UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska^* Banka Banka __..., / OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:064/491'068 del. čas od 12h do Olh PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Izjava parlamentarnih strank Soglasno za Nato V skupni izjavi referendum o našem vključevanju ni posebej omenjen, prav tako pa bi želel izjavo podpisati tudi samostojni poslanec Ciril Pucko. Nato je očitno osrednja tema za notranjo in zunanjo rabo. Predstavniki parlamentarnih strank in poslanca narodnosti so podpisali skupno izjavo v podporo slovenskemu vključevanju v zvezo Nato, ki so jo skupno oblikovali v kabinetu vlade in v vodstvu Socialdemokratske stranke. V izjavo so zapisali, da je Slovenija pripravljena nositi svoj del stroškov članstva in da smo upravičeni na sprejem v prvem krogu. O referendumu o sprejemu v izjavi ni govora, čeprav bi bil mogoč (zanj se posebej zavzema Združena lista), izjavo pa bi želel podpisati tudi samostojni poslanec Ciril Pucko, ki so ga tokrat očitno šteli med LDS. V vsesplošni Nato evforiji se slišijo tudi kritike, da bi nam taka izjava veliko bolj koristila pred enim letom kot pa sedaj, ko je o novih članicah že precej odločeno. Takrat so bili tisti, ki so danes zelo glasni za Nato, precej skeptični.Tudi skoraj polletno brezvladje je naredilo svoje. Takrat namreč nismo mogli vleči resnih potez, pa tudi tujina je čakala na razplet vladne krize. • J.Košnjek Prometni ministri v Berlinu Tudi o kriminalu v transportu Ljubljana, 22. aprila - Berlinskega sestanka evropskih ministrov za promet se udeležuje tudi slovenski prometni minister mag. Anton Bergauer. Ministri so včeraj začeli obravnavati prometno infrastrukturo, varstvo okolja, varnost in dostopnost prometnega sistema, dostop do trgov in konkurenčnost ter ovire, ki preprečujejo učinkovitejši promet. Ministri bodo danes sprejeli nekaj resolucij, med njimi tudi resolucijo o kriminalu v transportu. Sprejeli naj bi tudi resolucije o invalidnih osebah, o medsebojnem priznavanju parkirnih oznak, o kolesarjih in razvoju kombiniranega prometa. Danes se začenja seja državnega zbora 20 iw? oomt GUksmu! Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen ie več kot pol leta. NAROČAM m za najmanj eno leto Ime in priimek:................... Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite Izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: • z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih izletov, Id ga bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem pridobil(a): Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! Za državo več denarja Za premostitev težav pri začasnem financiranju delovanja države predlaga vlada poseben zakon, prav tako pa naj bi poslanci tokrat sprejeli tudi sveženj gospodarskih zakonov, ki bi morali biti sprejeti že v prejšnjem mandatu. Ljubljana, 22. aprila - Danes se začenja v Ljubljani redna seja državnega zbora s predlaganim obsežnim dnevnim redom. Utegne pa se še razširiti, saj Združena lista napoveduje zahtevo za določitev roka za referendum o vračanju gozdov, za kar je v rekordnem času zbrala nad 50.000 državljanskih podpisov, in za predlog Ustavnemu sodišču, da podaljša moratorij na vračanje nacionalizirane posesti. V vodstvu državnega zbora so se dogovorili, da bodo tokrat volili tri nove podpredsednike državnega zbora, kar predvsem pri Slovenskih krščanskih demokratih povzroča nejevoljo. Njihova Helena Hren - Ven-celj bi morala odstopiti, poslanci pa bi izvolili tri nove: po enega iz LDS, Desusa in Socialdemokratske stranke. Vlada predlaga državnemu zboru, da po hitrem postopku sprejme zakon o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja. Proračuna za leto 1997 še ni, na nekaterih področjih (ceste, kmetijstvo, gospodarstvo) povzroča začasno financiranje velike težave, zato naj bi zakon dovolil porabiti več proračunskega denarja. Čeprav sta koalicijski stranki soglasni za ta zakon, pa utegne biti razprava zanimiva. Vlada bo morala odgovarjati, zakaj letošnjega proračuna še ni in zakaj manever, da bi oktobra sprejeli letošnji proračun in proračun za prihodnje leto. Vendar utegne biti večina Krščanskodemokratska debata. Od leve mag. Marjan Schi-ffrer, ki bo le postal predsednik odbora za Slovence po svetu (LDS se Je odpovedala tej funkciji), poslanec Miroslav Mozetič in ar. Borut Sommereger, tajnik poslanske skupine SKD. za zakon, saj na nekaterih področjih, ki so odvisna od proračuna, že hudo škriplje. Poslanci bodo odločali o predlogu zakona o davku n» izplačane plače (plače do 105.000 bruto ne bi bile obdavčene), prav tako pa o spornem zakonu o posebnem davku od cestnih motornih vozil-V razpravi o tem zakonu bo vroče. Opozicija že dviguje glas, saj ima ta zakon za zgrešenega. Slovenci naj bi spet kupovali stare in manj varne avtomobile, kar bo povečevalo število žrtev na cestah. Na dnevni red prihaja paket gospodarskih zakonov: zakon o zaključku lastninjenja, z«' kon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza, zakon o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij, zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije in spremenjen zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Pri sprejemu zakonov ne bi smelo biti problmeov, saj tudi iz nekaterih opozicijskih strank (soicialdemokrati. Združena lista) napovedujejo možno podporo zakonom. • J.Košnjek, foto G. Šinik Konec meseca o Evropi in Natu V državnem zboru so se odločili, da bo izredna seja državnega zbora o vključevanju v Nato in Evropsko unijo najverjetneje 29. aprila. Odbor za mednarodne odnose je zahteval od vlade, da do seje pripravi pisno poročilo o vključevanju in stroških. Vedno bolj aktulano je tudi vprašanje ratifikacije evropskega sporazuma v slovenskem državnem zboru. Zakon o ratifikaciji je vlada že dala v državni zbor, ta pa naj bi odločal na izredni seji 29. aprila ali na redni seji predvidoma 20, maja. Nepredvidljive naravne nesreče Ogenj požrl 2,4 milijarde tolarjev Ljubljana, 22. aprila - Župani slovenskih mest so se zbrali na posvetovanju o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. O pomenu te dejavnosti in naši pripravljenosti je govoril obrambni minister Tit Turnšek. Lani so bile v Sloveniji številne naravne in druge nesreče, od snegoloma do žleda in požarov. Požarov je bilo 2850, povzročili pa so za 2,4 milijarde tolarjev škode. Za marsikatero občino je škoda največja ovira za razvoj. Zato bo država zboljšala splošno pripravljenost države in občin na naravne nesreče, je dejal minister. • J.K. Državni svet je zasedal Vlada ukrepa prepozno Ljubljana, 22. aprila • Pretekli teden se je sestal državni svet in sprejel stališča do strategije povečanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije, ki jo je pripravila vlad^ Državni svetniki ugotavljajo, da je vlada sprejela dve strategiji, strategijo ekonomskih odnosov s tujino in strateg'' jo povečanja konkurenčne sposobnosti, vendar oba dok"' menta prihajata prepozno. Vendar država potrebuje poglej naprej in v tem popgledu je poteza vlade dobra. V slovensk1 industriji je bilo veliko zamujenega, saj je bila predolg0 zapostavljena. Industriji je treba vrniti veljavo in njenern11 razvoju podrediti ukrepe, tudi monetarno, tečajno in politik0 obrestnih mer. Največji problemi slovenske industrije so zastarelost, uničenost kapacitet in podkapitaliziranost. • J-*1 STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Demokratska stranka Slovenije Protiustavno igranje s proračunom Ljubljana, 22. aprila - Demokrati Slovenije javno sprašujejo predsednika in podpredsednika vlade, finančnega ministra in predstojnika vladne službe za zakonodajo, zakaj predlagajo v sprejem državnemu zboru protiustaven zakon o zagotovitvi sredstev za potrebe države v obdobju začasnega financiranja. Ustava je v tem oziru jasna in zahteva financiranje po prejšnjem proračunu. Demokrati razumejo probleme nekaterih dejavnosti, vendar sprašujejo, zakaj vlada potem ne sprejme proračuna za letos, ampak skuša manipulirati z javnimi financami na protiustaven način. Zakaj bo treba čakati do oktobra, ko pa so pred volitvami zagotavljali, da je proračun že pripravljen. Se torej slovenska vlada požvižga na ustavo, se sprašujejo Demokrati. Slovenska nacionalna desnica Za Nato in narodno spravo Ljubljana, 22. aprila - Kot pravijo v sporočilu za javnost, je v soboto svet Slovenske nacionalne stranke med drugim evidentiral tudi možne kandidate za jesenske volitve predsednika države in držav- nega sveta. Sicer pa stranka podpira Deklaracijo na narodni spravi, ki jo je državnemu zboru predložilo gibanje ob Lipi sprave. Sicer je Sašo Lap leta 1994 predložil podobno deklaracijo pod imenom Obžalujem, vendar se je "zgubila". V tretjem poskusu naj bi deklaracija le prišla na dnevni red. SND se zavzema za popravo vseh krivic (v denarju), ki jih je povzročil komunizem na Slovenskem. Stranka je tudi za sprejem Slovenije v Nato, ker bi bili le tako zavarovani pred nepredvidljivim jugom. Članarina je smešna v primerjavi s starimi časi, ko smo dnevno dajali za Kosovo milijon dolarjev. Mobilizirana imajo težave Ljubljana, 22. aprila - D6' legacija Zveze mobiliziran'" Slovencev v nemško vojsk 1941 - 1945 je obiskala Soči*1; demokratsko stranko Slo^ nije. Mobiliziranci so op0' zorili na še vedno neurejen status svojih članov kij11 dolgoletnim prizadevanje01' da jim slovenska država ve11' darle prizna status žrtve drug svetovne vojne. SocialdernoK' ratska stranka Slovenije * podprla prizadevanja za en& kopravno obravnavanje vse žrtev druge svetovne vojn ' tako kot to določajo medfl*£ odni sporazumi, ki urejajo vprašanja. • J.K. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Dire Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldjna Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovi*. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, K'*™,; Tisk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: tele'" j 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimes* : obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v c« časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT > (MSMOT GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Ivan BIZJAK, varuh človekovih pravic Za običajnega človeka je majhen problem velik Naša poročila so tudi zbir problemov navadnih ljudi, za katere smo, tudi zaradi obsedenosti z velikimi temami in aferami, otopeli, ugotavlja varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Državni zbor ni našel časa (ali volje), da bi obravnaval poročilo za leto 1995, čeprav že nastaja novo. