*tm O mm mm t gaoittt (tati mJi jgfo w Trstu, v sottoto T. laimarii 1922 - UredfiUtvo; ulidLsr Dopisi naj «• 1 shaja — »zvz«tit3 poaedeljek — vs»k daa fra&tfika AsiSke^a §tev. 29, I. nad'' : n»r>u. — Nefrankirana piata« - -- •prejemaj«* rokopisi k ne vn' izd jate.'J in t' uti^H Štefan O od In« — Lastnik tiskanu EtliiiOiL — Tisk 'tud iulinost. — Naročnina znala na mcsoc L 7.—, pol *et* L In cei» let& L 6-1—. — Teiefaa uredništva Ifr^grave štev. 11-37. EDINOST Posamezna številka 20 stotlnk , IgtniR XLVH Posamezne Številke v Tratti in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se raftrujo v šfrokostf ene kolone (72 mm. — 0'hsl tr/ov:ev in obrtnikov mm pa tO stet. osmrtnice, zahvale, postanite ta vs>lU po L 1.—, ojlasl derta.ntft zavoJov mm po L Z — Mali oglasi po 2» stat. bsasla, naj nanj pa L 2. — Oglas4 naročnica in reklamacije MW>fUlifo tzklfučaa noravi Edinosti, v Tratn, ulica v. Frančiška AalSkega 4tev. 24, l. naajtruujG. — Taieton aredul*U'a in ti prave u-a? Na delo za naše obilne 1 Po dolgoletnem presledku, ki so ga zakrivile voir>a in važne spremembe, ki so nastopite vsled nje, bo našemu ljudstvu dana prilika, da si v nedeljo 15. in v nedeljo 22. januarja izvoli nove občinske zns'ope. Naše občine, ki so bile dosedaj v rokah neodgovornih in nespretnih ge-rentov, si bodo oddehnile in bodo vzpostavile svojo občinsko samoupravo. Občinsko gospodarstvo, ki so ga komisarji ali gerenli zapazili, bo prišlo zopet pod upravo domačih ljudi. Domačim bodo zopet lahko sar.u odločali o svojem imetju in cp!rh o svojih domačih zadevah. Mi smo že n:*£b_šali na tem mestu, da bo dediščina krasna. Nesposobni gerenti, katerim je - *ada leta in leta kakor nalašč puščala v rokah naše občine, so napravili s svojim uradovanjem« takše.i nered, da bo treba zopet leta in leta, preden se razmere v naših občinah zopet uredijo in preden pridejo občinske uprave zopet v navaden tir. Vzpostavitev občinske samouprave bo za nase ljudstvo doba novih preizkušenj. Vr tej dobi, ki bo sledila zloglasnim geren-'om, bo ljudstvo moralo pokazati vso ^vojo politično spretnost, vso svojo dobro voljo, požrtvovalnost in sposobnost. Važnost skorajšnjih občinskih volitev je torej velikanska in naravnost odločilna. Tega dejstva se mora zavedati vse naše ljudstvo. Spričo tega nastajajo za naše razum niš tvo po deželi z ozirom na te volitve važne naloge, ki si jih mora biti svesto in ki jih mora tudi v popolnem obsegu izvršiti, ako noče zanemariti splošne koristi. Občinske vrluve se ne bodo mogle vršiti pod enotnim vodstvom naše stranke kaker zadnje državne volitve. Pri državnih volitvah smo imeli tri volilne okraje: Trst, Goriško in Istro, dočim bo pri pre<4stoječih volitvah vsaka občina /ase poseben ^.volilni okraje, ki si bo izvolil svoje občinske zastopnike. Volilni i sd je nov. Stari volilni razredi so odprav-Ijeni in na njih mesto je stopila splošn? volilna pravica za vse občinarje brez ozira na premoženje. Dočim so se morale boriti posamezne stranke v okviru volilnih razredov, ako odštejemo takoimenovano splošno kurijo, se bo strankarsko gibanje po novem volilnem redu razvilo v razširjenem obsegu celokupne občine. Novi *taiijanski volilni red predpisuje za naše kraje popolnoma nov način glasovanja. Pričakovali smo proporc, a mesto njega smo dobili takoimenovano r,omejeno gla-so\anjec:. Vsak volilec ima pravico glasovati le za 4jz občinskih zastopnikov, ki se imajo izvoliti Štiri petine zastopnikov dobi tista stranka, Ki ima pri volitvah večino, dočim ;e peta petina namenjena manjšini. Vsak volilec mora priti osebno j na volišče in ga ne more nihče zastopati itd. Že po teh par razlikah med novim in starim volilnim redom je razvidno, koliko pouka bo potrebno našemu ljudstvu posebno po deželi. Kdo naj mu ga da, ako ne naši razumniki po deželi, predvsem duhovniki in učitelji, ki brez težkoč lahko razumejo in raztolmačijo novi volilni zakon? Toda z razlaganjem novega volilnega zakona bi še davno ne bila izpolnjena vsa naloga, ki čaka naše razumništvo, Z ozirom na strašno gospodarsko stanje, v katerem se nahaja večina naših občin in vsled katerega trpijo posebno revnejši sloji, je neobhodno potrebno, da pridejo v nove občinske zastope taki ljudje, ki bodo kos ogromnemu in odgovornemu delu, ki jih čaka pri obnovljeni upravi občin. V življenskem interesu naših občin po deželi je, da si izvolijo najinteligentnejše in obenem najznačajnejše može. Poleg razumnosti se morajo kandidati za občinske zastope odlikovati predvsem s svojo narodno zavednostjo, s svojim razumevanjem splošne koristi in posebno koristi revnejših kmetov in delavcev. Sebičneži, ki jim primanjkuje vsak čut socialne požrtvovalnosti, ne smejo v nove občinske zastope. To mora veljati predvsem glede tistih občin, ki so bile v zadnji vojni razdejane. Tam čakata nove občinske zastope najtežavnejše delo in najkočljivejša