr. Puecher je utemeljeval svoj predlog precej sauguictlčao in z emfszo. Videlo se mu je, da ne more pozabiti na „foEtano", doli na trgu s katere se more vendar govoriti v enakem demagogiškem tonu. Označil je obstr. v drž. zboru frivolnim in zločinskim činom zlobnih ljudi, ki nimajo vesti. Češki agrarci da so obstruirali radi denarja, slovencki klerikalci radi žslje za portfelji. Obstrakcija da je bila atentat na parlament in ne na vlado, posebno sedaj, ko se je šlo za mnege važne in koristne zakone in rešitev vprašanja italijan. vseučilišča. Pred kavarno „Municipio" je bilo zbranih kakih 100 italijanskc-liberalnih mladeai-Čev, a na naaprotni strani kakih 200 socija-lutDv, ki so živahno pozdravljali svoje poslance, ko so prišli od seje. Liberalci «o zapeli himno „Lega nazienale". Med obema gručama je bil kordnn redarjev, ki je pre-prečil, da ni priSlo do daljnih demonstracij. f,Oeleizdojngki proces" v Zagrebu. (112. dan razprave.) Zagreb 5. VIII. Danes so bile zaslišane priče, ki jih je pozval predsednik sam, da izpovedo o znanih M pojavih" velikoarb«ke propagande. Sodni dvorana je bila povsem prazna. Občimtvo :e bržkone slutilo, da te priče g. Tarab. cbije — nič ne povedo. Pripovedovali so same niče-rije o sliki kralja Petra, o srbskih predpasnikih, o sestankih, na kater h ie je „moralo nekaj sumljivega goditi", a so „no ve kni", ker so ljudje obmolknili, ko je priča blizu prišel itd. itd. Okrajni akcesist Mato T o -m a s ko v i 6 je pripovedoval grozno zgodbo, kako je čul, kako ie bil neki Dobić poz»aa v Beligrad pred kralja Petra, a ni šel tja, ker se je b&i, da bi ga m3jpotoma — umorili. Mej temi čenčarijami je zabeleženja vredna samo izjava prtfe I?ana Kencela, čevljsria iz Gjulaveii. Karakteristična je ta izpoved, ker priča najjasneje, kako brez vsake podlage, izsiljen in tendencijosen je ves ta prcces. Pcdstava vsej obtožnici je trditev državnega pravdnika, da so obtoJecci tirali velikoacbsfco propagando, hoteč odtrgati cd moaarhije neke pokrajine, jih pridružiti Srbiji in ustvariti „Veliko Srbijo". Priča Ivan Kencel — in prosimo, to je priča, ki jo je pozvel iz lastne inicijative sam prod-ardnik r*.zpr»7e, ki naj dokaže velikosrbiko iinsca. ..........p4-oo»gando ! 1 — ie na vprašacje predsed- „ ■ Mrach je izjaTil, da bo glasoval proti da.li 50 je kaj g0T0ril0 0 prevratu v ; predlogu, ker njega prav nič ne zanima, kaj h dežehh? _ odgovoril: „Da, l>die so se r*' (Pritrjevanje) Tua^ če bi da ;2 Hr.atSke, Slavonije, Bi.ne, parlament dejal, bi gotovo mč na stonl za | Dalaiacije na7:tare... Velika Hr- Trst. kakor dosedaj m še mč storil. vatska ! Zato ga ne inore ganiti niti „atentat" j Tft , jg refl tr :Č8Q dogodek aii proti parla^eatu, fa ni mislil v zakonih zR| brez humorja ni. Prosimo Va,: tirala ljudstvo" poprej, ko ga m nihče oviral t je na na6in veiikowb3ka delovanj, dočim se ,e parlament takrat pri- ^da ki caj bi UBt7ariia - Veliko Dravljal za „sprehod" po Balkanu. Tudi vpra* h a f , k 0 j šanje italij. univerze ne mere ganiti govorni^, j r \ zftdQje prifi8 voznika Gjoko C3. ker se je jasno pokazalo, da ao vse «mikej - ZaaCilDa v toliko, da je mož stranke bile za i talij, želje samo tedaj ao so q in dosledno oporekal, ^J^J&aS?!^ da bi bil to, kar mu obtožnica podtika, go- voril nekemu dru. Fritschu. G. Tarabochia bi bil medreje storil, d* je te prič« pustil doma 1 Sedi se, da bodo branitelji šele v sc- vacbke obstrukcije, dočim eo bili ti isti Nemci poprej, k> »o mogli odiočevati, brezpogojno proti samemu vprašanju ital. univerze. Govornik že pri koncu ojstro sodi a na tocija': t?, naj vendar tudi oni začnejo že enkrat ruš ti j, . V™1. „ .. „ ^ •• n„fl(,, ■ .. , J. .. . boto mogli nadaljeva ti e evojitni predlogi, reakcijonarno vlado, proti koji imajo veucoj ° * * toliko govoriti. j Javiti Vam morem senzacijc neino ve«t: Dr. SI a vik ne more b ti za pred.og, Nastić je nenadoma zapustil Zagreb in se ker mu forma ni primerna. Vlada oosi na^-eči odpeliat z brzovlakom v smeri proti Badim-krivice ca zaključenu zasedanja, ker ni <*c- neSti. T a njegov nenadnibeg utegae volila strankam, da bi se medsebojno «Ptra-ibitiT 2T0zi z razkritji brani-zumele. Govornik je načelno proti ebstrukeri, i t e 1 i a d r e. Popovića na razpravi aii dokler se je o drugih obstrukcijah moi-j0vlogij ki j0 igralNastićna čalo, čemu da bi se ravno aedaj trž. deželni TBej revoluciji*, zbor postavljal na stolico sodnika o taktiki " * parlamentarnih strank Menda samo zaradi ZAGREB 6. 1 Naiti\6 je odootoval v tega, ker so sedaj cbstruireli — Slovani I . „„„ , . „ „ g., Bm je zelo potrebno, da bi puUmen.t delal, 'Premit Q ene8a d=tekt"a ' Sarflle'° ali sedanji njegovi krizi niso krivi sami ob* etrukcijonist?, ampak vse stranke, ki so v večnem medsebojnem boju. Slovenci so tudi za kompromis med naredi, ali ne za takšni kompromis, ki ima za nas samo — poniženja. Draginja. Iz Gorice. Gene najvažnejših Živil so letos vsled vsled ia pa Glede vseučiliššcefa vprašanja, o kojem je! pričakovane neugodne žotve danes toliko govora, povdarjamo znano naše i ™<>kih carin poskočile na tako višino, da se »tališče, da namreč v nas ne najdete prijati-i 3« življenje ce-le delatsiih SlOJot, ampak tudi ljev, dokler sami ne bodeie pratieni nasproti našim kulturnim stremljenjem. Radi v.