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA V letošnjih prvih treh mesecih je prejel vaš urad kar 830 pobud. To je veliko. Je to znak, da s pravno varnostjo v Sloveniji ni vse v redu? "Vedno več pobud, ki jih dobivamo, je zanesljivo znak, da ima veliko ljudi probleme v odnosu do državnih in občinskih organov, do vseh hstih institucij, ki sodijo v našo pristojnost. Deloma pa Je to tudi pokazatelj, da ljudje vedno bolj poznajo in zaupajo instituciji varuha človekovih pravic." Ljudje imajo različne težave in probleme. Katerih je največ? Kateri se vam zdijo najbolj problematični, ki bi Jin bilo treba prednostno reševati? "Najbolj problematični so tako imenovani sistemski Problemi, kot jim rečem. Pri °jih pa sam ne morem ravno veliko pomagati. Predvsem 8re za nerazumno dolge postne, predvsem na sodiščih, zlasti na skoraj vseh okrajnih m delovnih, pa tudi na upravnem oddelku vrhovnega sodišča. Zaostanki so tolikšni, da človek ne more računati, da bo prišla njegova zadeva na vrsto v razumnem času. To niia za posameznika in reševanje njegovega problema hude posledice. Če dobi nekdo lokacijsko dovoljenje in se sosed pritoži, traja najmanj eno leto pritožbeni rok na nrinistrstvu, če pa je sprožen »e upravni spor, traja najmanj dve leti, da vrhovno sodišče odloči. V teh letih posameznic, ki ima voljo in verjetno tudi denar, ne more ničesar boriti. Na okrajnih sodiščih fraja leta in leta postopek !zterjave terjatev. Vse to spodbuja državljane k nepoštovanju zakonov in tudi * neporavnavanju svojih obveznosti." Pojavlja se torej pravna nePokorščina? "To ni pravna nepokoršči-°a- To je pravni nered in j^sna erozija pravne države, re država nima učinkovitih •nstrumentov, da uveljavlja Svoje zakone." Zastarela uporniška pravila Ko je bila izvoljena nova yada, ste izrazili željo po ^ntprejšnjih sestankih z mi -»istri tako imenovanihure-Presivnih" resorjev, kot so n°tranje zadeve, obramba, Pravosodje. Včeraj (sreda, i6' aprila - op.p.) ste se e*tali s pravosodnim minis-l!9m Tomaiem Marušičem. *°J sta se dogovorila glede ostankov na sodiščih? i. Problematika sodstva je lla v ospredju. Minister je ^Povedal nekatere ukrepe a zboljšanje stanja. Upam, a bo d0 njih prišlo in da °d° primerno učinkoviti." *vo berem vaša poročila, je z^nimiv podatek, da se na obrača precej zaporni-Kov> Večkrat obiščete tudi taP?>r€' S° morda pri zago- v'janju pravic zapornikov pr°blemi? Priporniki in obsojenci na prestajanju zapora se na nas kar pogosto obračajo. Moji sodelavci so bili te dni v zaporu na Dobu, sam pa grem tja jutri (včeraj, 21. aprila). Okrog 70 obsojencev se je prijavilo na pogovor. Problemi so različni. Nekateri zadevajo socialni položaj družin obsojencev, drugi zadevajo kazenski postopek, tretji pa razmere v zaporu. Zelo moteči so zastareli hišni redi. V upravah zaporov pravijo, da čakajo na nov zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Tako imamo hišne rede, ki so dopolnjeni z začasnimi navodili m drugimi občasnimi ukrepi. Naš urad si je prizadeval za preglednejše stanje in narejeni so bili vsaj čistopisi hišnih redov. Nejasna določila o pravicah in obveznostih zapornikov povzročajo konflikte. Nekateri obsojenci želijo premestitve v druge zapore, nekateri se pritožujejo nad možnostmi izobraže-vanja, drugi pa niso zadovoljni z zdravstvenim varstvom in odobravanjem ugodnosti, kot so možnosti izhoda ali telefoniranja. V sodelovanju z upravami zaporom in upravo za izvrševanje kazenskih sankcij skušamo probleme sprotno reševati. Del problemov pa se vleče naprej, med njimi tudi vprašanje plačila za delo obsojencev." Iščejo vaše posredovanje tudi zaporniki iz Radovljice? "Radovljiški zapor sem že obiskal. To je tipični manjši zapor, z relativno malo pri-porniki in obsojenci. Na razmere v zaporu ni bilo pripomb, nekaj jih je bilo le v zvezi s sodnimi in drugimi postopki." Zakon za vojaške pokojnine Zadnjič ste izrazili obžalovanje, da državni zbor še ni obravnaval vašega poročila za leto 1995, čeprav ste ga posredovali pravočasno in stanje pravne varnosti v državi ni ravno blesteče. Bo tudi poročilo za lani, ki ga že končujeta, doletela enaka usoda? "Mislim, da je neuvrstitev poročila na dnevni red državnega zbora obžalovanja vredno, čeprav razumem, da so bile lani volitve in se je predvolilna tekma začela že pred parlamentarnimi počit- imenovane osamosvojitvene problematike, od državljanstev do dovoljenj za stalno ali začasno bivanje, problemov z vojaškimi stanovanji, dovoljenj za vstop v državo do omenjenih vojaških pokojnin. Pri pokojninah večinoma še tečejo sodni postopki, tako da morebitno naše posredovanje ne prihaja v poštev. Postopek na sodišču je stvar sodišča. Glede pokojnin pa menimo, da mora te stvari urediti zakon. Sedanje pokojnine so namreč odmerjene na osnovi odloka iz leta 1992 o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin. To ni primerno. V petih letih bi že lahko problematiko rešili z zakonom in se tako izognili novim in novim sporom, ki jih rešujejo sodišča. Najbolj problematični so primeri, ko gre za prosilce, ki jim očitajo sodelovanje v agresiji na Slovenijo leta 1991." Problem je težji tudi zato, ker so pravni razlogi obremenjeni s političnimi. "V teh primerih gre tudi za politična vprašanja, obremenjena z emocionalnim, osebnim nabojem. Vendar mislim, da so sedaj ti dogodki že toliko oddaljeni, da jih je mogoče reševati pravno, z Zgrešena poteza zavarovalnic "Mi skušamo sprotno spremljati dogajanja v družbi in skladno z našimi pristojnostmi, rekli bi po službeni dolžnosti, posredujemo, vendar ne želimo, da bi se ob tem vpletali v razne dnevnopolitične diskusije. Reagiramo, ko ugotovimo, da bi neka novost lahko prizadela človekove pravice ali postavila državljane v neenakopraven položaj. Pri poviševanju zavarovalnih premij za voznike med 18. in 25. letom smo ocenili, da imajo zavarovalnice nesporno pravico določati premije glede na rizičnost, vendar bi predlagani ukrep udaril samo eno kategorijo voznikov, ne glede na subejektivno rizičnost. Vozniki med 18. in 25. letom bi morali samo na osnovi neke statistike plačevati višjo premijo, ne glede, ali je eden zakrivil štiri ali pet nesreč, drugi v tej starostni skupini pa nobene. Zavzemamo se za objektivnejšo rizičnost, ne pa da bo posameznik obremenjen samo zaradi neke osebne okoliščine. Predlog zavarovalnic je bil umaknjen in nekaj zaslug imamo tudi mi. Upam, da bodo zavarovalnice kmalu predlagale druge ukrepe, ki bodo prispevali tudi k povečanju prometne varnosti," je dejal Ivan Bizjak. nicami. Takoj po oblikovanju novega državnega zbora sem pisal predsedniku in ga zaprosil, da bi poslanci čimprej, morda že na prvi seji'obrav-navali poročilo. Žal do tega ni prišlo. Vseeno upam, da bo državni zbor pred počitnicami le našel čas in voljo ter obravnaval lansko poročilo skupaj s poročilom za leto 1995. Morda je to najbolj smiselno, saj ugotavljamo, da večina pomanjkljivosti iz leta 1995 lani ni bila odpravljena." Slovenski problem so še naprej pokojnine oficirjev bivše jugoslovanske armade. Precej zadev je na sodiščih. Se oficirji obračajo tudi na vas? Je morda pri varuhu že iskal zaščito tudi general Konrad Koišek, ki mu Slovenija odreka pravico do akontacije pokojnine? "O imenih pobudnikov ne bom govoril. Ukvarjali smo se in se še ukvarjamo s številnimi problemi iz tako zakonom, pred katerimi bi bili vsi enaki v možnostih za uveljavitev svojih pravic." V Sloveniji je sedaj posebno aktualna denacionalizacija. Nekateri upravičenci poudarjajo, da niso vsi enaki pred zakonom. Drugi pa pravijo, da sedanje rešitve pravno niso čiste in je treba zakon spremeniti. Ali išče pri vas pomoč veliko denaciona-lizacijskih upravičencev? "S tem imamo kar precej dela. Denacionalizacijski upravičenci negodujejo predvsem zaradi počasnega reševanja vlog za vrnitev premoženja. Ko posredujemo, se v precej primerih zadeva premakne oziroma pospeši. Sploh pa je denacio-nalizacijska problematika zaradi novih pobud za spremembo zakona zapletena. Ko bi moral biti zakon pet let po sprejemu že uresničen, se ga skuša spremeniti. To je pro- blematično zaradi spoštovanja načela enakosti pred zakonom, za enako obravnavanje tistih, za katere je bilo že odločeno in za one, ki naj bi bili reševani po morebitno spremenjenem zakonu. S tem se bo verjetno ukvarjalo ustavno sodišče in tudi sam resno opozarjam na ta problem." So med denacionalizacijs-kimi zadevami tudi problemi, ki jih sprožajo tujci? "Nekaj jih je. Večinoma so to naši izseljenci. Pritožujejo se zaradi dolgih postopkov. Doma namreč niso vajeni kršitev zakonsko določenih rokov in se čudijo, da je v Sloveniji tako." So na gorenjskem glede varovanja oziroma kršenja človekovih pravic kakšni posebni problemi? "Nobena slovenska regija posebej ne izstopa. Tam, kjer je brezposelnost večja in je več socialnih problemov, je razumljivo več zadev te vrste. Med regijami je Gorenjska na četrtem mestu, za ljubljansko regijo, Podravjem in celjskim območjem." Ker stalno opozarjate na pomanjkljivosti, greste gotovo komu na živce. Se srečujete z izrazitimi primeri nenaklonjenosti, metanjem polen pod noge? "Kakšnega izrazitega metanja polen pod noge ni. Na začetku je marsikdo v javnosti in tudi v javnih glasilih, gledal na novo institucijo s skepso, nezaupanjem. Nekateri morda tudi niso bili zadovoljni z mojo izvolitvijo na to funkcijo. Vendar smo sčasoma dokazali svojo uspešnost in tudi nepristranskost ter se uveljavili v javnosti. Vendar pogrešam še krepkejši javni odmev na naše kritike. Zdi se, da smo zasičeni z razvpitimi aferami in sploh ne slišimo, če je kakšno ministrstvo pogrešilo v škodo državljana. Če bi bil še izrazitejši javni odmev, bi državni organi marsikatere probleme reševali hitreje, tudi v sodstvu na primer. Moram pa poudariti večinoma korektno sodelovanje s strani državnih organov in pripravljenost na dajanje informacij in odgovorov v zadovoljivem roku. Občasno je sicer treba posredovati, primeri popolne ignorance pa so redki. Vendar poudarjam, da so naša poročila zbor problemov običajnih ljudi. To so morebiti za javnost majhni problemi, za posameznika, za navadnega človeka, pa veliki, nerešljivi in celo usodni. Ob velikih temah smo zanje preveč otopeli." J.Košnjek, slika G. Šinik AMZS Minuli konec tedna so delavci AMZS odvkeli 22 zaletcnih ali okvarjenih vozil, po enega so se peljali celo v sosednjo Avstrijo. Poleg tega so nudili še 5 pomoči ob okvarah vozil. GASILCI Kranjski gasilci so na VaijavČevi 13 pogasili požar ostrešja, pogasili pa so tudi goreči kontejner za smeti pri Prešernovi šoli. Gorelo je tudi na C. 1. maja 61 m sicer