naloga. V novih občinskih zastopih morajo pred vsem priti do izraza splošne koristi naših občin. Spričo razdrobljenosti volilnega opravila in razkropljenosti naših občin se glede posameznih strank ne more ničesar priporočati. V tem oziru bodo posebno v manjših občinah prihajale predvsem v poštev krajevne domače razmere. Povsod pa mora veljati načelo, da se mora s občinskimi volitvami v prvi vrsti potrditi slovanski značaj naših občin. V narodno mešanih krajih morajo vsled tega nastopiti naši volflel pod narodno zastavo, bodisi da poidejo samostojno v volilni boj, bodisi da se udeležijo volitev v zvezi s katerokoli drugo stranko* To so cilji, ki jih moramo doseči pri prihodnjih občinskih volitvah. Da jih dosežemo, nam je predvsem potrebna stroga vo-Ulna disciplina. Brez požrtvovalnega sodelovanja razumništva se bo ta disciplina posebno po deželi dala le težko ostvariti. Zmešnjava, ki bi znala nastati vsled novega volilnega reda in novih razmer,^ se mora preprečiti. Na delo za naše občine! čehosiov&Ska Raste nje čeho&tavaškc krone PRAGA, 6. Stalno rastenie čehosiova-s-ke krone v Curihu je iinelo za posledico mižanje cen mnogim proizvodom. Na domačih tržiščih se je že ugotovilo znižanje cen moki, masti, rižu itd. Inozemske vred-ncitnice so padle tekom tega meseca na pražki borzi za eno tretjino. Čehoslovaška kron je prestala zmagovito mobilizacijo in se je uspešno upirala splošnemu padanju deviz v centralni Evropi. Temu je pripomogla finančna politika čehoslova-•ke republike, ki je bila vedno protivna inflaciji. Glavni vzrok rastenju čehoslova->ke krone tiče v aktivni trgovski bilanci Čehoslovaške. Po statistikah; ki siccr niso še bile uradno potrjene, so znašala 1. 1920. aktiva čehoslovaške trgovine nad 3 miljarde Čeh. kron. Avstrijsko časopisje ugotovlja, da stoji čehoslovaška krona na trdih podlagah. —-Praški fin. krogi smatrajo, da se bo do 12. julija doWlo v Curihu za 10 švicarskih frankov 100 čehoslovaških kron. Dne !. novembra, to je tekom mobilizacije na Cehoslovaškem je bil tečaj čehoslovaške krone v Curihu 5.20, dne 15. novembra 5.50, dne 1. decembra 6.25, dne 15. decembra 6.25, dne 31. decembra 7.60, dne 3. januarja 7.80, dne 5. januarja 8.20. Italija Italijaa?ko-jugoslovenski »por. — Italija ne namerava umekniti svojih ladij lz Dalmacije ne izprazniti tretje dalmatinske cone RIM, 6. šibeniški dogodki so spravili zopet v ospredje vprašanje izvršitve ra-pailske pogodbe, ki jo Italija pod raznimi pretvezami odlaša. Odločnim tozadevnim izjavam jugoslovenskega ministra vnanjih stvari Pašiča so sledile doslej ne zanikane Izjave italijanskega poslanika v Belgradu dopisniku ljubljanskega Jutra Con te Manzoni je izjavil, da bodo vse italijanske vojne ladje zapustile jugoslovenske loka i a da zelo obžaluje šibeniške dogodke, Id so se zgcdiE ravno r časa, ko fe Italija pripravljah izpraznitev tretje dalmatinske cone. Izjave italijanskega poslanika dopisniku kakega lista niso. seveda, obvezna za politiko vlade, kate i r rastopa, na vsak način pa izvrstno označajo — italijansko politiko. Agencija vArgo*-. pravi namreč, da Je dobila iz zanesljivega vira te-le vesti: »• Listi so pisali, da je srbsko - slovensko -hrvatska vlada posredovala pri naši vla- di za odstranitev italijanskih ladij iz dalmatinskih pristanišč, pripojenih po rapall-ski pogodbi Jugoslaviji. Iz merodajnega vira smo izvedeli, da Italija ne more sprejeti jugoslovanskih zahtev. Rapallska pogodba predvideva tudi sklenitev dogovora za zaščito koristi italijanskih državljanov na ozemlju, prisoje-nem Jugoslaviji, Minulega maja so se začela v centralnem uradu za nove pokrajine pogajanja, katerih so se udeležili g. Krekich kot zastopnik Italije in gospoda Rybar in Metličič kot zastopnika Jugoslavije. Pogajanjem je bil namen rešiti vsa vprašanja, ki se tičejo zaščite italijanskih manjšin v Dalmaciji. Vlada SHS je bila vedno poučena o poteku teh pogajanj, ki so bila kar naenkrat in po volji jugoslovenske vlade prekinjena. Italijanska vlada pa je poizkušala olajšati sklenitev teh dogovorov in je izjavila formalno in izrecno, da ne bo več izpraznjevala dalmatinskega ozemlja, prisojenega Jugoslaviji. Doslej se ti dogovori, gotovo ne po krivdi italijanske vlade, niso še sklenili; pogajanja, prekinjena v minulem marcu, se niso več začela. Italijanska vlada vztraja na svojem stališču in noče nikakor sprejeti poziva, da umakne italijanske ladje iz dalmatinskih pristanišč, ker tem ladjam je namen, da branijo italijanske državljane. Kar pa se tiče žalitve naših častnikov v nekaterih pristaniščih — nadaljuje agencija »Argo« — kjer so vsidrane iz omenjenih vzrokov naše vojne ladje, je minister vnanjih stvari Detla Torretta ravno te dni sporočil našemu poslaniku v Bel- Jradu, naj zahteva od jugoslovenske vla-e ne samo zadoščenje za žalitve naših častnikov, temveč tudi kaznovanje krivcev. Medtem je italijanska vlada bolj kot j odločena, da ne bo izpraznila otokov in ozemlja tretje cone, prisojenega Jugoslaviji, dokler se končnoveljavno ne reši vprašanje pogajanj glede italijanskih manjšin. a Italijanska plovbam družba »Llojd Medt-terraneo« prosi moratorij RIM, 6. »Tribuna« javlja, da je italijanska plobna družba »Lioyd mediterraneo« poslala predsedniku sodišča prošnjo za moratorij. Sodišče je baje prošnji udovoljilo. *>Lloyd mediterraneo« je bil ustanovljen marca 1. 