-eh t^h razlogov bodo naši poslanci okolice glasovali prod predlogu. Dr. Puecher je repliciral predgovor-nikom, na kar se je prešlo na glasovanje. Glasovalo je za nujnost samo 9 socijalista*. (Piitoni je odsoten). Drugi in tretji nujni predleg, sta bila po izcrpljivi obrazložitvi predlagateljev sprejeta enoglasno. £ predlogu Spazzala pripomnil je dr. Slavi k, da bi bilo bolj primerno, če bi predlagatelji bili predložili, naj se izbere cdsek, ki da stvar prouči in konkretizira. Dr. Broc-chi pa je pozdravil „debut" socijalistor, ki da so fznesli predloge, kateri so bili do sedaj vedno v programu liberalne stranke. Ali njemu ni do oseb. Sprejme to drugo izdajo predlogov sroje stranke, katero iznaisjo njegovi polit, protivnih". — Oba predloga sta bila enoglasno sprejeta. Na to je predsednik — bilo je 9 in četrt — zaključil sejo in preglasil to zasedanje dež. zbora zaključeno. * * * alega in srednjega stanu najobčutnejše podražilo in brezprimerno ctdžkočilo. Pšenica, moka, kruh, zelenjava in mleko so se v zadmih letih, osobito pa letos, neznosno podražili in najvišji sloji prebivalstva oočutijo v najvišji meri podražanje žita, ki je nastalo vsled visokih carin. — Cena moke je dosegi i tako višino, kakar že dolgo vrsto let ne in tudi cena krompirja, te poglavitne hrane ljudsk'h mas, je tudi poskočila. — Hlebci in malo pecivo sploh pa postajajo čim lažji in manjši. Dunajska trgovska in obrtna zbornica je te dni razpravljala o vprašanju te draginje in kaj poučno je bilo to pretresovauje. Da-si se gre tu za dunajske cene, vendar občutimo draginjo v istem razmerju kakor na Dunaju (udi pri nas. Lahko rečemo, da ima Avstrija danes najdražje cene žita. Vzroka temu je iskati v pičli žetvi in pa v izpraznjenih zalogah, največ in v prvi vrsti pa v visoki k carinah. Cena pšenice je najvišja v zadnjih 40 letih, in višja je nego leta 1897 v letu krize. Danainje visoke cene • o posledica visokih carin, ki uplivajo tako neugodno na žitni trg, Visoka Stran II EDINOST" St. 220 V Trsta, dne 7. avgusta 1909 een* ži*a ce zrcali ▼ domačem eosocdarztvu v teic, da se cena moki nepre*t£D" viša tak?, da je že dosegla prav: rekord. K t ko so te cene pri moki višale nam kažejo sledeče številke: Cena pšenične moke naDnnaju Januar Juli Januar Juli Oktober December 1906 1906 1907 1907 1907 1907 Juli Današnja cena 1908 1909 Kron za 50 kilogramov 14*30 13*70 13 70 16 80 18*30 19*90 20 25 Ea kilogram se piačuje torej na debelo po 50 vinarjev, a umeje se, da se ta cena y nadrobnem prometu še povi§«. Hišna gospodinja mora torej daces plačati za moko skoro še enkrat te li ko nego je plačala pred drema letoma in pol in to podraži izdatke za domače gospodinjstvo na jako občuten način. Seveda se pokaže zvišana cena meke takoj v ceni kruha. — Ker peki. ne mtrejo povišati cene hlebcem, žemljarn in drugemu drobnemu pecivu si pomagajo s tem, da izdelujejo vedno manjše pecivo. Tako je naravno, da rabimo za isto lakrt kakor nekdaj seda; mnogo več kruha, hrana ve je torej občutno podražila. Bedi dovoljeno, da podpremo to trditev s temi števili: Z*mlja za 4 vinarje je tehtala marca meseca 1907 3'8 dekagrame, decembra 1908 — 3*3 dg. Teža se je torej zsižala za 1Ji dg., kar t7ori, z ozirom na to, da je cena (4 vin.) ostala Foaka, dejansko podražanje 14 procentov! D ugo pecivo se je podražilo za 27°/0. Krah 83 prodaja na kilo. Marca meseca 1907 je stal mešan kruh 18*6 vin. kile, decembra 1908 pa 24 6 vin. Podraž^nie znafia torej nad 300/°. En kg. takozvanega črnega kruha je stal msrca meseca 1907 — 19'2 vin. a decembra 1908 — 28 28 vin., torai je pcdra?al 2a 40 procentov! Iz teh številk je razvidno, da je vsied podražanja žita poskočil« v občutni meri cena peciva in kruha. Kakor bi v*3 to še ne zadostovalo, se predvideva š e nadaljno podražanje žita, in dosledno tudi peciva in kruha, vsled česar bodo tudi blepci in žemije še manjši. Toda tudi dnigi predmeti so v cenah* poskočili, tako maslo, greh, krompir, tolšča in sveže maslo. Pri nekaterih teh je cena poskočila z» 50 procentov (pri griesu celo do 70°/o)< če tukaj nismo omenili cen mesa i se to ni zgodilo radi teta, ker so cene meču že pred dvema letoma tako visoko poskočile,: da jih sploh ni možno več višati in ae drže; stalno te n&iviš e ctopinie. Srbska meja je! že skoro nepretrgoma 2 leti zaprta, uvoz iz■ balkanskih dežel je skoro sploh prenehal in j ceae mesa so vsled tega na taki stopinji, daj l-.hko račemo: za n^širše mase ljudstva je; postal konsum mesa oravi luksas! Kamor! pogledamo, vidimo c jhujšo draginjo in vi-' cimo, da je potreben : \ vzdrževanje življenja; maogo večji del dchoaaov nego nekdaj. Vvied tega se dogaja, da