v stanovanju, kjer se je na štedilniku vžgala posoda z oljem. Seveda so tudi ta požar kranjski gasilci kar se da hitro pogasili. Dvakrat sta se sprožila tudi alarma, za katera se je izkazalo, da sta bila lažna, in sicer ponovno v Stari pošti in pa tokrat tudi na pošti na Old-hamski cesti. Pogasili so tudi goreči zloženi les in pa kozolec v Čirčah, poklicali pa so jih tudi stanovalci "Kanarčka", in povedali, da gori v tamkajšnji slaščičarni. Resnično je gorelo, vžgal pa se je cvetlični lonček, kamor je verjetno nekdo ugasnil cigareto. Zagoreli so tudi lesni odpadki v Seljakovem naselju m pa čoln, ki je že dolgo časa sameval med Šenčurjem in Voklom. Seveda so tudi ta dva požara pogasili kranjski gasilci. Smolo pa je imel otrok, ki se je zaklenil v kopalnico v Svetem Duhu 117, in vrat nato ni mogel več odkleniti. Le-ta so nato morali odkleniti kranjski gasilci. V petek zvečer so imeli pripravljeno ekipo za potrebo gašenja požara v Divači. Jeseniški gasilci so imeli 3-krat pripravljeno ekipo za možnost požara med predstavami v gledališču, opravili so 1 prevoz z rešilnim avtomobilom za železarno, gasili pa so tudi travniški požar, ki ga je na Blejski Dobravi zanetil muzejski vlak. Škofjeloški gasilci so skupaj z gasilci PDG Trata pogasili požar {jozda v PuŠtalu, gasilci Za-ega Loga in Sonce pa so pogasili travniški požar, ki ga je zanetila iskra daljnovoda, ki se je odtrgal na območju Sorice. Ob gašenju mešanega gozda, katerega požar je povzročil muzejslci vlak in sicer na območju od Globokega do Lesc, je sodelovalo 63 gasilcev iz 11 gasilskih enot občine Radovljica. Gasilci iz Begunj pa so lokalizirali dimniški požar v Begunjah 60. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 8 deklic in 8 dečkov, med njimi dva dvojčka. Najtežja je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala kar 4.300 gramov, najlažji pa je bil deček z 2.270 grami porodne teže. Na Jesenicah se je rodilo 5 otrok, od tega 4 deklice in 1 deček. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3.610 gramov, najlažja pa deklica s 3.160 grami porodne teže. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice pa so imeli ponovno največ dela kirurgi, ki so opravili 180 nujnih posegov, na internem oddelku je bilo nujnih primerov 27, na pe-diatriji 11 in na ginekologiji 10. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 21. aprila - Predsednik občinskega sveta Kranjska Gora Jože Zupančič sklicuje redno sejo občinskega sveta Kranjska Gora za sredo, 23. aprila.Na seji bodo obravnavali predvsem kmetijsko problematiko v občini Kranjska Gora ter odprta vrašanja urejanja prostora v Zgornje-savski dolini. Obenem bodo dobili tudi informacijo o stanovanjski gradnji v Mojstrani ter se domenili za nekatera kadrovska vprašanja. * D.S. Pisarna Upravne enote tudi v Kranjski Gori Jesenice, 21. aprila - V Upravni enoti Jesenice upeš-no rešujejo vse zadeve, tudi s pomočjo zaposlenih preko mladinskega servisa in javnih del. Še vedno pa so zaostanki na področju denacionalizacije in vojne zakonodaje. Na področju vojne zakonodaje je bila v začetku aprila že rešena več kot polovica vseh vlog in predvidevajo, da bodo do Jeseni rešene vse vloge. Maja >odo pripravili dva seminarja na temo Spremenimo odnos do strank, hkrati pa je občanom dana možnost pritožbe v pritožno knjigo v primeru, da niso zadovoljni s storitvami upravne enote. Za boljšo informiranost občanov bo maja izšla zgibanka z osnovnimi informacijami o organiziranosti in pristojnostih Upravne enote, ki jo bodo prejela vsa gospodinjstva. Upravna enota bo v začetku junija odprla sprejemno informacijsko pisarno v Kranjski Gori - prostor bo dala občina Kranjska Gora. V občini Kranjska Gora pa si tudi želijo, da bi ta pisarna v skladu z zakonodajo prevzemala tudi nekatere upravne naloge. • D.S. Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 21. aprila - Predsednik občinskega sveta inž. Valentin Markež za četrtek, 24. aprila, sklicuje redno sejo občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo obravnavali predlog odloka o proračunu občine za letos in več odlokov: o komunalnih taksah, o varstvu vodnih virov in odloke o ustanovitvi več javnih zavodov. Razen tega je na dnevnem redu tudi predlog sprememb poslovnika o delu občinskega sveta in predlog pravilnika o določanju plač in drugih prejemkov funckionar-jev v občini Jesenice. Spet je predsednik uvrstil na dnevni red tudi določitev oblike opravljanja lekarniške dejavnosti v novi lekarni na Jesenicah. Občinski svetniki bodo odločili, ali se bo razpisala koncesija za oddajo lekarne zasebniku ali Gorenjskim lekarnam Kranj. • D.S. Kako financirati radovljiški plinovod Do plina s prispevkom občine in odjemalcev? V Radovljici je vse pripravljeno za začetek izgradnje prvega dela plinovodnega omrežja, manjka le najpomembnejša stvar - finančni načrt oz. odlok o financiranju. Radovljica - Občinski svet je na seji v sredo s poimenskim glasovanjem sicer sprejel osnutek odloka o financiranju izgradnje plinovodnega omrežja v Radovljici, vendar so svetniki imeli na županov predlog veliko pripomb. Večina razpravljalcev je nasprotovala vnaprejšnjemu združevanju sredstev oz. financiranju iz prispevkov občanov in iz občinskega proračuna in je predlagala, naj bi občina za plinifikacijo objavila razpis za podelitev koncesije ali pa naj bi ustanovila kapitalsko, delniško družbo, v katero bi povabili zainteresirane vlagatelje. Komunala Radovljica je po naročilu občine že pridobila lokacijsko dovoljenje za izgradnjo prvega dela omrežja, ki vključuje glavni vod od merilno reducirne postaje v Lescah do načrtovane postaje ob tovarni Almira Radovljica ter nizkotlačni vod po Triglavski in Gradnikovi cesti. V prvi fazi naj bi na plinovod priključili vseh pet kotlovnic na Gradnikovi cesti in deloma tudi v Cankarjevi ulici, Tapetništvo, zdravstveni dom, vrtec, osnovno šolo in Almiro ter več zasebnih stavb. Za priključitev na plinovod se je že prijavilo več kot petdeset lastnikov hiš, z začetkom gradnje naj bi se število po oceni Komunale povzpelo čez osemdeset. Izgradnja prvega dela plinovodnega omrežja bo predvidoma stala 130 milijonov tolarjev. Ekološki razvojni sklad Republike Slovenije je Komunali že odobril 65 milijonov tolarjev ugodnega posojila s 15-letno odplačilno dobo, šestodstotno realno obrestno mero in z letnim obrokom približno 6,7 milijona tolarjev. Odjemalci plina naj bi s plačilom prispevka za priključek zbrali 40 milijonov tolarjev, občina pa naj bi iz proračuna za prihodnje leto zagotovila 25 milijonov tolarjev. Združevanje denarja ali kapitalski temelji? Radovljiški župan Vladimir Černe je občinskemu svetu predlagal sprejetje odloka o financiranju plinovodnega omrežja, ki določa obveznosti odjemalcev plina in občine. Najmanjši odjemalci (do 50 kilowattov) naj bi po tem odloku plačali 6.550 tolarjev za kilowatt priključne moči, največji (nad 1.000 kilowattov) 2.910 tolarjev, ostali pa od 3.820 do 6.010 tolarjev za kilowatt. Občina naj bi Komunali izdala poroštvo za zavarovanje posojila ekološkega sklada, plačala obroka Plačilo prispevka in preureditev kurišča Osnutek odloka o financiranju določa, da naj bi občani za priključitev na plinovodno omrežje plačali prispevek, ki za povprečno hišo (s 24 kilowatti priključne moči) znaša 157.200 tolarjev. S plinifikacijo so povezani še drugi izdatki Preureditev kurišča za trda goriva alt kurilno olje v sodobno kurišče z visokim izkoristkom zemeljskega plina jih bo stala najmanj 200 tisoč tolarjev, z morebitno sanacijo dimnika pa še nekoliko več. Prodajno ceno zemeljskega plina bo določal občinski svet, trenutno pa je plin približno za desetino cenejši od primerljivega ekstra lahkega kurilnega olja. za leto 1998 in 1999 in iz proračuna za prihodnje leto zagotovila 25 milijonov tolarjev. Občinski svet je najprej sklenil, da odloka ne bo obravnaval po hitrem postopku, nato pa je osnutek s poimenskim glasovanjem in s pičlo večino vendarle sprejel. Večina razpravljalcev je oporekala predlaganemu načinu financiranja, ki po njihovem mnenju temelji na preživetem vnaprejšnjem združevanju sredstev. Svetnik Marko Bezjak je kot predsednik statutarno pravne komisije tudi podvomil, da so za takšno združevanje zakonske možnosti. V razpravi je bilo slišati, da se bodo občani odločili za priključitev na plinovodno omrežje le, če bodo natančno vedeli, "po koliko so hruške" (Vinko Magister) in če jim bo plin "ponujen na krožniku" (Marko Bezjak). Na očitek, ali je Komunala proučila možnosti za ustanovitev delniške družbe, je direktorica mag. Bernarda Podlipnik odgovorila, da je po dveh občinskih odlokih Komunala pooblaščena za distribucijo plina ter za upravljanje in vzdrževanje plinovodnega omrežja in da bi bilo za drugačno odločitev najprej treba spremeniti odloka. Nihče od možnih vlagateljev (Pet-rol, Geoplin, Energetika Ljubljana...) se po zatrjevanju Komunale ni pripravljen vključiti v delniško družbo, ne da bi imel v njej večinski delež. C. Zaplotnik KS Gorenja yas ne more slediti vsem pričakovanjem Do vrha Zirovskega vrha z asfaltom v dveh letih Razburljiv sestanek predstavnikov občine, krajevne skupnosti in krajanov na Žirovskem vrhu le prinesel dogovor. Žirovski vrh, 21. aprila • Skoraj tri ure so potrebovali predstavniki občine in krajevne skupnosti Gorenja vas ter prebivalci Zirovskega vrha, da so se dogovorili, kako naj bi potekala rekonstrukcija in asfaltiranje ceste v Žirovski vrh od Alčovš do Javorča. Najbolj soglasni so bili v ugotovitvi, da so "zlate čase" zamudili. Že na zadnji seji občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane je bilo ob sprejemanju občinskega proračuna te občine kar nekaj hude krvi, saj je padel očitek o tem, da so ljudi v Žirovskem vrhu z gradnjo ceste le "razdražili", sedaj pa, ko so že začeli zbirati denarje in praktično že rekonstruirati cesto, pa se obljubljeni delež občine oz. krajevne skupnosti ne zagotavlja. To je bil tudi glavni povod, da so se v petek zvečer v lovski koči na Javorču skupaj usedli prebivalci, župan in predstavnik krajevne skupnosti, da bi le našli rešitev. Tisti, ki so se tja pripeljali, so lahko videli, da so ljudje tod možje dejanj, saj je rekonstrukcija ceste (odvodnjavanje in nasutje "spodnjega ustroja") že v polnem teku, zato ni nič čudnega, da ljudje pričakujejo tudi obljubljeni asfalt. Tudi na tem koncu Zirovskega vrha (podobno, kot smo nedavno ugotavljali za Zabrežnik v občini Žiri), je najhujši problem zelo redka poselitev, saj omenjeni odsek neposredno zadeva le štiri domačije, ki morajo tako v delu, kot tudi v denarju prispevati največ. Že