1918. s delniško glavnico 100 mi-ljonov Ur. Izdal je razen tega za 85 miljo-nov obveznic. Družba utemeijuie svojo prošnjo po moratoriju s tem, da bi morala v nasprotnem slučaju prodati svoje brodovje tujim državam In podjetjem. PoUska Trgovska pogajanja med Poljsko in sovjetsko Rusijo VARŠAVA, 6. Ukrajinska sovjetska vlada je sporočila poljski vladi, da sprejema predlog, naj se začnejo pogajanja za sklenitev trgovskega dogovora. Izrazil je upanje, da bodo ta pogajanja dokazala velikansko važnost gospodarskih stikov med obema državama. Francija Program konference v Cannesu. — Udeležba Nemčije it Rusije? PARIZ, 6. Agencija »Havas^ objavlja tole poročilo iz Cannesa: Lloyd George in Briand sta se danes dolgo pogovarjala in sta se sporazumela o pogojih za sklicanje mednarodne gospodarske konference. Določila sta njen prog?am( Iz katerega sc formalno izključena politična vprašanja. Konferenci, ki bo izključno gospodarsko-finančna, bo med drugim namen, da izboljša tečaje, da da nov razmah trgovini in da uredi svetovno tržišče, Nemčija in Rusija bosta bržkone povabljeni na konferenco. Udeležba Rusije ne bo nikakor pomenila priznanja sovjetske vlade. Amerika bo zastopana po vsaj enem zastopniku z vlogo gledalca. Kakor javlja poročevalec »Journala«, se utemeljuje potreba imenovanja komisije izvedencev, ki imajo nalog, da še enkrat prouče vprašanje odškodnin, s tem. da morajo tudi italijanski, belgijski in japonski proučiti predloge, ki so jih sestavih v Londonu francoski in angleški izvedenci, če se hoče doseči soglasnost med zavezniškimi izvedenci Tako ne bo potrebna predolga razprava v vrhovnem svetu. Isti poročevalec trdi, da je angleški ministrski predsednik naglašal^ tekom svojih pogovorov z Bonomijem in Thsunisom potrebo, da se čim prej skliče konferenca, na katero bi se povabili zastopniki ruske vlade. Dejal je, da bi bilo edino primerno mesto za sklicanje te konference — Praga. »Echo de Parts« javlja, da pripravlja Lloyd George za današnjo sejo znamenit govor, v katerem bo raziožil svoje mnenje o gospodarski obnovitvi Evrope in vzpostavitvi mednarodne trgovine. Njegov govor se pričakuje z veliko napetostjo. Diplomatski poročevalec >-Daily Tele-graphaa je pisal, da bo od prve serije pogajanj med Lloydom George om, Briandom in Bonomijem odvisna bodočnost zavezništva med Francijo in Anglijo, od druge serije pa bo odvisno, ali naj sc ustvari zveza med Anglijo in Francijo. Prva sejo Snoči od 11 do 12'30 se je vršil sestanek, katerega so se udeležili Bonomi za Italijo, Leucheur in Doumer za Francijo, Home in Avans za Anglijo m Theunia ter Jaspar za Belgijo. Ministri so razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih in predvsem o vprašanju odškodnin. Ob 17 se je vršil nov sestanek zavezniških izvedencev, ki so razpravljali o istem vprašanju. Spričo velike važnosti, ki jo bodo imela na tej konferenci gospodarska vprašanja, je mogoče, da pride z italijanska strani Cannes še en zastopnik, in sicer bržkone minister De Nava. O včerajšnjem delovanju javlja agencija »Havas«: Čeravno se mora konferenca uradno otvoriti še-le danes, vendar je bil včerajšnji dan posvečen živahnim pogovorom med raznimi delegacijami. Briand, Bonomi in Thennis so se večkrat sestali z Lloydom Georgeom. Zavezniški zastopniki s svoje strani so predpoldne in tudi popoldne razpravljali o odškodninskem vprašanju. Podlago razprave je tvoril predlog, ki ga je L!oyd George sporočil Briandu tekom zadnjega sestanka v Londonu. Ker Nemčija ne more povsem plačati obrokov. Id zapadeta dne 15. januarja in 15. februarja in ki znašata kakib 600 miljonov zlatih mark, bi se moralo po angleškem mnenju Nemčiji dovoliti, da plača teh 500 miljonov zlatih mark v mesečnih obrokih 125 miljonov, in sicer začenši z današnjim dnem pa do 18. aprila. Polovica te svote bi šla Belgiji, ki bi morala čakati do L 1923., da se ji izplača njen kredit Anglija bi se zadovoljila s 6 do 8 miijoni. Italija bi morala dobiti 180 miljonov zlatih lir, toda tudi ona bo nekoliko popustila. Francoske pravice bodo ostale »edoiak-njene. Italijanski minister v&aajih stvari v Caaseii Snoči ob 14'30 je prispel v Cannes italijanski minister vnanjih stvari Della Torretta, kateri je bil sprejet na postaji od prefekta obmorskih Alp Bernarda de Car-terona, zastopnika ministrskega predsednika, Brugeresa, poslaniškega tajnika in Simonsa, prefektovega kabinetnega