radi neznosne! draginje ztgažaio nikli in srednji staaovi čimbolj v dolgove in draginja se posebno pozna v delavskih družinah, kjer absorbirajo izdatki za golo življenje največji del skupnih dohodkov družine. Pritiik agrarne premoči je na vsem prebivalstvu sploh tako težak, da prevladuje v najširših masah z vio pravico ogorčen e proti visekim ži;nim caricam, — Hlebci kruha, ki se vidno manjšajo od dne do dne, tvorijo najbolje agitacijsko sredstvo. Parlament in vlada pa se ne bosta mogla dolgo ustavljati upravičenim zahtevam kon-Bumentov. _ Preosnova ministerstva, V zadajib dnevih se širijo govorice, da izstopijo iz sedanjega Bienerthovega kabineta nekateri ministri, med temi B:iinski in Ho chenburger. Nemški nacijonalci da zahtevajo, du premembi nekaterih ministrov ne sme slediti rikaka prememba sistema. Verujemo, da bi bili nemški n&cijonalci zadovoljni, ako bi prišel na mesto gospoda Hochenburgerja merda kak Wastiaa. A nam ni s prememba m i oseb nič pomagano. Naj bo minister Peter ali Pavel, to je povsem irelevantno. Nć.m se gre za pramembo sistema. Zato pa morajo priti v preosnovitno mini-steratvo osebe, kojih politiška preteklost nam bode jamčila, da pr:de z njih vstopom v mini«ter*t*o tudi do prememba sistema. Madjari in trializem. „Pester L'.oyd" objavljuje iz peresa uglednega dunajskega državnika članek o triali stični uredbi avatro-ogrske monarhije, kako to zahtevajo Jugoslovani. Čiankar pravi: „Jug s'o rani ne bi mog', i urediti sami tretjo avtoi m no državo v monarhiji, ker niso homegen naroden element in so torej prisiljeni, da morajo biti navezani na druge narode v monarhiji. Saverui Jugoslovani so protivni trializmu, ker ga smatrajo kot nevarnost za pozicijo monarhije kot velesila. — Triaiizem bil bi konečno nevaren za Madjare. Tudi Čehi da so protivni trializmu". Dokler bo svet stal, tudi pametnih ljudi ne zmanjka! Torej, Jugoslovani ne bi mogli živeti brez pomeči drug.h narodov 1 Jako lep poklcn, Govoriti, da niimo homogen narod, je največji nesmisel. Ce smo razdeljeni na tri različna plemena, se imamo za to zahvaliti edino-le znanemu načelu: divide et ioape a. Radi bi tudi znali, od kje zna člani xt v „P. L." da so severni Jugoslovani proti »ni trializmu! Naši poslanci, naše časopisje itd. so se izrekli že opetovano za triaiizem, a sedaj da bi biii naenkrat njegovi Rncol-okolica, $f. Marija Msgd. spodnja ter protivniki! Škedeoj mora predložiti vsak posestnik hiš Is celega članka se vidi le strah, ki dct;čne napovedi c. kr. davčni administraciji obhaja Madjare pred trialiemom! (Corso 37, I,) do konet septembra 1909. —--I Posestniki hiš, ki imajo 6 ali manje Mrzd tUŠ za vsenemce. prostorov za stanovanje, oddajo lahko svoje Princ Ljudevit Bavarski, najstarejši sin napovedi tudi pismeno ali ustmeno pri kraj- princa-regenta, je imel pred kratkem v Kelheiaou govor, ki utegne d«bvati na nsie vseneaoc* kakor mrz*l tuš. Rekel je: „Ako govorimo o poiiru Nemčije v dalekosežnem pomenu, nočemo s tem naganjati pripadnikov oih predstojnikih (Capodistretto). V smislu § 1. črka b gor Navedenega zakona so one hiše, ki imajo samo tri pro-store za stanovanje, in v katerih biva razuu najemnika tudi posestnik hiše, proste na- droge države v veleizdajo, marveč mi hočemo 13 • ™ n a r \ ° 6 *n satorej ni treba, da taki s tem dati izraza želji, da bi se Nemcem hišni lastniki naznanijo najem, drugih deželah dobro godilo. „Bajrische ^ napovedi drugih hi*, namreč onih, ki O.urier" pravi k temu: „V teh besedah iroajo več nego 3 prostore za stanovanje, je obsežena obsodba hipernarodnih s'rsmljenj' P6 86 mora natančno napovedati ne samo vsenemškega gibanja. Vsenemška zveza ne, Pr(M,tore» 10 oddani v najem, ampak tudi opušča nobene prilike, da ne bi se vmeša-joce> .k* hiSai gospodar, ali so vala v notranje avstrijske stvari.1 prazni. ter hojskala tamošnjih Nemcsv proti Ustni jim domovini. Nihče ne more tajiti, da obstoji zveza med veleizdajniškimi avstrijskimi Nemci, ki delujejo na priklopljenje avstrijskih nemških pokrajin k Nemčiji in vsenemški zvezi*. Kakor ce vili, je tadi med Nemci ša trermh in pametnih ijudii. Škoda, ker jih je tako malo. Rauchova vlada — specijaliteta korupcije. Is Z&greba nam pišejo dne 5. avgusta: Današo i „Pokret* cb'arija neko tiskano okrožnico na rce učitelje Frankov« stranke, podpisano od predsednika „Star-čevitevega učiteljskega kluba44 (Frankove stranke) Klemena. Ta okrožnica poživlja učitelje, n*j „vse prošnje s a premeščanje ali za b o i j a mesta, z navedbo kraja in službe, kamor želijo, ob enem vsaj dve kroni za rečeni n č i t e 1 j e k i klub, kakor tudi kak znesek za volilni fond Frankove stranke dopošljejo podpisane«, ki Jim potem na vladi preskrbi zaželjena mesta"! .Pokret" po pravici cznačnje to postopanje vlade kakor višek korupcije^ To pa tem bolj, ko hoče biti Frankova stranka še vedno najopozicijooelneja vseh strank. Ta objava v „Pokretu* vzbu a pov-sedi velikanske senzscijo. Rusko orožje za črnogoro. V Bar