sami so se v vasi dogovorili, da bodo zbrali od skupno 11 plačnikov milijon in 550 tisoč tolarjev, pri čemer kaže omeniti, da sodelujejo tudi lovci, ki imajo tod svojo kočo. Sami so se dogovorili tudi že za pomoč Rudnika Žirovski vrh, ki jim zagotavlja prevoze materiala, zato so prepričani, da bo v nekaj mesecih 1850 metrov dolg odsek nared za asfaltiranje. Druga plat so seveda možnosti Krajevne skupnosti Gorenja vas: ker je bilo na cestah v preteklih letih izredno veliko narejenega, so se "nabrali" tudi za več kot 10 milijonov kratkoročnih dolgov, ki jih je potrebno odplačati. Za letošnje leto vidijo le možnost, da bi dobili 3 milijone tolarjev iz državnih sredstev za demografsko ogrožene kraje, in če bo temu tako, naj bi vzeli še tri milijone novega kredita. Ko so iskali možnost, da bi napravili čim več, so se dogovorili, da posežejo tudi v sredstva za vzdrževanje cest, kar z drugimi besedami pomeni, da naj bi prebivalci lani, letos in prihodnje leto dobili za vzdrževanje in oranje le polovico sredstev, drugo pa (skupaj za 1,3 milijona tolarjev) opravili zastonj. Na tak način naj bi letos asfaltirali približno polovico omenjenega odseka, krajevna skupnost pa se mora s pogodbo zavezati, da bo ostalo zagotovila prihodnje leto. Ker tudi ni bilo povsem znanih vseh potrebnih podatkov o stroških del, ki so v teku, bo celotno investicijo odslej vodila KS. Še najbolj enotni so si bili v ugotovitvi, da so s temi deli in vlaganji zamudili "zlate čase", ko bi lahko za prevoze težkih (rudniških) tovornjakov to lahko tudi zaračunali. • S. Ž. Na Bledu so že pripravili poletni program prireditev Poleg tradicionalnih prireditev še nekaj novih Vsak četrtek bodo v Ribnem kmečke igre s piknikom. Za konec poletne sezone bo na Bledu Srečanje županov Slovenije. Hndutiiija SomSainik izdelkov Htcuij STANETA ŽAGARJA 35 • 4001 KRANJ - P.P. 32 Delavski svet je na 5. seji, dne 4. 4. 1997 na osnovi 56. člena statuta o gospodarjenju odobril prodajo naslednjih osnovnih sredstev z LICITACIJO 1. Kalander RAMISCH z inv. št. 121-5, izklicna cena 3.150.000,00 SIT in 2. škrobilni stroj SUCKER z inv. št. 103-17 s pripadajočimi 17 kosi sušilnih bobnov, predsušilnima valjema, škrobilnim koritom ter stojalom za 14 snovalnih valjev, izklicna cena 720.000 SIT V ceni osnovnih sredstev so všteti tudi pripadajoči pogonski elektromotorji, demontaža, naloženo v IBI Kranj. Dobava možna takoj po izvršenem plačilu. Vse informacije o prodaji so na voljo po telefonu št.: 064/ 241-050. Ogled je možen v času od 7. do 15. ure. Občina načrtuje gradnjo bloka v Spodnjih Gorjah Na Bedermanovem polju niso navdušeni Bled - Stanovanjski program blejske občine, ki ga je občinski svet sprejel na aprilski seji, med drugim predvideva gradnjo stanovanjske stavbe na Bedermanovem polju v Spodnjih Gorjah. V stavbi naj bi bilo 18 stanovanj, ki bi jih namenili za reševanje zakonskih obveznosti, za prodajo in ob pridobitvi ugodnega posojila pri republiškem stanovanjskem skladu tudi za neprofitni najem. Prednost pri nakupu stanovanj bi imeli kupci s stalnim prebivališčem v blejski občini. Prebivalci novega naselja na Bedermanovem polju niso niti malo navdušeni, da bi občina v osrčju naselja zgradila nov stanovanjski blok, in so o tem še pred sejo občinskega sveta pisno opozorili župana in svetnike. V pismu navajajo, da o načrtovani gradnji niso bili obveščeni in da bi bila gradnja v nasprotju z zazidalnim načrtom, ki na tem mestu predvideva javne površine, pomembne za vse prebivalce Spodnjih Gorij. Mesto predvidene gradnje je po mnenju stanovalcev tudi edini prostor, kjer bi v središču Spodnjih Gorij lahko zgradili objekte in uredili površine za potrebe kulturnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti. Ker so stanovalci tudi sami investirali v izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture v naselju, želijo sodelovati pri odločanju o novogradnji, ki bi naselje močno dodatno obremenila. Blejski svet je pooblastil župana, da se o spornih vprašanjih pogovori s stanovalci novega naselja. CZ. Bled - Podjetje za organizacijo prireditev GAP Active, d.o.o., ki ga vodi Zvezdana Gorenčič - Bal, je pod pokroviteljstvom občine Bled že pripravilo poletni program kulturnih, zabavnih in etnoloških prireditev na Bledu. Ob začetku poletne sezone bodo pripravili slovesnost, ki bo letos sovpadala še z balo-narskim festivalom in s praznovanjem 60-letnice domačega golf kluba. Na ponedeljkovih večerih z naslovom Dobrodošli na Bledu bodo gostom z dia- in videoprojekcijo predstavili Bled in okolico, jim svetovali, kam na sprehod, s kom na rafting, kako v Ljubljano... Vsako sredo bo v Trgovsko poslovnem centru Bled narodno zabavna pireditev Veselo po domače. Ob četrtkih popoldne bodo na prireditvenem prostoru v Ribnem kmečke igre in piknik. Gostje se bodo poskušali v košnji trave, molži krave, kuhanju mleka, metanju škornja in v drugih kmečkih opravilih. V nedeljo bo sejem domače in umetne obrti, ki ga bodo dopolnili še nastopi pihalne godbe, plesi folklornih skupin, ponudba slovenske kulinarike in bogat otroški program (lutkovno gledališče na ulici, cirkuške vragolije, ples, otroške delavnice...). Julija in avgusta bo Okarina folk festival, na katerega bo Leo Ličof povabil umetnike z različnih koncev sveta. Turistično društvo Bled bo julija organiziralo Poletno violinsko šolo s koncerti po različnih koncih Bleda in J podelitvijo mojstrske violine in baročnega notnega stojala v Festivalni dvorani. Od 25. do 27. julija bodo že tradicionalni Riklijevi dnevi, ob koncu sezone, predvidoma 13. septembra, pa bo blejski župan Vinko Gole povabil svoje kolege iz drugih občin na Srečanje županov Slovenije. V grajskem kopališču bo vsak teden program za otroke in odrasle in plavalna šola za neplavalce. Junija bo v štirih jezikih izšla knjižica s programom za poletno sezono z naslovom Pridi spet na Bled. ki jo bo mogoče dobiti v Turističnem društvu Bled, v turističnih agencijah in počitnic kih objektih. C. Zaplotnik Priznanje tudi Gorenjskemu glasu škofja Loka, 21. aprila • Na občnem zboru območne organizacije Rdečega križa Škofja Loka so se zbrali ljudje, ki že vrsto let predano delajo v tej humanitarni organizaciji. Posebno dragoceni so tisti, ki v krajevnih organizacijah vseh štirih občin loškega območja najdejo pot do vsakega domačina v bedi in stiski. Najbolj zavzetim so se na občnem zboru oddolžili s priznanji RK Slovenije. Tokrat so jih dobili: Ana Justin, Lojzka Berginc, Majda Omerzel, Nevenka Habicht, Jožica Kovic, Anica Fric, Majda Jeras in Ljudmila Šubic. Srebrni znak pa so dodelili Julki Klemenčič iz Žirov, Franciju Peternelju s Sovodnja (za sodelovanje pri obnovi pogorelih domačij v Lanišah in Hobovšah) in Francu Justinu s Hotavelj. Priznanja pa jo bil ob Radiu Sora deležen tudi Gorenjski glas, kar jo dokaz, da cenijo prizadevanja javnih medijev pri dobrodelnih akcijah. Skupaj z RK Škofja Loka smo jih namreč izpeljali kar nekaj, od pomoči pogorelima družinama Treven in VeUkonja do zbiranja sredstev za invalidski voziček Janeza Čarmana, osnovnošolca na Trati. - • D.Z« V Škofji Loki so sprejeli strategijo in konkretni načrt o ravnanju s komunalnimi odpadki Na deponijo poslej le ostanki odpadkov Razmere s polno deponijo zahtevajo takojšnjo in korenito odpadki, zato naj bi v približno pol leta uvedli ločeno zbiranj Če ie bilo doslej ob problematiki slišati možna zbir- Nu odpadkov pa še je razmišljalo le kot nekem oddaljenem možnem načinu, ki ga je potrebno šele vzorčno preizkusi, pa so se pod pritiskom razmer Predlogi ukrepov spremenili: tudi ko še "e bo nove deponije se mora takoj Povsod uvesti ločeno zbiranje odpadkov, sicer tudi ostankov odpadkov ne bo kam dati. Na zadnji seji škofjeloškega občinskega sveta sta bili problematiki odlaganja komunalnih odpadkov namenjeni kar dve točki dnevnega reda, ki sta morda v Senci sprejemanja letošnjega občinskega Proračuna, pa tudi grba, zastave in Praznika, morda po krivici ostali nekoliko v ozadju. Za življenje v občini pa Dosta že v prihodnjih nekaj mesecih zelo Pomembni, saj prinašata resnično korenite spremembe, tako v ravnanju ljudi, kot tudi v cenah. Vrstni red teh dveh ločk je bil sicer povsem skregan z logiko: najprej se je obravnavalo osnu-tek odloka o ravnanju s komunalnimi °dpadki, nato pa šele strategijo, čeprav Je prvi dokument logična posledica drugega. Tudi pri tem gradivu je bilo iz ust predstavnika pripravljavcev gradiv slišati vrsto opravičil za pomanjkljivosti, °a katere so svetniki v gradivu naleteli, vendar je kljub temu potrebno priznati, da je vse skupaj kar pogumen predlog, kako se te pereče problematike res dejavno lotiti. Za odločnost pri spremembah z ravnanju s komunalnimi odpadki je kar nekaj dovolj utemeljenih vzrokov: predvsem je to že polna deponija komunalnih odpadkov v Dragi, ki je vrh tega na propustnih tleh, v poplavnem območju in ekološko povsem neurejena. Kot taka že v letošnjem letu zahteva korenito sanacijo, in ker je upoštevana tudi v republiškem programu, računajo, da jim bo pri tem priskočila na pomoč tudi država. Drugi vzrok je zagotovo počasno uresničevanje skupnega projekta gorenjskih občin CERO (vključenih 16 občin in 6 "opazovalk"), kar je mogoče pripisati tudi nedorečenosti in neodločnosti države (projekt sicer sofinancira Phare), pri čemer vse skupaj najtežje - določitev lokacije takega centra, še čaka. Če je gorenjski projekt šele v prvi od petih faz, pa so Škofjelo-čani s podobnim projektom tokrat potrdili že 3. fazo in se odločili za začetek četrte. To pomeni, da se na šestih doslej ugotovljenih možnih lokacijah opravijo tudi raziskave terena. Bistvo pretekli teden sprejete strategije ravnanja s komunalnimi odpadki pa je način zbiranja teh odpadkov, saj se je doslej razmišljalo o ločenem zbiranju in drugačnem ravnanju z njimi le bolj načelno, bili so predlogi o le vzorčnih poskusih na omejenem delu občine, sedaj pa naj bi se tega lotili v celoti. Za vse skupaj je bilo očitno kar precej odločilno, da so se pristojni in svetniki odločili "pogledati čez lastni plot" in na Erimeru v Avstriji ugotoviti, da je to rez posebnega odlašanja povsem iz- spremembo načina ravnanja z e ter kompostiranje. vedljivo. V osnutku odloka je predvideno, da naj bi namreč ta nov način uvedli že v treh mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe, kar z drugimi besedami pomeni, da bi z njim lahko začeli že v približno pol leta. Osnovno in večkrat Eoudarjeno načelo pri tem pa je, da naj i celotne stroške krili "povzročitelji" odpadkov, pri čemer se predvideva začetek zbiranja posebne takse (za obremenjevanje