načelnika. Minister Della Torretta se je peljal naravnost v hotel Carlton, kjer ga je čakal minstrski predsednik Bonomi. Zvečer se je sestal minister Della Torretta najprej z Briand om, a nato z lordom Curzonom. Razpravljalo se je v vseh vprašanjih vnanje politike, ki so na dnevnem redu. Med Fraadjo fin RasM* mi še niirskili pogajanj. PARIZ, 6. Listi pravijo, da so neresnične vesti, ki prihajajo U nemškega, vira in ki pravijo, da se nahaja v Moskvi francoska misija in v Parizu rtiska misija. Mem Francijo in so- vjetsko Rusijo se niso začele še nikakršna pogajanja. __ Anglija Stnlajaovci ujeli dopisnika lista »Times« DUBLIN, 6. Včeraj popoldne se je nahajal dublinski poročevalec »Timesa« z mnogimi drugimi časnikarji v neki miro-dilnici. Nenadoma so vstopili trije oborožen možje, ki so s samokresi v rokah prisilili časnikarja, da vstopi v avtomobil, ki je čakal pred vrati. Avtomobil se je nato naglo odpeljal. Od tedaj ni bilo več glasu o časnikarju. Na včerajšnji seji Dail Eire-ann so poročevalci drugih listov protestirali proti tej aretaciji. Zahtevali so odločno osvoboditev svojega tovariša in kaznovanje krivcev, toda njihovi protesti niso našli odmeva. Pozneje se je izvedelo, da ze »Timesov« poročevalec nahaja v Kor-ku, kjer pričakuje osvoboditev. Z aretacijo so ga hoteli sinfajnovci prisiliti, da bi zanikal neko svojo izjavo. Časnikarji so poslali delegacijo Collinsu, "memu sinfajnovskih voditeljev. Ta je ob-'jubil, da bo naredil vse mogoče, da se Timesov poročevalec izpusti v svobodo. LONDON, 6. zvečer. Lisfi javljajo, da so sinfajnovci »Timesovega« poročevalca že izpustili na svobodo. Hartlepool v plamenih NEWCASTLE, 6. Pristaniško mesto v grofiji Durham Hartlepool je gorelo kakih Hirindvajset ur. Požar je nastal v velikanskem skladišču lesa in se je z never-"etno naglostjo razširil na druga skladišča n hiše. Konečno sc je ognjegascem, ki so prihiteli iz vse soseščine, vendarle posrečilo udušiti ogenj. Škoda se ceni na dvajset in pol miljona šterlingov. Prizor po-rara, največjega, kar jih pozna novejša zgodovina Anglije, je bil grozen in pre-resljiv. Plameni so švigali silno visoko in mogočno razsvetljevali vso okolico. Zdelo ze je, da je dan. Odsev siinega požara se e videl v razdalja nekaj milj od mesta. Co so prebivalci videli, da je ves trud polarne brambe, da bi ogenj omejila^ zaman, so se odigrali pretresljivi prizori. Vso noč so odvažali pogorelce v bližnje naselbine. Pravo čudo je, da ni bilo nič žrtev. Samo nekaj ognjegascev ie lahko ranjenih. Ladje, ki so bile v nevarnosti, so se pravočasno rešile. Ustanovil se je poseben odbor za pomoč pogorelcem. Do tal je pogorelo sedemdeset hiš a mnogo jih je težko poškodovanih. Kroahz o gospodarski obnovitvi Evrope. LONDON, 6. Krasin je izjavil poročevalca lista cTimes», da bi moral imeti načrt a a gospodarsko obnovitev Evrope mnogo bolj trduo .odlago, nego je ona, ki so jo zamislili zavezniški politiku Krasin je mnenja, da bi glavnica 20 miljonov šterlingov za mednarodni konsor. cij nikakor ne zadostovala za pokritje polreb Rusne. Kar se tiče trgovine z Rusijo, je Krasin dejal, da je Rusji zelo težko dafi takojšnje garancije. Rusija ne more izvažati blajja, dokler 3e njena nrrtranja ureditev mednarodno ne prizna. Nabila »Kopeniški st&tsik« umrl BEROLIN, 6. Iz Luksenburga poročajo, ia je tamkaj umrl čevljar Vogfc, ki je leta 1906. preoblečen v stotnika ca čelu prave vojaške patrule oropal občinsko blagajno v Kopenicku. Čevljarček Vo^t, znameniti -Hauptmann von Kopenick», je torej umrl. Ni Šc poteklo 15 let ^d tedaj, ko je zaslovelo njegovo ime. Že ta krat je bil Vogt postaren možiČek, plešast in oguljen. Vendar 3e mu je posrečilo. Nekega dne je vtaknil svoje klopotave kosti v uniformo stotnika, šel na ulico, popadei prvo vojaško patrulo, ki mu je prišla nasproti, zasedel z r.jo jbčinski dom In --zasegel-!' občinsko blagajno. Nato je s svojim bogatim plenom izginit in sele dolgem iskanju ae jc sicer uvrsšni nemški policiji posrečilo, da ga je ujela. Mo? ie moral pred sodnika in je bil obsojcu. Med tcin pa se je vest o veseli zgodbi raznesla po vsem svetu. ■Kopeniški stotnika je postal popularen. Ko je zapustil ječo, se je v Nemčiji zanj uabiralc, n sicer z dohrim uspehom. Njegovo ime in njegova slika sta služila celo v reklamo. Njegovo sliko si videl na vrčkih, pepelnikih, po~ :t.rovkah, razglednicah. Satiričnim listom v Nemčiji in v inozemstvu je dal čevljarček Vogt livaležno snov ze cele tedne. Škodoželjno so >e smejali Nemcem v malo naklonjenem inozemstvu, a smejali so sc tudi Nemci. Če so se smejali nasprotniki Ncmcev, je to povsem razumljivo. Ali pa so imeli Nemci prav, da so sc toliko smejali, ali ne, je drugo vprašanje. Ogrska Madžarska pripravljena zajamčiti manjšinske narodnostne pravice? BUDIMPEŠTA, 6. Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil deputaciji šopronj-skega prebivalstva, da je madžarska država pripravljena zajamčiti narodnostne pravice manjšinam, ki bivajo na šopronj-skem ozemlju. Pripravljena je priznati njihov jezik kot naučni jezik in kot uradni iezik v krajih, kjer bivajo kompaktno. Nabiranje vojakov za madžarsko vojsko. BUDIMPEŠTA, 6. Listi objavljajo proglas vlade, ki vabi fante, naj vstopijo v vojsko. Vlada naglaša važnost organizacije madžarske vojske in izraža svoje obžalovanje, da sc je tako T"*" mladine odzvalo pozivu pod orožje. Ker je nabiranje za istrske žrtve zaključeno, prosimo vse cenj. nabiralce in nabiralke, da blagovolijo čimprej v posla ti nabiralne pole z nabranimi zneski vred. — Odsek za pomoč Istri v Trstu, al. Sv. F/ačiška 20 L Dnevne vesti Pravoslavni božič. Naši pravoslavni bratje obhajajo danes božič. Služba božja se bo vršila ob 10'35 v pravoslavni cerkvi. Hristos se rodi! Tuntar izstopil iz komunistične stranke. Komunistični «Lavoratoro je objavil nastopno objavo izvršilnega odbora Komunistične stranke Italije; < Izvršilni odbor je vzel na znaDje izstop iz stranice, ki ga je predložil poslanec Josip Tuntar, ter se ne namerava pečati s stvarnimi razlogi izstopa, kateri sc nanašajo na zadevo nucl Tuntarjem in goriško okrajno bolniško blagajno. Odbor obžaluje, da Tuntar ni znat podrediti rešitve svoje osebne zadeve višjim potrebam komunističnega gibanja, ter je sklenil, da sc izjava o izstopu iz stranke, ki jo je predložil Tuntar, sprejme. Obenem poziva .odbor Tun-tarja, naj brez obotavljanja odloži mandat, ki mu ga je poverila stranka. "V kaki vzročni zvezi se nahaja Tuntarjev izstop iz komunistične stranke z njegovim znanim na silnim nastopom v okrajni bol.iiški blagajni v Gorici, nam ni znano. Po vesteh iz Rima je dobilo predsedstvo poslanske zbornice prošnjo od sodnije v Gorici, naj se proti poslancu T u nt ar j u doveli kazensko postopanje po §§ 81. in 98. avstrijskega kazenskega zakonika (javno nasilje in izsiljenje). Kakor smo svoj Čas poročali je bil poslanec Tuntar suspendiran iz službe v omenjeni bolniški blagajni deloma radi nerednosti v blagajni deloma iz strankarskih razlogov. Vprašanje njegovega razmerja do blagajne ni bilo tako; rešeno tur je nadalje prejemat plačo. Dne 16. julija je šel Tuntar v blagajno in je zahteva!, kakor pravi obtožnica, naj se mu izplača vnaprej plača za prihodnji mesec avgust. Ker mu uradniki niso ugodili, je začel razgrajati in žugati. Nekateri uradniki so baje utekli, je Tuntar Šel k blagajniku in ga z grožnjami prisilil, da mu je inoral izplačati. Vsled te^a je goriška blagajna ■vložila proti njemu ovadbo pri državnem pravdništvu. Polemika tržaških Xa v o r atoro v «. Dejstvo, da je > Lavoratore Socialista - odprl pred javnostjo vse svoje predale in vse svoje knjige, kakor smo poročali pred par dnevi, ni njegovega komunističnega »žensota« prav nič prep? 02!o, da je socialist nedolžen. Ne zamet i mu sicer, da stoji na stališču, da se denar iržaških prolelar-cev lahko porabi tudi za kritje stroškov, ki jih imajo Iržaški »proletarski« listi. V tem se oba »Lavoratorac popolnoma strinjala in imata tudi pegum to povedali. Toda iz blagajn delavskih zvez je treba jemati denar na drugačen način in ne tako nerodno, kot je napravil *Lavoratore So-cialistaj:. »Ne gre za lo — pravi včerajšnji ^Lavoratore« — da je neka delavska organizacija podpirala »Lavoratore Socialista«. Vprašanje ni v tem. Delavske organizacije imajo dolžnost podpirati proletar-3ke ilste. Kdo bi mogel dvomiti o tem? Toda — nadaljuje >Lavora tore x — včlanjeni delavci morajo o tem sklepati. Podpori mora pritrditi volja organiziranih dela vcev in voditelji je ne smejo dovoljevati nujnim potem. Predvsem je > Lavoraiore Socialista« hotel utajiti zasebna pogajanja med poslancema Oiulietti-jem in Barato-nom. Ta pogajanja pa zares razodevajo, da so med italijansko socialistično stranko in poslancem Giuliettijem soglasja in sorodnosti, k! so zelo značilne. Ko pa poslancc GiulicUi podpira socialistične liste, je jasno, da misli, da smernice socialističnih listov niso v prevelikem nasprotju z njegovimi lastnimi smernicami. Ravno radi tega »Lavoratore Socialista< ni hotel povedati rcsnice. Zakaj bi sicer bit lagal? V isti sapi hoče komunistično glasilo dokazati, da ono ni lagalo in v ia namen je objavilo snimek sledečega pisma od 30. decembra 1921., ki ga je prejel poslanec Ba-ratono od poslanca Giulietti-ja: Genova, 30. 12. 1921. — Dragi Baratono! Pisal sem Biffi-ju, kakor sem Ti telefoniral. Rekel sem mu, da naj opozori Malatesto, da s sistemom 1000 izvodov ne gre, zato da bo Zveza pomorščakov podpirala list bolj hitro. V kratkem mu bo poslala drugih 5000 lir'. Pet tisoč je bilo poslanih ondan. Sedaj jih je moral list že prejeti,« Kako je prišlo to pismo, ki je bilo naslovljeno na g. Malatesto, v roke komunistom? To nam pove včerajšnji Lavoratore Socialista^ s sledečimi besedami: vPoštenjaki, ki se zbirajo okoli gnezda v ul. Maiolica, so dobili Bog ve na kak način neko zasebno pismo, ki ga je poslanec Baratono naslovil na tovariša Malatesto. V svoji izbrani korektnosti so oni to pismo obdržali, odprli in so objavili včeraj nekoliko odlomkov iz njega... Po komunistični morali je torej dovoljeno si prisvajati zasebna pisma in se požvižgati na pisemsko tajnost ter na vsa pravila osebne sposobnosti...