je došel parnik „Petrograd" od ruske dobrovoljne fl?te. — I sel je na krovu veliko moožins orožja io vojnega materijala. Črnogorski vojni minister Mariino'ić se je podal z več drugimi častniki v Bir, kjer je imel govor, v katerem je povdarjal simpa tije io vezi, ki spajajo oba slovanska naroda Navzoči ruski in črnegorski častniki so vapreie.i govor z velikim aavdjfieajem. Velik del voinega materijala je že spravljen na Cetinje. : Najemninske napovedi naj se sestavljajo tako le : 1. Na naslovni strani naj stoje hišne številke, ime hišnega lastnika, solastnikov in eventualno :me pooblaščenega oskrbnika. Pri bišsh, pri katerih se najemnina plačuje po-luletno, «e mora napovedati najemninsko leto za č&« cd dne 24. avgusta 1908 do vštetega 23. avgusta 1909; pri hišah pa, pri katerih ce naje ranio a plaču ;e v mesečnih ali še v krajših obrokih, naj se napove po solčncm letu 1909. Tiskovine za najemninske napovedi se dobivajo pri podpisani c. kr. davčni administraciji. 2. V krajepisnem delu najemninskih tiskovin se imajo vsi hišni proitori natanko opisati takor so v resnici. 3. Vsako stanovanje v hiši, vsak posebej oddani del: n. pr. prodij&inics, shramba, mora nositi svojo posebno številko, ter imaio gospodarji glasom § 10. pouka za htfne lastnike o se-tavi in predloženji najemninskih napovedij dolžnost, te Številke napraviti razločno nad uhodom vsakega posamičnega hišnega dela. 4. V predelek „letna najemnina4* naj se na*ede pogojena najemnine. Spodaj ped čisto najemnino na; se vpišejo vse kakeršna koli postranske pristojbine n. pr. najemninske priklade, stroški za hišno snaženje, svečavo, vodovod in perabo vrtov ali sobne oprave in licer za vsako stranko posebej; skupni znesek najemnin in postranskih pristojbin pa v predelek ,glavna svota" ; v pridelek ,opcmbau naj se vpiše število avetilnic in pli novih pla-msnov za notranjo hišno razsvetliavo, isto tfiko naj se navede števib vodorednih pip v navadao hišao porabo i pripombo, ima-li nositi hišni gospodar troške za razsvetljavo kakor tudi za »odo društ*a A^risina ? 5. Najemnikom je lastnoročnim podpisom potrditi resničnost napovedih svodih stanovanj ; opozarja se par da zakonit o zapade globi vsaka stranka, ki potrdi krive napovedi k*kor resnične. 6. Najemninske napovedi, za katerih rošTiičnost io odgovorni hišni laitniki, morajo biti podpisane od gospodarjev ali njih a priloženim pooblastilom izkazanih pooblaščencev ter nositi sledeči dosta vek: „Podpisani po- Crnogora postane kraljevstvo?! 6-ovori se, da nameruje knez Nikola sebe proglasiti kraiiem in Ćrnogoro kraljevstvo m. Dunajska „Zeit" meni, da t) ne bi bržkona dovelo do nikakih komplikacij, ker proglašenje Črnegore za kraljevstvo ne bi bilo naperjeno proti nikomur, ampak bi bilo ^ to proglašenje le privatna želja kneza Nikole, dS^h"za"konov IH. "zvezek"«. 44? čemur bi se bržkone ne upirala ne nobena 7< Napovedb0 gleda v teku ieta 1909 velesiia, O priliki tridesetletnice vladanja si fie,idanjh aIi pri2idanih hiš, potem glede je bil nadel knez Nikola] ^loj „kraljevsko ih k&tere postanejo pora5n^ ge-le leta trjujem, da sem zgoraj navedene najemninske dohodke resnično in vestno napisal ter hiš d natanko opisal, oziraje se na določbe § 10. okrožnice z dne 15. septembra 1821 (zbirka visočanstvou, a ne bi bilo gotovo nikakega razi c g*, da bi se velevlasti vprle, ako bi se hotel o priliki petdesetletnice proglasiti kraljem. Tako poroča dunajska „Zeit". Najnnveja poročila pa d3mentujejo to vest. Tudi mi mislimo, da bi ne imelo t} nikakega pomena. Ker, kako korist bi imel črnogorski narod, od tega, ako bi se njegov Gospodar imenoval kralji mesto knez?! Dnevne vesti. Smrtna kosav Takaj. rodoljubno rodbino Ernest Pegancvo je zadda grenka izguba pj smrti miijenčka Igorja; kajti to je že drugi sinček, ki ga je g Pegan izgubil vsled smrti v teka še na enega leta in pol. Naše iskreno scžaljd. 25-letnica smrti Tyrša, Jutri bo dovršeno 25, leto, odkar je zatisnil svoje oči za vedno oče Sokolstva, Miroslav Tjrš. „Češka sokolska zveza izkažd jutri na olšan< skem pokopališču v Pragi počaščeoje spominu svojega osnovatelja. Za češko sokolstvo bo govoril brat Fr. M a I e k, podstar. „Č. S. S." Tega spominskega dne ne morejo tržaški Sokoli proslaviti lepše, nego > tem, da — pomnože svoje vrste. Naj se torej naii .Sokoli", ki se zberejo jutri na OpSinah, zavedajo momente, ko bodo postavljali temelj svojemn društvu: naj v dan obletnice smrti očeta sokolske misli prisežejo, da bodo vsikdar pogumno in visoko držali prapor, ki sta ga prva povzdignila Ty;§ in Fiig-ner v zlati Pragi! Slava Tjršovemn spominu! Plačevalcem najemnarine razglaša c. kr. davčna administracija Trst II. : Za odmero najemnarine za leto 1910 v smislu zakona 9. februarja 1882, drž. zak. št. 17 za davku podvržene hiše, oddane t najem, kakor tadi 5% davščine od začasno davka prostih poslopij in hiš, ki ao tudi od« dane v najem in spadajo v davčne občine: 1910. se morajo predložiti v 14 dneh po oddaji v najem. Ako se odda v teku leta hiša v najem, katera je bila poprej popolnoma ali deloma od gospodarja rabljena ali pa prazna, tedaj treba tudi predložiti napoved pri c. kr. administraciji (Corso 37, 1.) v teku dveh tednov po oddaji v najem, 8. Od novih in začasno davka prostih biš služi kakor čisti dohodek v odmero 5°/0 davka za leto 1910 ona svoti, ki se dobi, če se od vseletnih dohodkov odbijejo zakonito priznani odstotki za vzdrževanje poslopja. 