okolja) hkrati pa naj bi se tudi smetarina po "konkretni porabi" občutno povečala. Po nekaterih slišanih ocenah - pri tem kaže pripomniti, da je gradivo prav v finančnih opredelitvah najšibkejše, naj bi bile "smeti" za najmanj dvainpolkrat držaje, kot doslej. Ker je predvidena tudi sanacija divjih odlagališč, ki jih je tudi občina Škofja Loka vsa polna, so za brezvestneže, ki bo na tak način še nadaljevali, predvidene tudi visoke kazni. Za zaključek še naslednja misel: nov način ravnanja z odpadki bo zahteval veliko sprememb: od zagotavljanja samih osnovnih pogojev (ureditev ekološki otokov, ureditev domačih kompostišč) do predvsem povsem drugačnega odnosa vsakega posameznega prebivalca do odpadkov. Da se vse skupaj ne izrodi v povsem neuporabni mehanizem, v le nov objekt izživljanja vandalov, bodo o tem potrebne dovolj temeljite informacije, izobraževanje in ozaveščanje. Na to bodo morali pripravljala več misliti, saj je dosedanje izkušnje kažejo, da kazni niso dovolj. Š. Žargi Praznični teden v Šenčurju Ob sv. Juriju bo slovesno in zabavno hkrati ^ tednu Sv. Jurija občina Šenčur slavi občinski praznik. Praznovanje se začenja z današnjo občinsko revijo otroških Pevskih zborov, končuje pa prihodnjo sredo, 30. aprila, s prireditvijo Naj naj naj občine Šenčur in Gorenjskega glasa. Šenčur, 22. aprila - Prireditelj rednja občinska proslava bo ^anašnje občinske revije ^roških in mladinskih pevs-^•J zborov, ki se ob 18. uri |acenja v Domu krajanov v ^neurju, je Glasbeno društvo Sv. Mihael Olševek. Nastopilo bo osem zborov. K?em odras,'n zborov te °D Hrvaške in Slovenije. Iz ItV,st.riJe je sodelovalo pet šol, iz l» Je in Nemčije po ena, s J^aške štiri, z Madžarske kar s/anajst in iz Slovenije šest. Na 0u*e.Pni prireditvi na Bledu so dii !n.stvu predstavili projekte, Jaki tekstilnih šol so priredili So?0 revijo, dijaki gostinskih l ..Pa so navzoče pogostili s Ullnaričnimi izdelki. • D.Ž. SALON POHIŠTVA AEK MAJA KRANJ, PREDOSUE 34 " Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure TEL: 241-031 VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEG A DOMA ZELO UGODNO •JOGI POSTELJE IN VZMETNICE •SEDEŽNE GARNITURE • KUHINJE GORENJE VEČINO POHIŠTVA IMAMOVZALOCJI! DOBROTA ni SIROTA Šalamunom slika za Danijela V razstavno prodajni galeriji Fara v Škofji Loki še do 8. maja razstavlja slikar in grafik Arpad Salamon. Sliko Panonska vas bo v galeriji prodana v dobrodelni namen. Slika panonska vas, ki bo prodana za Danijela Gruborja. Škofja Loka, 18. aprila -Začetna cena omenjene slike je 45.000 tolarjev, Izkupiček pa bo šel na račun Rdečega križa Škofja Loka, ki zbira denar za Danijela Gruborja. Mladeniča, ki živi in dela v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, bodo namreč v Londonu operirali na očeh. Ohranimo Danijelu vid, je naslov dobrodelne akcije, ki teče pri Rdečem križu škofja Loka. Zdravniki so mu dali veliko upanja, da ohrani vid z operacijo in zdravljenjem na očesni kliniki v Londonu. Mladenič je tja že odpotoval, zdravljenje pa so mu omogočili dobri ljudje, ki so darovali zanj. Akciji se s prodajo Salomonove slike pridružuje tudi galerija Fara. Odprta je vsak dan od 9.30 do \2.30 ter od 16. do 19. ure, v sobotah pa od 9. do 12. ure, ko si morebitni kupci lahko ogledajo sliko Panonska vas, eno od razstavljenih iz cilka Severovzhodna Slovenija skozi moja očala. Kot rečeno: izklicna cena je 45.000 tolarjev. Darujemo za tri invalidne dečke Uspešno se odvijajo tri hkrati začete dobrodelne akcije za pomoč invalidnim dečkom, ki tečejo skupaj s Humanitarnim zavodom Vid iz Kranja. Tretješolci z Orehka zbirajo papir za Janijevo dvigalo. Kranj, Kamnik, Jezersko, 18. aprila - Največ odziva je bila doslej deležna akcija za Janija Štularja, ki naj bi dobil hišno dvigalo. Zbiramo tudi za Nina Rakovica iz Kamnika, ki naj bi mu uredili klančino za lažji dovoz do kletnega stanovanja. Sandi Kaštrun pa naj bi za lažji dostop do domačega stanovanja dobil stopniščni transporter. Minuli teden smo obiskali 3. razred podružnične šole na Orehku, ki ga uči Janijeva mamica Tatjana. Tamkajšnje učiteljice so namreč dale pobudo, naj bi v šoli zbrali star papir in iztržek zanj namenili za Janija. Akciji so se pridružile tudi ostale podružnične šole in centralna šola Lucijana Seljaka v Stražišču. Ker je odkupna cena papirja zelo nizka, se pri Dinosu dogovarjajo tudi za sponzorski prispevek. Tretješolci z Orehka Janija večinoma osebno poznajo, težave drugačnih (invalidnih) otrok pa spoznavajo tudi v okviru projekta Vever-iček posebne sorte, katerega avtorica je ravno njihova učiteljica Tatjana. Kdo vse je še daroval za Janija: Klimatske instalacije Jože Belehar, Hrastje (100.000), Območni odbor SVIZ Kranj (70.000), Mer-cator KŽK Kmetijstvo, sejnina Saša Geržina (47.107), Ivana Bizjak, Zgornje Bitnje (30.000), Pletenine Oblak Kranj (20.000), OŠ Lucijana Seljaka Kranj, l.b, 2.b, 3.b. Po 10. 000 tolarjev so nakazali: Biro servis Ljubljana (Dušan A. Klan-čar), Nada in JanezKlančar, Pot v Bitnje, Žične mreže Frlic Kranj, Pizzerija Gala Spodnje Bitnje. Bojan Hafer, Pot v Bitnje, je nakazal 7000 tolarjev, po 5000 tolarjev pa Kržan- market Vestra Kranj, Stanislav Jezeršek, Zgornje Bitnje, Brane Koželj, Kranj, Zoran LašičKranj. Tisočaka je tokrat nakazala Sandra Košnjek iz Tržiča. Za Sandija Kaštruna je tokrat svoj prispevek nakazalo Gozdno gospodarstvo Kranj, in sicer 150.000 tolarjev. Tudi za Nina iz Kamnika se počasi nateka potrebni denar. Po 10.000 tolarjev so darovali: Kati Mandeljc, Bled, Biroservis Dušan A. Klančar, Blanka Butinar Koper. Po 5000 tolarjev sta dali: Anka Ščukovt, Vrhnika in Marija Renčelj, Brezovica, 4000 Milena Gabor, Dobo-va, 3000 Jože Skopec, Polhov Gradec in 1000 Sandra Košnjek Tržič. Vsem darovalcem iskrena hvala. Prispevki se še vedno zbirajo na računu Zavoda VID, 51500-603-33738 , z enim od pripisom "za Janijevo dvigalo", "za Ninovo klančino" ali "za Sandijev skalamobil". D.Z.Žlebir Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v STRAHINJU in med drugim je naša sodelavka Mateja Slatnar v Gostilni Bovavc delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Precej mrzel dopoldan predzadnje aprilske sobote smo ogreli s priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska in našim sogovornikom smo v STRAHINJU razdelili 30 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Z vsake čepice smo kupon odtrgali, vseh 30 včeraj dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 010842 in 010864 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet v letu 1997, za eno osebo); kupona 010852 in 010871 (nagradi: Glasova reklamna majica). Stra-hinjke in Strahlnjct: Če je med Štirimi izžrebanimi številkami katera s Vaše reklamne čepice, ki ste jo v-soboto dobili v Gostilni Bovavc lastnika Marjana Ferjanca, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/ 223 - 111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najkasneje do tega petka, 25. aprila, do 13.30 ure. Gorenjski glas v Besnici Ekipa Gorenjskega glasa bo konec tega tedna obiskala Besnico pri Kranju, Besnico od Rakovice do Nemilj. Zbrali se bomo pri Lojzu Katrašniku, v okrepčevalnici Saloon v Zgornji Besnici, z nami boste vsi tisti Besničani, ki nam boste povedali to in ono o svojem kraju. Glasovci bomo vse zapisali, reportaži v torkovi številki pa dodali tudi fotografije. V soboto, 26. aprila, med 10. in 12. uro pa v okrepčevalnico Saloon vabimo vse tiste krajane, ki bi se želeli naročiti na Gorenjski glas, oziroma oddati brezplačni mali oglas. Vsem, ki se bodo zbrali v Saloonu bomo razdelili Glasove kapice s kuponom za praktične nagrade. Kdor bo prinesel naslovljen izvod Gorenjskega glasa, bo odšel domov z Glasovo majico. • Igor K. PETCL PECNIK PROIZVODNJA IN PRODAJA KOVINSKIH IZDELKOV d.o.o. NAKLO PRASKASTO LAKIRANJE, mmim* ...... 4202 NAKLO ELEKTRO OMARE, tel./fax:+386(0)64 471-404 RAČUNALNIŠKA OHIŠJA... MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE CENTRALNIH KURJAV BAKRENE IN PLINSKE INSIALACIJE TEL.:064/472 204 Podreber 12, Naklo s FiskamoT^BodHB FOTOKOPIRANJE . N0N-ST0P I\XXM\\J 1 JELiA d.o.o. Serijsko šivanje otroške, ženske in športne konfekcije Strahinj 131, 4202 Naklo TeL/fax: 064/471-243 CEMENTNI IZDELKI za ureditev okolice vašega doma TLAKOVCI, ROBNIKI, PLOŠČE Izdelke vam dostavimo in tudi vgradimo Podbrezje 26, 4202 Naklo, tel.: 064/731-154, fax: 064/731-600 Rokovnjače so pregnali, ostali so samo dobri ljudje Še sredi prejšnjega stoletja je imel Strahinj več prebivalcev kot vas Naklo. Mednje niso prištevali rokovnjače v, ki so se skrivali v U din borštu. Strahinj, 21. aprila - Rokovn-jačev že davno ni več in Naklo je preraslo Strahinj. V gručas-ti vasi na južnem delu Dobrav vseeno živi blizu 650 prebivalcev. Domačini so ponosni, da je prav njihov prebivalec prvi župan občine Naklo. Imajo še več ljudi, ki so se izkazali v raznih dejavnostih izven svojega kraja. Med njimi je gotovo najbolj poznan padalec Branko Mirt. Sobotno srečanje s prebivalci Strahinja je potekalo v hiši, ki je že dolgo središče dogajanj v kraju. "Moj oče Lovro je leta 1926 prevzel gostilno Bovavc, ki je bila zaprta le od začetka druge svetovne vojne do leta 1950. Potlej jo je še dve desetletji vodil oče, za njim sem prišel na vrsto jaz, mene pa je pred približno osmimi leti nasledil sin Marjan," je razkril družinsko tradicijo 69-letni Viktor Ferjanc, ki je bolj kot za gostinstvo navdušen za zbiranje knjig in raziskovanje zgodovine. V svoji knjižnici namreč hrani od 5 do 6 tisoč knjig, med katerimi so tudi zelo redki izvodi. Ena takih je povest Petra Bohinjca Pod krivo jelko o rokovnjačih. "Strahinj se prvič omenja v ustanovnem pismu kartuzi-janskega samostana Bistriškega 1260. leta, prvo cerkev so postavili ob koncu 14. stoletja, sedanja cerkev sv. Nikolaja pa je druge polovice 18. stoletja. V preteklosti so v okolici stali kar trije gradovi, od katerih je najbolj znan Beli oziroma Pusti grad, katerega še v 16. stoletju omenja dokument v zadnji knjigi o Trubarju. Pomemben dogodek v preteklosti je bil velik požar, ki je leta 1886 uničil skoraj celo vas. O strahotah iz novejše zgodovine priča skupinski grob 22 partizanov na robu vasi. Kraški svet v Udin borštu skriva tudi naravne znamenitosti; vodna jama Lebinca (ali Lebnica) je v našem gozdu," je Viktor Ferjanc naštel glavne znamenitosti Strahinja in okolice. Urejenost kraja postopno izboljšujejo Danes je v vasi več kot 150 hiš. Približno deset hiš so v preteklosti ogrožale poplave, zato so ob pomoči tedanje krajevne skupnosti Naklo v letu 1990 uredili odvodnjavanje meteornih voda z obrobja Udin