« Nato »Lavoratore Socialista* izrecno naglaša tudi s svoje strani, da je popolnoma naravno, da delavske organizacije podpirajo proleiarske liste. Delavci so zbrali zanj že 137.099'20 lir. Komunistični -Lavoratore«, t. j. tisti »Lavoratore« ki se sedaj zgraža — naglaša socialist dalje — bi nikakor ne zavrnil kake podpore od Zveze pomorščakov, kakor ni odklonil 10.000 lir od Zveze stavbinskih delavcev in kakor je prosil Zvezo kovinarjev 5000 lir, ki mu jih je zveza dala brez dovoljenja skupščine. Je res ali ni res? ... Pozivamo ga torej vnovič, naj posnema naš primer in naj objavi ves svoj primankljaj ter naj pove, odkod mu prihajajo ogromne svote, ki so mu potrebne za kritje tega priman-kljaja.« Stran U »EDINOST« V Trstu, dne 7. januarja Polemika se bo gotovo nadaljevala, Si-.er pa je najzanimivejše ie dognano. Voditelji delavskih zvez razpolagajo z de- ne, da je vendar Marijan v dvomu, če stoji pred previm morilcem. Slocovaiz je pedal alibi (to se pravi; dokazal je; da je bil za časa rmo- uciav^u, -F^f^ ' kje drugje). Alibi e bil potrjen in dozdeva »arjett organiziranih delavcev biez n,iho- po njegovih sorodnikih. vega znanja m brez ozira na njiiiovo voljo. Delavec. Cezar Forcer, o kateremu smo po-j o sta do sedaj ponovno potrdila oba •Lavoratora c. Čedno preurejanje javne uprave. V vsej Italiji ga ni človeka, ki se zanima za javne stvari in ki bi ne priznaval, da sedanja uredba favne uprave ne odgovarja niti od daleč nalo- j očali v četrtkovi številki, da se je nevarno poškodoval pri delu m lesnem trgu pod Skednjem, jc umrl pred snečnjim v mestni bolniš- nici. Zimska seknje. ga »e izdal?.. V prvem nadsir. hiSe si. 24 v ulici Valdirivo ima sedež tvfdka |am sodobne moderne države. Vsi govore o L. Ci rabiagio. V tej tvrdki so prevrtali tatovi potrebi reforme birokracije > v smeri poenc- v noči od 4. na 5. železno blagajno- 7 odo iz nje davljenja vsega poslovanja in skrčenja števila niso vzeli ničesar, ker jih je bil nečni čuvaj jradnikov. To potrebo nanašajo tudi vsi vlad- Ivan Desi;o pregnal. En tat je pozabil v prani možje, med njimi tudi sedanji ministrski storili zimsko suknjo, ki ga je izdala. Policijski predsednik Bonomt. A kaj je storil ta poslednji agenti so našli namreč v žepih omenjene suk-poprej, ko je bil vojni minister? Ustanovil je nje nekaj 1 Ulico v, na kaierih jc stalo ime Ivan nov personalni oddelek častnikov generalov^! Indrigo, ulica Giuliani št. 6. Samo po seDi je Osebje je torej — pomnožil. Vojni minister umevno, da so sc podali policijski ageatje na Kodino je tudi ustanovil nov oddelek: poli-! njegov dom in ga aretirali. Indrigo jc priznal, lično-vojaški urad=>. In to naj bi bilo »krčenje da je suknia njegova. Toda na mjben način ni števila uradnikov in poenostavljanje poslova- boiel priznati, da je bil udeležen poskušene njal Vredne se je pridružil tema dvema sedanj ' ' ^---- - ----1-------- rotto. Ustvaril je nov nemento-. Osebje vojnega ministrstva se je niso pouiaga _ zopet — pomnožilo. Na naravnost imenitno kamro a pozneje ga bodo spravili v zapor misel pa je prišel profesor Enri ima vendar prav. Mladinsko draštvo ki je vzklilo globoko iz src mladine, narod ljubeče in požrtvovalne, te navdušene mladine, ki je bila najtrdnejša in najpogumnejša opora svojega naroda, bo slavila dne 8, januarja 1922. prvo ob- . .... ,, » letnico svoje ustanovitve. V tem letu je to! civilnem« uradniku m ga prosila, da na, * ji napravi hstek za Grahovo. ^Orahovo«, se je začudi! uradnik. : Kje je ta kraj. Go- pobcljene. j zabav, katere sc ne končajo z grobom in I ječo, pričevanjem in sodnijo. Tako jc pri nas. Zgodilo se je, da je nedavno od tega hotela neka gospa iz Italije v baško dolino. Ker je imela pravico za znižani vozni listek 40 5^, je šla k društvo premagalo nemale ovire ter pokazalo vso svojo moč in razvilo daleč naokrog svoje delovanje. To društvo ima za seboj leto obstoja, trpljenja in boja! spa, mi imamo vožnjo samo do Podbrda. Do Potibrda vam lahko napravim listek, Dramatični odsek bo vprizoril ob tej priliki do Grahovega pa ne morem,« To so pa res Finžgarjevo igro v treh dejanjih: a Veriga p. dobri geografi. Tistih par postaj od Trsta do Podbrda, a jim ne vedo imena, »II popolo FriuJano«. V Gorici imamo že lepo število listov, toda dan za dnem sc prakaže zopet kak nev na površje. Zdaj jc pričel izhajati =11 popolo Friulanos in sicer izhaja vsak pondeljek, torek, Četrtek in soboto. Tiska se v