9. Če je hiša ali poslopje prazno, ali če se razruši, ima se najdalje v 14 dneh s posebno ulogo naznanit'. Ce se kakot- prazno naznanjeno stanovanje zopet odda, ima se v najdalje 14 dneh naznaniti c. kr. davčni ad ministraciji v posebni tč strankinim podpisom potrjeni ulogi. Tiskovine za prazna stanovanja in oddaio Snovanj dobivajo ss po 4 atotinke pola pri finančnem uradu. 10. Če hišni poseitoik ne napravi pravočasno najemninske napovedi, mu bo plačati globo, ter se naredi primanjkujoča napoved uradnim potom na njegDve troške. Amerika za družbo sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela iz A-merike sledeče pismo, ki kaže, s kakim navdušenjem ia požrtvovalnostjo se zanimajo naši prekomorski rojaki za našo prekoristno šolsko vedstvo : Slavno vodstvo! Kakor že znano iz poročila „Glas Na« roda" posrefiilo se nam je vendarle vstanoviti tukaj v New Yorku prvo postajo Vaše c. družbe, oziroma vstanoviti tukaj podružnico za Z jedinjene države ameriške. Dne 4. julija 1909, to je, na praznik proglašenja neodvisnosti io predpražnik naših alovsuskih blsgovestnikov, zbralo se je v ta nsmen v New-Yorku v češki dvorani D. A. Sokola" leno število zavednih in rodoljubnih rojakov iz Greater Torka. Za pristop gse je prijavilo 53 členov. Ker zasledajemo razmere in narodoo življenje dragih nam rojakov v stari domovini, smo uvideli, da Vas obmejni sovražnik pritiska od vseh stranij. Naša narodaa zavest i a ljubezen do premilega našega materinega jezika nam je velela in nas dovedla do teg* koraka, da Vam v tej sili priskoči na pomeč zavedna vrsta ameriških Slovencev, ali recim? ji: Nova Slovenija. Delovanje naše bomo skušali razširiti po vseh večjih ia manjših slovenskih naselbinah naše svoboda« in mogočne republike. Za nadaljno vstanovitev imamo pripravljeni že dre mti podružaici iz zapada. Te dobiti št. 2 in št. 3. (Ta je št. 1. Op. pisarne,) Osnovnih pravil podružnica naša nima. Določilo se ]e le nabirati dobrovoljna letne prispevke od posamičnih čienov po 50 c. ca Isto ali K 2.50, za ustanovne člene pa 10 ali 50 K enkrat za vselej. Nabrana svota ima se neposredno in takoj od vsake podružnice poslati ver^v* glavnemu vodstvu. In s tem so nsši ro->k zadovol;ci. GHf letne podpore samo 50 c. ozirati emo se % tem slučaju na sedanje razmere, ker n^še ijudiivo še ne dela v pravem tiru. Pri t m amo se držali g^sla Vašega : Mil polož: dir, domu na altar ! ki naj bi se ga držal vsakdo. Privo mo pošiliaojo Vam zoessk K 200 po čeku L:ubljanske kreditne banke in sicer K 180 prispevek naSe podružnice, K 20 je pa iz nabiralnika naše d-užbe v pisarni znane potovalne Urdke Fćank Sakaer C}. Ntw York. — Vzemite to malo darilce za dobro s zavestjo. da stojimo tudi mi v Vaši vrati z* napredek in delovanje milega nam slovenskega naroda in jezika. Z rodoljubnim pozdravom ia velespošt?-van**em z* cdbor Josip Remt I. r. Ivan Zupan prvomesrnik tajnik ^ Velikodušen dar. Ghspica Ivanka Sencin iz Škodn-n je darovala krasen prt na altar r cerkvi sv. Cirila in Matoda v Padričah. Srin.t hvsla ! Znižanje voznih cen v relaciji Hudajužna Sv. Lucija To min. C. k. ravnateljstvo drž. železnic nam ]avi;a : Veljavno s 1. septembrom 1909 so zni-žijo vozne C9ne v relaciji Hudaiužna-Sv. Lu-cija-Tolmin kakor dedi : za osebne vlake II. razred na K 1.30: za oiebne viske III. raz. 0.70; za dvorne in državne uslužbence v I. razredu na 1.30, v II. razredu na 0.70, v III, raz. na K 0.55, Dopolnilna državnozborska volitev za III okraj mesta „Trst* na rneito od*tjpivšeg-v posl. Silvija Pagoini so bo vršila 14. novembra t. 1-, e^ectaelna ožja volitev pa 21. novembra t. 1 20-letnica pevskega društva „Zarja"- — Jutri to jo v nedeljo 8. t. m. se bo vrs Ia slavnost pevukega društva „Zarja" v prostorih Konsumnsga društva v Rojanu po sledečem redu: a) ob 11. uri slavnostni občni zbor, b) po slavnoitnem občnem zboru skupni obed. (Kouvert K 2 40). Popoludne ob 5 in pol uri velika veselica v vseh prostorih Konsumnega društva v Ro janu, Vsoored: 1. E. Adamič: „Pt čka" mešan zbor. 2. Pozdravni govor čaitnsga predsednik . g. Iv. Mar. B:le, utUnovnika draštra, 3, I Palich: „Cvetlica" ženski zbor s spremijeva-njem orka&tra. 4. M. Hubad: Narodne pesmi. 