boršta. Leta 1993 so s prispevki in delom krajanov obnovili streho zvonika in zunanjost cerkve sv. Nikolaja. Naslednje leto se je začela regulacija Dupeljščice na jugu vasi. "To naložbo je dokončala občina Naklo, ki je letos poskrbela tudi za asfaltiranje ceste ob okrog 300 metrov dolgem odseku že urejenega kanala. Regulacijo hudournika bo treba nadaljevati tudi proti Dupljam, kjer je še letos v načrtu ureditev kanala od mostu pri Novaku proti Stra-hinju. Mudi se izgradnja povezave s kanalizacijo na Cegelnici in ureditev močvirja ob izlivu studenca Kadunc. Seveda Strahinj nima nobenih privilegijev v občini, ker je tod doma župan, ampak bo uresničevanje načrtov odvisno predvsem od denarja," je ugotovil Ivan Štular. Večini od približno 650 prebivalcev daje sedaj kruh delo izven domačega kraja. V vasi so tudi obrtniki in podjetniki, ki se ukvarjajo z mizarstvom, gradbeništvom, elektro-mehansko in kovinsko predelavo, ključavničarstvom, servisno dejavnostjo, prevozništvom, gostinstvom, trgovino in še čim. Seveda se je ohranilo kmetijstvo kot prvotna dejavnost. Kmetje se prilagajo razmeram "V Strahinju je le osem domačij, ki živijo izključno od kmetijstva. Lebnova domačija, kjer poleg moje žene in treh otrok prebivata še moja starša, je ena večjih kmetij v vasi. Imamo 10 hektarov obdelovalne zemlje in gozd, nekaj zemlje pa je treba tudi najeti. Ukvarjamo se pretežno s pridelavo zelja in krompirja. Moj stric, ki je lastnik zeljarne Lenček, ima že četrtstoletno H jjgiMr -'% far Viktor Ferjanc Ivan Štular Peter Grašič Rudi Nadiževec Mirko Ravnihar Jože Zorenč tradicijo, pri nas pa smo se v to usmerili nekoliko pozneje. Žal je gradnja cest uničila veliko obdelovalne zemlje, zanimanje za kmetijstvo pa zmanjšujejo tudi splošne razmere. Danes oddajata mleko samo dve hiši, na 15 kmetijah pa je delo le dodatni zaslužek," je povedal Peter Grašič. Posebnež med strahinjskimi kmeti je gotovo Franc Snedic, ki kljubuje prodoru mehanizacije z edinim volom v vasi. Kot hudomušno povedo domačini, je njegova kmetija tudi edina, kjer je gotovo pridelana hrana na povsem naraven način. Povsem drugačnega dela se učijo učenci Srednje mlekarske in kmetijske šole na posestvu v Strahinju, kjer posebno v zimskem času prirejajo razna strokovna predavanja tudi za prebivalce iz okolice. Ko odložijo delo, se tudi zabavajo Med prebivalci, ki ne hodijo več v službo, je tudi Rudi Branko Mirt Nekdaj športnik, danes umetnik "Od 1974. leta, ko sem se včlanil v ALC Lesce, se ukvarjam s padalstvom. Deset let pozneje sem z državno reprezentanco prvič ekipno osvojil srebrno medaljo v skokih na cilj na prvenstvu v Franciji. Leta 1990 sem se v Lescah razveselil naslova svetovnega prvaka v skokih na cilj, uspešen pa sem bil naslednja tri leta tudi na vojaških svetovnih prvenstvih, kjer je ekipa vsakič pnskakala srebro. Enako medaljo si je ekipa priborila leta 1994 med svetovnim prvenstvom na Kitajskem. Po svetovnem prvenstvu v paraskiju leta 1995 v Ameriki, kjer je ekipi pripadlo zlato, sem končal tekmovanja za državno reprezentanco, nastopam pa še na mednarodnih pokalnih tekmah in v državnem prvenstvu; v slednjem sem bil lani na drugem mestu med moškimi. Razen tega skačem s padalom za tandem skoke. Ker je nakup omogočil Marjan Marinšek iz Naklega, je smel kot prvi skočiti z menoj, to pa so doživeli še nekateri drugi Strahinjci in prebivalci okolice. Kadar ne skačem in nisem v službi - delam kot poklicni gasilec v Iskri Emeco v Kranju, se najraje ukvarjam v svoji delavnici z izdelavo vitražev. Tega sem se lotil leta 1987, ko sem bil poškodovan, tri leta pozneje pa sem se odločil še za samostojno podjetništvo. Opravljam zasteklitve z vitraži v raznih stavbah; eden od vitražev krasi tudi nov gasilski dom v Kranju. Umetniško ustvarjanje me vse bolj privlači, zato razmišljam celo o razstavljanju del v prihodnosti." Nadiževec, predsednik DruŠt-va upokojencev Naklo. "% našem društvu je skupno 78? članov iz vse občine, v Stra-hinju pa jih je 98. Seveda je starejših ljudi v vasi še vet gotovo vsaj šestina vseh prebivalcev. Poverjenica našeg* društva v kraju poskrbi, da # člani pri njej prijavijo & pohode, izlete in druge prif editve. Dobro sodelujemo s Turističnim društvom Nakl?'1 veliko članov pa je vključenih tudi v tamkajšnji pevski zbor,"i je naštel predsednik. Mnoge Strahinjce je najti v gasilskih vrstah, čepray v domači vasi nimajo društva Eden takih je Mirko Ravnih^ "Pred štirimi leti me je boleze" prisilila k mirovanju, sicer p* sem se z gasilstvom ukvarjal leta 1946. V tovarni Intex sel" bil med pobudniki za ustani vitev društva in vrsto let tu* poveljnik. Pred več kot 40 le1' sem kot ustanovni član S® deloval pri organiziranj11 OGZ Kranj, kjer sem bil osel" let tudi poveljnik, največ P2 sem se ukvarjal z izobraževan' jem kadrov. Približno 15 lf sem bil tudi republiški sodni" za športno gasilske disciplin*', Zato sem še posebej ponose" na mlade, ki nadaljujejo gasil5' ko tradicijo." Nekatere mlajše prebival^ združuje veselje do petja. Tal'0 je pred letom dni nastal voka'' ni kvintet Vedrina. "Prej se"1 približno 15 let prepeval s raznih zasedbah. V kvintetu r iz Strahinja še Marjan Stegn^' dva pevca sta iz Naklega, edejj pa z Brega ob Bistrici. vodstvom Andreja Zupana Kovorja največ vadimo n&f odne pesmi. Doslej smo kajkrat nastopili v občini gostovali po Gorenjski. L^1? smo pred Martinovim priprayl li v Naklem prireditev z nasj0 vom Vino in pesem. Ka°^ tako želijo, pospremimo s p6 mijo umrle krajane. To sob0'• sodelujemo na občinski peVS5j reviji, do konca leta pa bi , pripravili samostojen koncert' je zaupal načrte pevcev ot& nizacijski vodja kvinteta «1° Zorenč. . Pri Vedrini so skovali Sef:',' ki velja za njihov kraj: "Majj hna vas - dobra vas, malo lj11 - dobro živi!". Kot smo izv deli med pogovorom, se teg gesla drže tudi na županov6^ domu, kjer so že v naVa:j) srečanja s sosedi ob raz*1 praznikih; • Stojan Saje Poskusimo še mi Ne le, da naj bi bil ob petkih post, kot so učile naše stare mame, tudi sicer vse bolj ugotavljamo, da preveč mesa ne dene dobro organizmu. Vsrraje posegamo po zelenjavi, skuti, kosmičih, sadju. Pa poglejmo nekaj "lahkih" receptov. Malo več dela navadno da priprava takšnih jedi, vendar se izplača. Skutni zrezki z zelenjavno omako Za 4 osebe potrebujemo: 600 g skute, 2 jajci, 2 rumenjaka, 8 llic ovsenih kosmičev, 3 llice rnoke, 1 llico masla ali margarine, 1 čebulo, 2 llici sesekljanega peteršilja, 1 llico drobno Jedi brez mesa narezanega drobnjaka, sol, poper, 2 llici rlene moke, 2 llici masla ali margarine. Za omako: 500 g korenja, 1 dl zelenjavne juhe, 2 llici belega vina, 1,5 dl sladke smetane. Skuto, jajca, ovsene kosmiče, zmehčano maslo, drobno sesekljano čebulo, peteršilj, drobnjak, poper in sol dobro zmešamo v skledi in pustimo stati 15 minut. Pripravljeno zmes damo v teflonsko ponev in jo pražimo najprej na močnem plamenu 5 minut, nato pa na srednji vročini še 10 minut. Vmes mešamo. Zmes naj bo nazadnje čvrsta, da jo je mogoče oblikovati. Vzamemo jo iz ponve in pustimo, da se malo Sladica za danes Ta recept smo vzeli iz najnovejše kuharske knjige "Slastne jedi vsega sveta", ki v listih le izhaja pri Mladinski knjigi. Vsega skupaj bo v dobrem letu izšlo 26 zvezkov s 312 karticami. Vsaka kartica prinaša po en pregleden recept s fotografijami priprave, dodan pa je še kakšen uporaben nasvet, priporočilo kakšno slovensko vino pijemo zraven in podobno. Vsakih štirinajst dni izide po en zvezek, ki ga vpnete v posebej za to pripravljeno mapo. Zanimivo pa je to, da komplet lahko naroČite pri Zalolbi Mladinska knjiga, Slovenska 29, Ljubljana, ali pa jih preprosto kupujete v vašem kiosku. V vaš dom bo prinesla najbolj znane jedi iz vseh kuhinj sveta, od francoskih rogljičev in mehiške tortilje do pekinške race. Skutne tortice z jagodami Za dno: olje za model, 100 g masla, 225 g zdrobljenih krhkih keksov. Za oblogo: 4 lličke lelatine v prahu, 450 g skute, 150 ml polnomastne smetane, 4 llice sladkorne sipe, 450 g vrtnih jagod, 2 beljaka. Naoljimo 26 x 28 cm velik model, ki se da razkleniti. Maslo razpustimo in ga zmešamo z zdrobljenimi keksi. Mešanico damo v model, jo pritisnemo ob dno in dobro ohladimo. V skodelico nalijemo 4 žlice vode in jo potresemo z želatino. Počakamo 5 minut, potem skodelico postavimo v ponev vroče vode in zelo počasi segrevamo, da se želatina razpusti. Ne mešamo! Medtem damo skuto, smetano in sladkor v univerzalni kuhinjski strojček ali v visoko posodo mešalca, dodamo polovico jagod in temeljito zmiksa-mo. Od preostalih jagod jih 5 prihranimo, druge pa narežemo na koščke. Beljaka stepeno v trden sneg. Skutno mešanico prelijemo v skledo in jtted nenehnim metanjem v tankem curku dodajamo raz-PuŠčeno želatino. Potem rahlo premešamo sneg in nazadnje koščke jagod. Mešanico naložimo v model in sladico hladimo 2 do 3 ure, da se obloga strdi. Pred serviranjem model previdno razklenemo in dno nagnemo, da sladica rahlo zdrsi na raven pladenj. Narežemo jo in okrasimo s polovicami prihranjenih jagod. Kotižek za sladkorno bolne Skupine živil Živila ocenjujemo glede na njihovo hranilno in energijsko vrednost. Živila s prevladujočo količino enega, dveh ali več hranil združujemo v skupine. * skupina mleka vsebuje predvsem vsa tri energijska hranila ter skoraj vse vitamine in minerale * skupina zelenjave malo ogljikovih hidratov in beljakovin, vlaknine, vitamine in minerale * skupina sadja enostavne in sestavljene ogljikove hidrate, vlaknine, vitamine in minerale * skupina škrobnih živil sestavljene ogljikove hidrate, več beljakovin in maščob in veliko vlaknin * skupina mesa predvsem beljakovine in nekatere vrst tudi veliko skrite maščobe * skupina maščobnih živil pa predvsem maščobe. Prehrana sladkornega bolnika mora vsebovati živila iz vseh zgoraj naštetih skupin, kajti le tako bodo zagotovljena vsa potrebna energijska, gradbena in zaščitna hranila. Hrana naj bo razdeljena na pogoste manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni preko celega dne. Bolniku priporočamo 5 do 6 dnevnih obrokov, ki ne smejo biti več kot 3 do 4 ure vsaksebi. V vsakem obroku naj bodo zastopana živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate in vlaknine (živila iz skupine škrobnih živil ali stročnic, ter sadja ali zelenjave), zaželena Pa je tudi enakomerna porazdelitev živil iz drugih skupin. Hrana, ki vsebuje nad 4,5 MJ (megadžulov) na dan in vsaj Polovico beljakovin živalskega izvora, pa vsebuje tudi zadostno količino vitaminov in mineralov za odraslega človeka. ohladi. Medtem očistimo in olupimo korenje, drobno ga nastrgamo. Segrejemo