Narodni tiskarni. List je za pokrajinsko avtonomijo. Kateri stranki ali skupini bo služil, se še ne da jasno razvide ti. Glede narodnosti, pravi, je jasno, kakšno stališče bo zastopal, ve pa, da šovinizem škoduje narodni stvari. Začetek točno ob 16.30. Zvečer ob 20, uri zabavni večer za povabljene z naznovrstnim sporedom. Opomba: Ker nam je Konsumno društvo v zadnjem trenutku odpovedalo dvorano za zjutraj in jr» oddalo drugemu društvu, se uradna proslava cdloži za zvečer pred zabavnim večerom. Toliko na znanje povabljenim. Odbor M. D. P. podr. sv. Jakob. Občni zbor pevskega društva «Velesila^ v Skednju se bo vršil v nedeljo 15. januarja 1922. točno ob 9. uri predpol. v prostorih velike dvorane hiš št. 296 v Skednju. Ducvci red: 1, Pozdrav prusednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Razrti nasveti in predlogi; 5. Volitev novega odbera. Odbor. Sceg, Včeraj proti jutru je zapadel v našem mestu prvi sneg, ki se jc pa že v popoldanskih urah v veliko žalost otrokom stalil. Književnost in umetnost Nova revija »Socialna misel- začne izhajati januarja meseca 1922. leta. Prinašala bo kratke Članke o najbolj aktualnih vprašanjih domače in svetovne politike, socialnem vprašanju, kulturnih problemih in gospodarstvu v znanstveni« najširšim krogom razumljivi oblici. _ Obravnavala bo vsa vprašanja s staiisca krščanskega svetovnega nazora, dajoe v tem okviru najširšo svobodo, in si zasigurala za vse panoge odlične sotrudnike ter bo pnšla ■ nasproti potrebam našega časa, ki rabi zlasti i odločnih smernic v socialnem pogledu, bocial-j ni del bo urejeval dr. A. Gosar, kulturni rr. | Tersegiav. Cena 100 K na leto. Izhajala bo dva<-' najstkrat na leto. Naroča se pri Ničmanu, prodajalna Kat. tisk. društva v Ljubljani. Starcindijske pravljice. Prav zanimiva knjiga je to, ki jo je izdala »Svoboda« v Ljubljani. Preložil jih je Suchy, lepe risbe je narisal Plochy. Knjigo lahko imenujemo eno najbogatejše ilustriranih knjig. Pripovedke so lepe, da jih težko odložiš, če si jih začel brati. Sledilo bo še več zvezkov. ;>Jugoslo venska Bradogradifišta«. Dne 5. decembra 1921, se je ustanovilo na Sušaku pod gornjim imenom društvo z osnovno glavnico K 28,000.000, od katerih sc takoj plača 20,000.000 kron. Društvo je prevzelo ladjedelnici v Kraljevici in Zur-kovem. Prejšnji lastniki Ganz et Co. — Danubius so prevzeli z dovoljenjem jugo-slovenske vlade 15% deležev novega društva, dočim so ostalih S5% delnic prevzeli domači zavodi in zasebniki. Marijan Košuta pred osamljenim racrilcem očeta in matere. Za časa umora v gostilni Pri Karlu-- v ulici delia Tesa je bilo aretiranih več sumljivih oseb med njimi tudi Alojzij Stoko-vatz, Stokovatza, ki je največ na sumu ia ki jc zahajal pogestoma v omenjeno gostilno, so obdižali v preiskovalnem zaporu, dočha so se drugi aretiranci sčasoma izpusžili, ker se je izkazalo, da nimajo pri vsej stvari nič opraviti. Kakor smo že ponovne naglašali, je edina priča, ki jc bila očividec groznega umora, Marijan Košuta, ki je pred par dnevi zapustil bolnišnico. Pred včerajšnjim je moral Košutu s policijskimi agenti v juzuitski zapor, kjer jc Slocovaiz, da izpriča ali \z Siocovatz kriv dvojnega umora, ali ne. Ko je videl Košuta osumljenega morilca, je izjavil: -Dozdeva se mi da jc on.a Iz tega je razvid- Gospodarstvo — Jugoslavija si izposodi tovorne vozove v Avstriji- Jugoslovensko ministrstvo prometa je odposlalo delegata na Dunaj, da prevzame 300 tovornih voz na posodo. Teh 300 voz sc bo rabilo za izvoz domačih proizvodov. — Jugoslovenska piovba. Iz Eelgrada poročajo: Vlada jc oprostila morska plovbna podjetja za deset let plačevanja davka na obrat, pridcbnme in dohodnine kakor iudi vseh dr-žavnih in občinskih doklad ter prispevkov za trgovinsko zbornico in sploh vseh taks in pristojbin. Oprostitev velja za nazaj, in sicer se prične z 28. ,'uiija 1921., t. j. z dnem, ko se je .ratificiral sp^raz^m, ki sta ga sklenila Trum-bič in .Bertolmi. — Nova pridobitev trboveljskega pretao-govniifca, V krogih finančnikov se govori, da se bo trboveljska d. d, udeležila, pri avstrijskem premogovniku -o najvišjih cenah plačuje edini grosist Beileli Vita, Via Madonnina 10, L 38 ZLATO in srebrna liron« plačam ve? kot drufi kupci. Albert Pcvb, Mazzhrf 46 bližini drvenega trga), 44 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 KROJACNICA Avgust Stular, ul. S- Francesco D'Assisi št. 34, 111. nad. Je edina dobroznana krojacnica v Trstu. 23 UBIRALEC in popravijalec glasovirjev jn harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo V. nad. POZOR AMERIKANCI! Proda se posestvo obstoječe iz dveh enonadstropnih hiš, (v eni se nahaja staroznana, dobroidoča gostilna) gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno. Gostilna se nahaja lik farne cerkve v večjem kraju ob železnici. Ponudbe pod "Ugodna prilika^ na upravnistvo lista. 