5. A. S'ohr: „Rožmarin" ženski zbor s sprem ljevaniem o"ke^tra. 6, F. S, Vi'har: „P^o ljetni zvuči" mešan abor. Pevske točko bo vodil g. H. O. Vogrič. Med posameznimi točkami bo sviral drnštren. orkester pad vodstvom g. Mvjcaaa. Po veselici bo svobodna zabava do pol noči. Poslovala bo šaljiva p^šta, aričoiov, it -.. Nihče naj ne zamudi pamtili to redk » slarlje. in vsak nai pohiti v naš zavedni i krasni Rojan. — Nasridenje jutri! Imenovanje. Pclcijski kancelist g. BLž Skok je im?novAn policijskem oficijalom. Slavnost! „Velesile". Do zdaj so prijavila evojo udeležbo sledeča bratska društva : „Slava" cd sv. M, M, Spcdoie z zastavo. „Čitalnica" pri bv. Jakobi v Trstu, „Delavsko je obupno postavil v brai in je bilo treba herkuličnih naporov ie straii go»p. Trere«:* 7 Trstu, cLiie 7. avgusta 1909 »EDINOST« fit 220 Stran U T kakor bazn prodajali, ao začeli psovati g. Trevesa, ki je ie stsril svojo humanitarno dolžnost. Temu neljubemu priEoru so redarji napravili ko oec z energičnim nastopom in kreteni so utihnili. Hotel je umreti pod tramvajem. Čudna mnba je padla v glavo včeraj nekemu te* žaku, ki je h I v rDžcah, pa se je vrgel pri tramvajskem postajališču v ulici Nuova pod t-amvajski voz ter rjkel: „voio mor ir* Prišla sta dva redarja, da bi ga spravila s tira, a on je H! okoli sebe kakor besen, tako da so morali priskočiti redarjema na pcmoč tri civilisti, C^ii petorici se je potem posrečilo, da so ga spravili s tira; prijeli so ga namreč štirje za eno roko in nogo, a peti za glavo. Redarja ata odvedla moža potem v zapcr. Odhod tržaške garnizlje na vojaške vaje. Bos£mko-herc?govski pešpolk št 4 je 4. t. m. ob 6. uri zjutraj odšel na polkovne vaje v Hrpelje. Pogrne se v Trst 25. avgusta. — V svrho enakih vaj odide pešpolk št. 97 v Sežano in Datodje, k;er ostane do 30. tega mesec*. 20. lovski bataljon odide 21. t, m. v Senožeče, kjer ostane do 30. t. re. Djig 31. avgusta se vie te čete zberejo pri Divači io Sežani, kier se b.-do aitozi tri dni vršile brigadne vaje (35. in 56 ) Dne 3. in 4. septembra «e bodo pri Poitojci vršile kome vaje. Sledcjičvse boao od 5. do 9- sepiemDra vršile pri Šempetru in Postojni divizijske vaje (28. div.) Toliko ^rigadoih, kolikor divizijskih vaj se vdeležijo tudi g^rnizije is Pule, Roriaja, Grorice, Maribora in Ljubljane. Dne 11. zapriča povratek čet v svoje garnizije ae vrne v Trst dne 12. Poskus samomora alkoholizirane Včeraj ob 2. popoiudae je težak Nikolaj C)zut, stat- 28 let, stanujoč v zbgati Sv. Teci s 2, v popolnoma pijanem atanju hotel v samomorilno svrho skočisi pod tramvajski voz. Prisotnosti duha voznika in nekoliko pa;antov se je zahvaliti, d* se ni zgodila nesreča. Cozuta so spravili v opazovalnico, Beračiča z 18.000 K. Čitatelji se gotovo spominjajo na ono beračico Katarino Rovani, ataro 59 let, iz Dabrovnika, ki je bila pred dnevi aretirana radi beračenja in pri kateri «o našli všit v obleko znesek okroglo K 20.000. B la je cd sodišča kaznovana s tremi dnevi zapora ; znfsek pa ji je bil začasno zaplenjen. Včeraj je bila starka zopet aretirana radi beračenja. Ženska z nožem. Predcinočujem po eni uri sd je precej vegela družba mladeničev in Gospodarski vestnik. ------- J Sestavlja Plutu«. Gibanje na delavskem trgu. Po vzgledu nekaterih znanih /svetovnih podjetij na Ftaacoskem, Belgiji in Nemškem — imenujemo samo znano optično firmo Zoisa v Jeni — ki dovoljujejo delavcem soudeležbo na dobičku, se je odločila do tega lanskega leta tudi londonska ladijedeloica Furn»s W;tby & Comp. Navadno je bilo, da je dobiček naraste!, ker so imeli delavci večji interes na delu — kar je pač lahko umevno — v tem alučaju pa je izguba letoe večia nego lani. Dividenda je ostala kako lam' 5°/0, izguba pa je narastla od 17.267 fantov na 59.134 (k 24Vt K). Piavega vzroka nismo mogli do danes dozuati ; vendar je stvar »animiva in jo hočemo z&idedovati. Angleški predilci amerikanske bomba-ževine ao sklenili v svrho zmanjšanja prodak-. cija (« čemer hočejo cene blagu dvigniti) zapirati svoje tovarne tekom tekočega čatrtletja vsak teden za dru dni. Ker je na Angleškem nedelja in sobota popoludno popolnoma tvo-bodna, bodo delali deiavci le 3 in pel dni v tednu. Seveda jim odnese to mnogo na zaslužku. 1 V PitUburgu (Pensilvanija v Ameriki), je izbruhnil 1. julija najprej štrajk 7000 de- j ^ latcev v zdelcmlaici bele pločevine. 190 ta- j ljaruic jeklenega trusta je prenehalo zatoj evo^e d-ilo. Podjetr.iki niso hoteli ugoditi delavskim zahtevam in zato se je dva tedna za-' tem štrajk razširil s tem, da je prenehalo ie 3000 delavcev iste brcnže v Pittsburgu in j enako 3000 delavcev v sosednji Lyndori, kjer. ima tudi Standard Steel Comp. dvoie va-| septembra«l e Istočasno »Uvka tamkaj 18.000 delav- \ iz ne. Natal '_________,___n J,„ _ 0 «__f Prilika ugodil. naknp Moderne spolne jote Iz Mm kuhan. lesa W brez obkUiko* (rimeia) zelo solidno izdelane z garancijo °000os SZ1 po izredno nizkih cenah PETER JERflJ, trgovina s pohištvom no vogalu ulice Ufncenzo Belimi ter ulice su. Katerim?. 