juho in v njej kuhamo nastrgano korenje nekaj minut. Korenje pretlačimo skozi gosto cedilo, sok damo v kozico, kuhamo ga, da do polovico povre. Iz skutne zmesi oblikujemo z mokrimi rokami zrezke, povaljamo jih v rženi moki in zlato ocvremo na maslu ali margarini z obeh strani. V omako v kozici damo belo vino, po okusu še začinimo. Nazadnje prilijemo sladko smetano in kuhamo še toliko časa, da je omaka kremasta in primerno gosta. Omako razdelimo na krožnike, v omako damo zrezke. Okrasimo z drobnjakom, peteršiljem ali s celimi kuhanimi korenčki. Meda Usnjen brezrokavnik Usnje je to leto spet silno modno. Če si le ne privoščite jakne, kostima ali usnjene srajce, si boste morda omislile vsaj "lajbč". Na belo bluzo, dolgo rolasto krilo in visoke čevlje bo šel najlepše. No, pa tudi na hlače, na kavbojke ali na hlače iz finejšega blaga. Precej odprt je brezrokavnik, oprijet, zadaj pa je igrivo prevezan, "zašniran" z usnjeno vrvico. Za mlade kot nalašč! Aktiven in ugoden občutek ves dnu z v aer Fižolov golaž 3 čebule, 2 jogurtova lončka kuhanega filola, 1 llica moke, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 llica kisa, sol, poper, majaron, kumina, filolova ali navadna voda za zalivanje. Čebulo in moko na olju prepražimo, dodamo paradižnik, fižol, zalijemo in primešamo še vse ostalo ter vse skupaj kuhamo pol ure na zmernem ognju. Polijemo po testeninah, krompirju, rižu, cmokih... Skutni ajdovi štruklji Testo: 30 dag ajdove moke, 20 dag bele moke, vroča voda, sol. Nadev: 1/2 kg skute, 3 llice kisle smetane, 2 stroka strtega česna, 2 llici peteršilja, drob-tine, sol. Ajdovo moko poparimo s toliko vode, da s kuhalnico zgnetemo gosto kepo, ki jo ohladimo. Primešamo še vse ostalo in toliko vode, da dobimo gladko testo, ki naj pol ure počiva. Nato ga razvaljamo, namažemo z nadevom, zavijemo in damo v moker prt. Kuhamo 30- minut v slani vodi. Nadev: Skuto nalahko zmešamo z vsemi sestavinami. Kuhane štruklje potresemo z drobtinami, ki smo jih prepra-žili na maščobi. Krompirjevi svaljki 1/2 kg kuhanega pretlačenega krompirja, 1 jajce, 20 dag moke, 2 llici olja, sol. Iz navedenih sestavin napravimo čvrsto testo, ga razvaljamo v dolg svaljek, ki ga narežemo na kose. Kose z rokami oblikujemo v svaljke ali cmoke in skuhamo v slani vodi. Špinačna pita 1 zavitek listnatega testa Nadev: 1 kg špinače, 1 čebula, 10 strokov česna, 1 llica masla, sol, poper. Poliv: 1 kisla smetana, 2 jajci. Čebulo na maslu prepražimo, dodamo strt česen, sesekljano špinačo, sol in poper. Še malo popražimo in nato ohladimo. V manjši pekač damo plast testa, ga posujemo z nadevom, prelijemo s polivom in ponavljamo, dokler ne zmanjka sestavin. Špinačno pito spečemo v vroči pečici. ^KOZMETIČNI SALON ŠPIKOVA 3, DRU LOVKA tel. 332 - 164 KOZMCTICNR NčGft •odprava cauirrn *P€DIKURn »SOLflRIJ ♦ROČNA UMFNR DR€NflŽRPO DR. VODDCRJU ♦UMETNI NOHTI - NEGA NOGAVICAMI *razticne stopnje kompresije ^priporočamo pri stoječem delu ^anatomsko razporejen j pritisk na nogo j V bartfi kože, s i Ve, I črne, modre nižje promocijske cene 40DEN 1257,00 SIT 70DEN 1368,00 SIT 140 DEN 1709,00 SIT act j MEDISAN do.o., Kranj, Kidričeva 47a j ORTANA do.o., Radovljica, Gorenjska c.33 i PRENOVA do.o., BJed, Ljubljanska c.3 IOTP TEPINA do.o., Jesenice, Titova 112 Informacije in nasveti za ljudi, ki imajo težave z venami Zdravljenje bolezni ven Kako zdravimo? Najvažnejši cilj terapije pri obolenjih ven je omejiti in preprečiti venozni zastoj in s tem v zvezi motnje pritiskov v venah, da ne nastanejo nove okvare. Razlikujemo 3 terapevtske metode INVAZIVNA TERAPIJA sklerozacija (venskega odseka) stripping (operativna odstranitev ven) thrombektomija (operativna odstranitev krvnega strdka) MEDIKAMENTOZNA TERAPIJA analgetika (protibolečinska sredstva) antiflogistika (protivnetna zdravila) venotoniki (zdravila za povečanje venskega tonusa) KOMPRESIJSKA TERAPIJA kompresijski povoji kompresijske nogavice V naših informacijah bomo pregledali kompresijsko terapijo. Kompresijska terapija je bazična pri obolenjih ven. Pri tem lahko predpišemo npr. kompresijske povoje ali kompresijske nogavice, kompresija (pritisk) od zunaj na telesno tkivo oži razširjeno ožilje, zato postanejo venske zaklopke ponovno funkcionalne. S tem preprečimo venski zastoj. Zakaj kompresijska terapija? Kompresijska terapija je "košček srca" pri obravnavi težav z venami, ta bo iz naslednjih vzrokov pristopila h kompresijski terapiji. Kompresijska terapija ne zdravi le obolelo mesto, ampak je delovanje porazdeljeno na celoten venski sistem spodnjih udov. Premaguje torej ne samo vensko obolenje, ampak tudi njegove vzroke: - razširjene vene se zožijo - venske zaklopke spet popolnoma tesnijo - venski zastoj je preprečen, venozne staze ni (zastoja) - delovanje mišične črpalke se ponovno vzpostavi - filtracija tekočine iz tkiva v vene se pospeši - medceličnina (intersticij) se sprosti - rezultat je učinkovita profilaksa recidiva (ponoven nastanek bolezni po ozdravitvi) Kdaj kompresijski povoj? Kompresijski povoj služi za kompresijsko povijanje odprtih ulkusov (rane) vnetih ven in predvsem za preprečevanje edematoznih spodnjih udov. Povoj se lahko prilagaja spreminjajočim se pogojem in tolikokrat zamenja, dokler spodnji ud ni brez edema (oteklina tkiva zaradi prevelike količine medcelične tekočine). DROBEN NASVET: Za boljši terapevtski učinek obstaja več možnosti: - ukvarjanje s športom (kolesarjenje, plavanje, hoja) - pogosto tuširanje nog z mrzlo vodo - kolikor je le mogoče pogosto polaganje nog višje od telesa - izogibanje vročini in močnemu soncu - nošenje udobnih in nizkih obuval - nobenih ozkih zažemajoči oblačil NASLEDNJIČ: Kdaj kompresijske nogavice? ^772602219 KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Naših 90 let - razvoj Srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja oljne slike z naslovom Skrivnostni poliptih slikar Brane Povaley. Na filmskem platnu EKSPRES, EKSPRES Režija: Igor Šterk Spet smo pri slovenskem filmu, dolgo pričakovanem naj slovenskem filmu lanskega leta. Ekspres, ekspres je ljubezenska komedija, v kateri so vlaki najbolj romantičnega na svetu, humor je smešen in celo nepredvidljiv, ljubezen pa je nekaj samoumevnega. Ekspres, ekspres je film, ki ne prizadeva ran, ampak jih samo celi. Nežno, nežno. Lahko bi rekli, da skoraj vse štima. Igralci so svoje opravili izvrstno. Gregor Bakovič in Barbara Cerar v glavnih vlogah čudovito izpeljeta veliko ljubezen brez velikih besed. Če zanemarimo tisto "A boš sok'" tam nekje na začetku, med seboj sploh ne spregovorita. To je dobro, na ta način se je Šterk izognil vsemu patosu, ki bi ga prinesle naš čudoviti stavek rad te imam, da o ljubim te niti ne govorim. Pa vseeno nam Bakovič in Cerarjeva lepo pokažeta točno to. Besed ni, ker so pač odveč. Obrazi in kretnje povedo dovolj. Tudi ostali igralci so svojim vlogam dorasli, tako da končno ni videti, kot da bi jih skupaj spravili čez noč, zjutraj pa bi film že montirali. Režiser je posnel film, o katerem bomo še veliko slišali. Morda se bodo pritoževali na Slovenskih železnicah, ki bodo imele nenadome preveč potnikov, morda ljubitelji slovenskih popevkarjev, pa vsi tisti, ki so tako uživali v svetobolju scenarij filmov prejšnjih let. Hja, tukaj je scenarij poezija. Včasih žalostna, včasih vesela, celo igriva, pa melanholična in otožna. Včasih nekoliko preveč posladkana in prenapihnjena. In film je zato enostavno povedano lep. Morda celo preveč lep. V filmu so baloni in lepa dežela, v filmu je lepa glasba in so prijazni sopotniki na vlaku. Fotografija je kar nekako pravljična in podobe vabljive. Ja, morda nekoliko preveč. Prav to pretiravanje je edino, kar zmoti (slovenskega) gledalca. Vse bolj se mi dozdeva, da pač ni mogoče posneti slovenskega filma, ki se nam, Slovencem, ne bi zdel pretiran. No, na srečo je tokrat pretiravanja ravno do roba. • Janez Čadež USPEŠNI MLADI GLASBENIKI Nova generacija mladih violinistov in violončelistov, ki jih v kranjski in v škofjeloški glasbeni šoli oblikujeta pedagoga prof. Armin Sesek in mag. Zdenka Kristl-Marinič, je na glasbenem tekmovanju v Gorici v Italiji ponovno potrdila svoj glasbeni talent in prizadevnost. Pred nedavnim se je 15. mednarodnega tekmovanja za mlade violiniste in 5. mednarodnega tekmovanja učencev violončela, pripravila pa sta ju tamkajšnje kulturno društvo Musica senza frontiere in Delovna skupnost Alpe -Jadran, med učenci glasbenih šol iz dežel Alpe- Jadran udeležili tudi učenci gorenjskih glasbenih šol. Slovenski glasbeniki so se na tekmovanju dobro izkazali, saj jih ni malo poseglo tudi po najvišjih mestih. Od učencev gorenjskih glasbenih šol se je v B kategoriji (starost do 13 Tet) violinistka Eva Omejc iz Glasbene šole Škofja Loka uvrstila na 2. mesto (Učitelj prof. Armin Sesek, klavirska spremljava prof. Jasna Jan)). Violončelist Kristijan Krajnčan je v A kategoriji (starost do 11 let) iz Glasbene šole Kranj osvojil 1. mesto, Marjetka Hribernik (B kategorija) pa je bila uvrščena na 3. mesto. (Učiteljica mag. Zdenka Kristl- Marinič, klavirska spremljava Marko Hribernik). Tak uspeh je nagrajencem odprl tudi možnost igranja v kulturnih centrih sodelujočih dežel. Eva Omejc je imela koncertni nastop v Veroni, v Benetkah in v Zagrebu, Kristjan Krajnčan pa je nastopil v Gorici. * Valentin Bogataj Slovenski dnevi knjige 50 ZAMISLI ZA OTROKE V NARAVI Cecilia Fitzsimons Bodi detektiv v naravi, preslikuj lubje in liste, zbiraj pajčevine, naredi mavčne odlitke živalskih stopinj, zgradi ribnik, vzgoji eksotično sadje... Naj živiš v mestu ali na deželi - knjiga ti bo pomagala, da se ti bodo za naravo odprte oči. Nauči se veseliti sveta narave, ki nas obdaja ter pomagaj skrbeti zanj. Ko boš uresničeval zamisli iz knjige, se boš učil pozorneje opazovati dobrave in gozdove, polja in žive meje, življenje v ribniku, morsko obalo in vrt. V njej boš našel tudi nekaj sijajnih namigov za izdelavo projektov. Vse zamisli v knjigi so prikazane postopoma, korak za korakom. Ta knjiga je šele začetek In ko boš začel gledati In opazovati, boš tudi sam veliko odkrili * trda vezava * 96 strani * čez 300 barvnih forografij Cena knjige je 3.885 SIT in jo lahko naročite na naslov: DIDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu (064) 715-988. ta KNJIGA - PODARIMO JO! Že lani smo v Sloveniji tako kot po vseh drugih državah včlanjenih v UNESCO s primernimi prireditvami in pozornostjo obeležili Svetovni dan knjige. Ta knjižni praznik je Društvo slovenskih pisateljev letos sklenilo podaljšati v Slovenske dneve knjige: danes, jutri in v četrtek, podarite knjigo. Knjižni