2241 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V j? EDIN OSTI« Uvozna in izvozna tvrdka Debiosio I Domeniš Trst, via Coroneo 13, telefon 12-34 opozarja na novodošle velike partije ste-klenine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. 33 registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uradiije v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje 9V £io 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, z - i stave in osebne kredite. — Obres s mera po dogovoru. Urciins ure za slranhe cđ 9 So 13. | Ob nedeljah in praznikih je urad zapr{. j Št. telet. 25-07. h 33 s papirjem in galanterijo, na jako prometnem kraju mesta Maribora, se pod ugodnimi pogoji proda, cventuelno se prepusti kupujem In pbčujem po cenah, ki jih d; i.-?: ne morejo plaćati. ' • Via Pondares št. 6, L 1TTVUTTM ^ovrasp:^.-?^ - r< i zlatičinc, lisičje, dihurjev^, vidrine, j-(DeČevo ter zajčeve' plačuje po najvišjih cenah. D. W1NDSPACH, Trst, Via POHIŠTVO novo in staro se prodaja po naj-nijifc cenah v Gorici, via Formica 27. 32 ninu u i u u u, t^cinucni'j iJic^uoii . IO U stanovanje. Kje, pove Nerat, Maribor, Go- Battist. (Stad.on) St. 10, li. spo:ki litica 5S, Jiigoslavija. 34 ^^^^a^^'msMMSSS^M^ss^^ssr^ Cesar nad&tr PRIPOROČA se đobreznana brivnica Josip .Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. [M RSUMAZAN, sredstvo proti trganju po udm, ! bolečinam v plečih in križu ter revmatizmu, se dobiva v lekarni v II. Bistrici._J* DELIKATESNA TRGOVINA na glavni ulici j v Mariboru se radi družinskih razmer za' 12.000 lir proda. Ponudbe na Max Viljem, Maribor, Mdjska cesta 10, Jugoslavijo. 34 IŠČEM zmožnega zastopnika oz. odjemalca zal 50—100 komadov mešane zaklane peratni- 1 ne. Dopisi, slovensko, nemiko. A. Ekart, Pra^crsko. Jugoslavija. 34 PLAŠČ S KOŽUHOM za gospo, popolnoma j nov, se proda za 1000.— lir radi selitve. Corso Garibaldi 29. vrata 6. 35 s K 200.000 do 500.000 išče gumitehnično podjetje vsled povečanja Družabniku se evemuelno nudi skromno stanovanje, vse drugo po dogov ;: : . Ponudbe pod „808" na oglasni za-od I. Sušnik Maribor, Slovenska uL 1;». PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteli Holandec Roman (36) Toda tudi lo znamenje nas sed^) svari,* j« dostavil HiFIcbrant. Poglejte kako visoko se te v tem kratkem času vzdignilo ono oblačje. Mesec sc mu jc sicer izognil, a k molu bo- zopcl viet. In na severozapadni strani jc zabli ■ Tudi meni ni nič boljeg jc pristavil Filip, • toda saj smo v rokah vsemogoče Previdnostih Z glasnimi klici je začel kapitan razdeljevati povelja. Ladja se je silovito zibala in včasih grozeče nagniia. Liio je v močnih curkih in bilo jc tako temno, da si komaj razločil poleg sebe stoječega moža. Po nebu sc jc zavihtel ogromen blisk, ki mu jc odgovorilo strašno grmenje. •Brzo! Brzo!» Mornarji so stresali vodo iz svojih premočenih oblek in eni so šli na delo, drugi pa so porabili temo, da so sc skrili pred nalivom. Vsa jadra izvzemši krmilno platno, so bila zavita in «Šilinga je lezel proti jugu. Morje je tulilo v visoko penečih valovih. Iz oblakov so divjali veletoki dežja in vsi premočeni in prestrašeni mornarji so se stiskali ob debelih jamborih. Nikdo se ni upal spodaj pod krov. Vsak je bil sam zase in premišljeval svojo usodo. Vsi so stali pod utisom začarane ladje, ki jih je tako izravnovesila. Bila je dolga, dolga, strašna noč, ki je nikakor ni hotelo biti koncc. Slednjič se je vendar začelo mračiti — nastajal je dan. Ljudje so drug drugega spogleda\ali, teda v njihovih pogledih se je kazal obup. Vedeli niso izhoda in. so ostali vsak. na svojem prostoru, ki so si ga zbrali tekom noči in moičali. Od časa do časa so se valovi pognali več metrov visoko in vrgli ladjo daleč nazaj. Kloots je sedel v svoji opazovalnici pri kompasu, Hillebrant pa s Filipom pri krmilu, ko je treščil ogromen val na ladjin krov in vrgel po tleh kapitana in oba pomagača, da so obležali nezavestni. Kompas je bil čisto strt, pri krmilu nt bilo nikogar, Isdja se je začela sukati v krogi? in pod novimi udarci še silnejSih valov se je zvrnil glavni jadrnik. Vs* se je nahajalo v največji zHK-di. Kapitan Kloots je bil onesveščen in le z največjo težavo sc je Filipu posrečilo pregovorili dva mornarja, da sta odnesla la-djevodjo v zavetje, še v nesrečnežem stanju se je nahajal Hillebrant, ki mu je zlomilo desno roko in pa sploh te2ko> poškodovalo. Filip ga je odnesel na ležišče in s« spe* vrnil na krov, čfa hi skušal vsaj nekoliko urediti zmešnjavo. (Dalje). Delnlfka glavnica L 15,000.000 Rezeruc L 5,100.000 Dunal, Opalila, TRST, Zadar. Aiiiirani z-.vodi v Jugoslaviji: Japanska banka« Beogrcd in njene podružnice v Ceiju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotom, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Aiiiirani zavod v New-Yorku: Frank Sakser Ste de Sank* Iz^rSuje vse tanine posle. mr PREJEMA VLO