'k. Prilika ugodil. nakupa NOVO POGREBNO PODJETJE "iJSSt z bogato opremoza Corso št. 49 (Piazza Gadola) vsakovrstni pogreb. v ' in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih if; vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd. 22 fta : Velika zaloga : voščenih sveč. Prodaja na deb. in drobno. fr^gggg MNH I žea«k cahafala v kavarni „Metropole" na Xorzu. Na enkrat jo pridrvila v kavarno neka precejšnjo eleganco oblečena gospica a ciobukom na glavi, ki je kakor fariia planila n eno Ženako izmed družbe, neko Kristino B?ck, staro 22 let iz Lokavca, po poklicu hišno. Udarila je večkrat s ključam po nje;. in o sledniič ranila z žepnim nožem na brltu. Na to je zbežela in nis"» je Še ujeli. Kanjenko po obvezairu ne težkih ran spravi!: v bolnišnico. Koledar in vreme. — Dan^s : Kajetan ji — Jutri: 10 pebink. nedelja. — Tem* ■ eratura včeraj ob 2 uri pop. -f- 26°. CaU. Vreme včeraj : oblačno, burja. Vremenrka napoved za Primcrako : — spremenljivo s poiamičr.imi padavinami. — rli&dai vetrovi. — Temperatura malo spremenjena. Društvene vesti. Glasbena šola „Šentjakobske Čitalnice" i$če srosobne učitelje zn razne instrumente. Ponudbo te sprejemajo do t. m. ca naslov L. S * a g e 1 j Ulica Petronio 5t. 1. Narodna »Čitalnica^ v Rojanu. — Danes v soboto dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v pro štorih „Naredne Č talnice" tamburaška vaja. Novi tamburaši se vsprejemlieio z veseljem. Ser «e veselica „Narodne Čitalnice" približuje, t o v »i tainbaraši v Rojanu, Skorklii in na Greti vabljeni, da se udeležujejo vaj. Veselica bo dne 8. septembra t. 1. Pro»to:i Č tilaice se nahaja;o Vila Sj bernik pod župniščem. Novi členi se lahko vpišejo pri b agaj. p. Udouc Mihajloviču. Jar. delav. organizacija N, D. O. priredi nocoj ob 8. uri _ zvečer v prostorih „Gospedarsk. društra" v Skednju shod delavcev iz Plavža. Pričakovati je obilne fdeležbe. V Solkana pri Gorici, se vrši nocoj ob 7.30 zvečer vstanovni občni zbor podruž. N. D. O. Odbor gostilniške zadruge členov N. D. O. vabi vse tovariš* zadružnike na OBČNI ZBOR ki se bo vršil danes, dne 7. avgusta 1909 točno ob 7. uri zvečer v prostorih „Narodne delavske organizacije". Dnevni red. 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje pravil, 3. Vclitev odbora ia nsdzorniitva. 4. Slučajnosti- Trst, dne o. avg. 1909. Za odbor goctilne členov N. D, O. Štefan L u i n, t, č. predsednik. ? cev v premogokopih velike PittibU'g Coal Com-j Pary* V Pensiivaniji splch neprestano vre med delavci, kajti dežela je mlada in indafrrijelci si hočejo napolniti žepe sedaj, dokler je že-iezo vr«iče. Kadar pa nattopi goepodarnka kriza, tedaj je seveda vse narobe. Tako se je izrekia zveza delavcev nek?*a pensilranjsk&ga premokopnega podjetja v principu za znižanje na mezdi v višini 15 postotk. Na ta način izgubi 35.000 delavcev okolo Vt ca sedanjem zaslužku. Po nekod na Pensilvanskem so ei ura-dili delavci mezdno razmarje tako, da se uravrsvR po gotovi Bkaii prodsnega p*cmog^ in i jegere iztrže ne cene. Y svrho kontrole mora polagati podjetje delavskim zaupnikom onginale vseh računov, Vsicd eplošne krize na premogovnem t?gii so izjavili škot«ki premogovniki Da Angleškem, da so prisiljeni zn žati delavcem dnevno mezdo za 12 in pol poscotfcov zaslužka. Prjz^da-tih je pri tem 80.000 delavcev. Stavka zidarjev na Zgornje Šle zkem na Nemškem se je končala žele po hudi borbi b tem, da je poseglo vmes obrtno razsodišče. Delarci so dosegli poricanje dosedanje mezde od 40 pfenigcv na 43 v uri (t. j. 48 »tot. na &1). Rodolphe Mnos, Crst, nI. Far neto 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. posebno za žage na paro in mline. Bombaž za čišćenje strojev. TELEFOK 11-46. DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica Sanltt 23-25 pritliftje. Dražba, ki se vrši danes 7. t. m. od 9. 12. preap. Blagajna št. 3, rabljeno kolo „Attiia" in novo „Gritzner* slike, cgtedaio, več srebrnih ia kovinfistih žepnih ur, badiike in zlate verižice. Od 3.-6. p jp. Več st?nekih ur ca težo in »riLet. SLOVENCI! SLOVANI v Trstu ! Doižnost ja Vaša, da :: s. poslužujete edino le v :: slov« brivnici r^^^ v ulici Saveris Mercadante št. 1 :: (blizu Slovanske knjigarne :: V. 6JURIN ::: BRIVEC. Svet. luansko Kons. društvo = (Narodni dom) == razpisuje ::: mesto krčmarja Ponudbe naj se naslovijo na odbor do 15. avgusta 1909 — Za pojasnila obrniti se Je na društvenega tajnika H. SCHMIDT-a Sv. Ivan. Odbor. Odlikovana krojačnioa ERVEST PEGA V javlja v svojem in v imenn svoje rodbine žalostno vest, da je minole noči preminol milj eni naš sinček, oziroma brat Igor Pogan v nežni dobi 2 let.Poereb bo jutri v soboto, ob 4. uri popol. iz „Narodnega doma", ulica Giorgio Galatti štev. 18. TRST. dne 6. avg. 1909. 6osp. društvo na JContovelu m m ■ išče ■ b ■ ^ krčmarja gll z varščino. M M M Pismene ponudbe na odbor. tular Trst, Via delie Poste št. 12, I. nad. KZRAVEN GLAVNE POŠTE) Izvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme. Bogata zaloga tu- in ino z. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt. Narode se izvršijo točno In so dostavljajo na đom DELO SOLIDNO Pozor! Lovci! Planinci! - \ Skrili ah na Vioavskem od želez. Dostaie i V V Skriljah na Vipavskem od želez, postaje oddaljeno komaj 10 minut gostilna » preno-Blsei pri FRANU KRAVOSU, žu paou, se priporoča gg. lovcem in planincem, ki obiskujejo POZOR! Čaven, Kucelj in druge kraje v trnovskem gozdu. — Najkrajša pot aa oaienjtne hribe. Ob času lova je gg. lovcem oa razpolago bogat lov na zajoe, jerebica, kotorne, srne itd. Postrežba točna in cena I Stran IV „EDINOST" št. 220 V Tistu, dne 7. avgusta 1909 Vesti iz Goriške. Umrl je v ponedeljek v Tomaju po Štiri* letni težki bolezni duhovnik v pokojn g. Fran Sretičič. N. v. m. p. z Velika narodna slavnost v Cerknem «e bo vr&ila doe 4, in 5. septembra t. 1. „Narodna čitalnica" proslavi Stiridesetletnico svoje ustanovitve in obenem združeno > tem tlavjem priredi cerkljanski „Sokol" velik sokolski zlet primorskih in kranjskih „Sokolov«. Vsa slavnost je zamišljena ▼ večjem sloga i a .je pričakovati velike vdeležbe iz vseh kra ev. Z9 do»eda;, ko vab-la na posamična društva se niso razposlana, kar se zgodi prihode:! teden, je priglasilo že svojo udeležbo več društev, tako prosvetnih in pevskih, kakor tokolskih. Bo to pravi narodni praznik, kakorSnega Se niso videle naše cerkljanske gore in gotovo je, da se vdeleži tega praznika tudi priprosto Imdstvo iz vsega Cerkljanskega v egremnem Štovi u; tako kakor o priliki otvo* ntve planinske koče na Porezru, kamor je prihitelo ma stotine in atoHne domačinov. Združena odbora „Čitalnice" in „So* kcl&" »ta že neumerno na delu in ogromno delo, ki ga bo zshtevala vsa prireditev, se je razdelilo med sedem odsekov, v katerih delujejo največ čili Sokoli in naša zavedna, deklet?, ki caito^ijo ca den slavnosti v pestrih car dnib nošah. Vspored slavnosti v podrobnostih če ni j popolnoma dolečen; približno pa bo *le-j deČi: V soboto 4, septembra o mraku icirosov • z bakljado po Cerknem. Po istem uat&novni občni zbor samostojnega „Telovadnega dru < Stva Sckcl v Cerknem" (t?o ped&j je odsek • Sakcla v Idriji z 22 rečnimi telovadci). V nedeljo, dee 5. reptembra zjutrai ; budnica. Dopoiudne sprejemanje priglašenih; dTuštev. Ob 11. uri dop. slavnostno zborova-; n e „Narodne čitf.lc:;ce" in med tem časom tali f.knpn-t jfeušoja vseh sokolskih društe? ; za p -te vaje ob godbi. Proizvaiaie se bodo i določene za zlet v Celju (brate telo- i rndce opozarjamo, da se bede delala naibiže f tudi pft* *a a !) Od 12, do 2. uri popoludne cbedi po { d'ločenih gostilnah, Ob 2. uri pr.po^udoe (.kupni pozdrav} ♦a*1!* d'šlih irušt?v (ier ntkstera do?po še le i do teksat) in nato obhod po Cerknem iz gorele a dela (Strane) ns telovadiiče. Ta pridejo najprvo na vrsto priglašsra ! pevska društva, kjer zapojo svoje zbore. Na io prične javno Telovadbo sokolski naraščaj ^ potem ženski cddelok idrijskega „Sokola" i (okoli 50 telov8dkio]) vaje z obroči in za j temi proste v»;e tseh sokolskih društev. Pc pro*ti£j v&:rh telovadba rajnih društev ca orodja. Id rij i ki „S;kol" bo proizafsl tudi vaie s kop i in najbrže ob mraku tudi z gorečimi ki i. Velika ljudska »eseiica, ki bo sledila ca' to ca planem teioradišču, bo nudila ohiio nabave. — PIe9«Uo se bede na velikem okoli 100 n.* obsegafcčem ples ki ga stati cerkljanski „Sokol". Pričakuje se velikanske vdeležbe iz vse Goriške, kakor tudi ec^odnje Kranjske na ta praznik, ko bo slavila naredra in Bckolska misel svoj vel:ki dan pod zelenim Poreznom. Na svidenje 5. septembra * Cerknem ! x Trgovsko-obrtna zbornica v Gorici ima razobešene v svoiih uradnih prostorih vre r glase le v laškem in nemškem jeziku ! Dasi so pokazale letošnje volitve, da je samo vpraštnje najbližje bodočnosti, da proderejo Slovenci pri volitvah v častnem š^vilu, vendar 8e gospod e v „Trg. obrt. zboii ici" krčevito t ranijo slovenskega jezika, dočim se raje pc«lužu;ejo nemščine, dasi to nikdo ne zab teva in dasi nemščina n*ti deželni jezik r; ! Znano :e, da v naši deželi ci nemških trgovcev. Mi poznamo »smo enega in sicer v ulici Gin?. Verdi. Torei za enega Nemca ob-ljav}jajo v nemškem jeziku, drčim nočejo poznati na tisoče slovenskih trgovcev in obrtnikov v deželi. To ie pravi gorški škandal ! D- ni v veljati skrajno krivičen volilni red za ta nastop, bi že danes tam sedeli Slo-vecci v več'ni. Vendar vzlic vsem zaprekam ne bo trajalo doTgo, ko se bo čuia in se bo morrJa uooštevati slovenska beseda tudi v goriški „Trgovski zbornici", in naj bo to go-spedem prav, ali ne ! Diletantje v Prvačini prirede v nedeljo 8. t. m. veliko -»fselico in narodno igro v 4 oej c h „Divj; Ker so priprave rgT- rre n veliko troSkov, se poživljajo tudi trži šiti Slovenci, da se udeleže te krasne vew> lic . Prićftek ob 4 nri pop. Glavno viogo igra p. Iv. Potrato, člen dram, gled. iz Trsta ; re-žner bo g. Jnka Šcoka. Po veselici ples. Cisti dobiček je določen v narodne namene. Razne vesti. Atentat na neko smodnišnlco pri Sarajevu? V neči od 30. do 31. julija ie biio oddtnih v dolini Pere več strelov preti straži, ki je biia nastavljena pri skladišču smodnika ia Dcuriciie poleg trdnjere Hum. Pred krat-k