praznik, ki so se ga domislili v Kataloniji, seveda ne spodbuja predvsem prodaje knjig, to bi bil potem praznik knjigotržcev. V španski Kataloniji knjigo podarijo bližnjim, prijateljem, znancem skupaj z rožo. Na Islandiji imajo že nekaj časa podobno obdaritev s knjigami vsako leto v decembru. Roko na srce, Slovenci si knjig ne ne podarjamo posebno veliko, 23. april pa je morda priložnost, ko se na takšno pozornost do drugih morda spet navadimo. Škofjeločani zamejcem Dobesedno so pomen slovenskih dnevov knjige, ko se drugim (ali sebi knjige podarjajo) razumeli v Škofji Loki. Občina, ki ima prijateljske vezi z zamejskimi Slovenci v Selah na Koroškem in s So-vodnjem ob Soči na Goriškem, bo ta teden zbirala knjige za tamkajšnje s slovenskimi knjigami bolj slabo založene slovenske knjižnice. Kot so povedali na Občini Škofja Loka, se že oglašajo občani, ki nameravajo na več zbirnih mest v knjižnicah tako v Žireh kot v Škofji Loki, v osnovnošolskih in srednješolskih knjižnicah, vrtcih, v knjigarnah, pa tudi v Turistično društvo in v sprejemno pisarno Občine Škofja Loka prinesti kakšno knjigo. Pesnica Neža Maurer je že sporočila, da ima pripravljen cel zaboj knjig, ki jih podarja zamejcem; vsekakor pa bo dobrodošlo prav vsako knjižno darilo. Drugod po Gorenjskem se kaj podobnega niso domislili, pač pa bodo na knjižni praznik opozorili drugače, predvsem s prireditvami po knjižnicah. V radovljiški knjižnici Antona Tomaža Linharta bodo imeli dan odprtih vrat, podobno kot ob slovenskem kulturnem prazniku v februarju. Ta dan, to je jutri, v sredo, vabijo zamudnike, da izposojene knjige vrnejo brez zamudnine. To velja tudi za enote knjižnice na Bledu, v Lescah, Kropi in Gorjah, Boh. Bistrici ter druga izposojevališča, četudi so odprta kak drug dan v tem tednu. V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 srečanje s slovenskim pesnikom in pisateljem Vinkom Moderndorferjem, v četrtek, 24. aprila, pa bo v knjigarni DZS srečanje s pisateljico Polono Škrinjar in njeno novo knjigo. Tudi odpisane knjige med bralce Nekoliko drugače, a izvirno, bodo ob svetovnem dnevu knjige ravnali v Splošnem oddelku Osrednje knjižnice Kranj. Odslej dalje bodo redno ponudili svojim bralcem odpisane knjige brezplačno -podarili jih dodo. Tako kot v kranjski knjižnici se v večini knjižnic namreč redno opravlja odpis knjig - nekaterih v slabem stanju, druge so malo iskane, zato jih knjižnice tudi redno odpisujejo. Da pa knjige ne bi končale na knjižnem odpadu in bi jih kdaj morda še kdo rad bral, jih bodo poslej bralci (člani s plačano članarino) dobili v dar. V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču bodo tako kot že lani vse tri dni ponujali nakup knjige Viktorja Kragla Zgodovinski drobci župnije Tržič po polovični ceni. Da bi bile knjige, ki naj bi jih podarili v teh dneh, tudi po pristopnejših cenah, so se domala vse založbe v Sloveniji odločile za popuste. V kranjski knjigarni DZS bodo kupcem ponudili izbor knjig s 25- do 50-odstotnim popustom. Prav tolikšen popust so izbrali tudi pri Mladinski knjigi na Maistrovem trgu v Kranju, kjer bodo izbor knjig po nižjih cenah ponudili kupcem tudi na stojnici pred knjigarno. Poslanica Društva slovenskih pisateljev ob Slovenskih dnevih knjige Spoštovani Slovenci, drage Slovenke! Danes, jutri in pojutrišnjem bomo podarjali knjige. Podarjali jih bomo prijateljem, znancem, sorodnikom, dragim in ljubljenim, sebi. Odpravili se bomo v najbližjo knjigarno ali na Kongresni trg v Ljubljani, kjer bodo knjige naprodaj tudi za manj kot pol cene, in sebi ter drugim dokazali, da sodimo med najbolj pismene in kulturne evropske narode. Knjiga je uporaben, praktičen predmet. Ni kos pohištva, lahko jo vzamemo s sabo in celo manj preglavic povzroča kot pes ali mačka. Lahko gre z nami na morje, na avtovus ali vlak, na pot okoli sveta in, seveda, v posteljo. Zaspati ob knjigi je najpopolnejši erotični ulitek, saj knjiga ne smrči in nikoli je ne boli glava. Predvsem pa nam nikoli ničesar ne odreče, podari nam vse, kar premore: duhovitost, modrost, zanimive misli, informacije, neznane svetove. Knjiga je vse, kar lelimo, da bi bila. Seveda so knjige Še več kot to. V njih je, od Svetega pisma naprej, shranjen ves človeški spomin. Brez knjige ne bi vedeli, kaj se je zgodilo pred dva tisoč leti; ne bi razumeli tistega, kar se dogaja zdaj. Brez knjig se ne bi ničesar naučili in ne bi ničesar znali - ostali bi duhovno in materialno revni. Brez knjig bi težko rekli, da smo ljudje. Predvsem pa ne bi mogli trditi, da smo ljudje, ki se jih splača poznati. Knjiga je svetinja, s katero izražamo vero v civilizacijo, v vse, kar je na svetu dobrega. Na svetu je veliko dobrega, najboljša od vsega pa je pozornost do drugega. Zato je prav in primerno, da se danes, jutri in pojutrišnjem s knjigo poklonimo vsem, za katere menimo, da si pozornost zaslužijo. Nekaj si je zaslužimo tudi sami. Prijetno branje. • EVALD FLISAR, predsednik Društva slovenskih pisateljev Kranj ne dovoli Za takšen način se bodo odločili še kje po Sloveniji. Pravzaprav ga spodbuja Društvo slovenskih pisateljev, ki je pozvalo knjižnice, knjigarne, kulturne organizacije, založnike in posameznike, naj v teh dneh organizirajo množično prodajo knjig povsod, kjer je le mogoče. V ta namen je Društvo tudi prosilo župane slovenskih občin, naj tudi formalno dovolijo prodajo knjig po nižjih cenah, kjerkoli je mogoče, tudi na stojnicah po ulicah in trgih. Na to prošnjo poslano januarja vsem slovenskim županom, jih je pritrdilno odgovorilo več kot osemdeset. Med njimi tudi vsi gorenjski župani, ki so razumeli, da bodo knjigarne, založniki, knjižnice in drugi organizirale prodajo in s tem omogočile ugoden nakup knjig. Negativen odgovor je društvu poslal le kranjski župan ing. Vitomir Gros, ker mu na zahtevo Društvo ni posredovalo dodatnih podatkov. Če bo po slovenskih krajih na knjižni praznik spominjala kakšna stojnica s knjigami na trgu, pa bo čisto drugače na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer so si zamislili kar tridnevni knjižni "žur". Dopoldne za otroke z lutkovnimi predstavami, glasbenimi nastopi, opoldne in popoldne tja v noč pa bodo založbe in avtorji predstavljali nove knjige; vsak dan ob 19. uri pa bo tudi literarni večer Društva slovenskih pisateljev, na katerem bodo člani brali svoja dela. Večere bodo zaključili nastopi znanih glasbenikov. Na Kon; grešnem trgu bodo vse dni prodajali knjige s popustom. Svojo udeležbo je prijavilo kar 34 slovenskih založb. Sredino ljubljansko prireditev bo ob 18. uri, ko bo osrednja slovesnost z nagovorom pisatelja Evalda Flisarja, bo popoldne obiskal tudi predsednik države Milan Kučan, prišel bo tudi minister za kulturo Jože Školč in še kdo. • Lea Mencinger SREČANJE PO ŠTIRIDESETIH LETIH Letos mineva 40 let, odkar se je skupinica petih slikarjev, ki so v okviru Likovnega društva Kranj razstavljali v Mali galeriji Mestne hiše, vpisala v prvi letnik Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Življenje je prekinilo njihovo nekdanjo skupno pot in šele po dolgih desetletjih so se spet našli in pripravili skupno razstavo. Slikarstvo Jane Zanoškar, ki že vrsto let živi v Italiji, je podobno kot tamkajšna pokrajina preplavljeno z barvami. Polja in gaji, vrtovi in pisano cvetje se kopljejo v soncu ali se izgubljajo v meghčastem ozračju. Impresivno občutene oblike na slikarskih platnih se mehko prekrivajo, porajajo sence ali se, podobno žarečim cvetnim vrtincem, prebijajo skozi zamolklo modrino neba. Sporočilnost avtoričinega čustveno razgibanega literarnega prvenca Čas se je ustavil zgodaj zjutraj, ki smo ga imeli priložnost spoznati ob otvoritvi razstave, se povezuje s poetično obarvano vsebinsko zasnovo njenih slikarskih del. Z mehkimi barvnimi toni prežet realizem v sliki Tržnica Viktorja Skrabanja iz Bečeja v Vojvodini se v ostalih dveh likovnih delih Rdeči ogenj in Ples prevesi v izrazito simbolistično obarvano slikarstvo. Iz zameglenega ozračja izstopajo figure, predstavljene v svojih medčloveških odnosih in nasprotjih - prisotnosti in izginjanja, lepote in minljivosti, mladosti in bližine smrti. Jedro njegove likovne izpovednosti, ki je izraženo v dveh značilnih nasprotjih v hotenju in v neizbežnosti usode, je posebej opazno v malem tihožitju Roka v sklopu že omenjenih slikarskih del. Novi realizem, s katerim je Franc Mesaric iz Murske Sobote na svoji zgodnji slikarski poti presenečal ljubitelje likovne umetnosti, je bil kljub svoji kar oprijemljivi realnosti podrejen močnim osebnim vzgibom. Njegove arhitekturne krajine ali interieri niso bili le natančni posnetki izbranih objektov, temveč so vedno skrivali v sebi določeno misel, tako ali drugačno razpoloženje, pogosto odmev vtisov iz preteklosti in spet izraz odtujenosti med ljudmi ali razklanosti med človekom in njegovim okoljem. Razvoj Mesaričevega slikarstva od njegovega realizma do navidez klasičnega abstraktnega oblikovanja na sedanji razstavi v Kranju lahko doživljamo kot naravno rast, saj pod barvno razgibanimi ploskvami še vedno čutimo biološko tvarino, predmet, arhitekturo. Rudi Pergar, doma iz Vipavske doline, je z nekdanjimi konstruktivističnimi kompozicijami na osnovi geometrične abstrakcije, vendar z zavestnim iskanjem povezave med organskostjo človeškega telesa in konstruktivnim umetniškim hotenjem, ob iskanju voluminoznosti v sicer ploskovito zasnovanem, vendar koloristič-no izredno učinkovitem, mediteransko občutenem slikarstvu, postal viden pre- dstavnik slovenskih neokonstruktivistov in član njihove skupine. Prav iskanje organskih sestavin v konstruktivističnih Členit' vah, ob istočasnem iskanju prostorskih izraznih možnosti, je slikarja pripeljalo n& območje figuralike, s katero se srečujem0 na razstavi. Svoj likovni program uresničuje znan1 slikar in domačin VinkoTušek že lei dolgo s sistemom t. i. adicije v oblik} grajenja posameznih likovnih sestavin al» členov v neko celostno kompozicijsko enoto. Na tej osnovi se je rodila nadvse dinamična in barvno pestra likovna govorica, ki jo bogati in pestri iskriva umetnikova domišljija. Nastaja pray° vrenje neprestano se porajajočih 10 spreminjajočih se oblik, iz katerih ume1' nik sestavlja zdaj tektonsko občutene-drugič spet zavestno labilne kompoz'j cijske enote. Ta svoja, lahko bi rek' načelna nasprotja slikar uresničuje statično uravnovešenih, fasadno oblik0' vanih variacijah, v labilnih t. i. gibljiv,!j plastikah, v dinamično zasnovanih "u£ banskih telesih", v mirno delujčih celičn^ sestavih, pa tudi v barvno na m° agresivnih pa spet povsem monohromn'. likovnih realizacijah tako v grafiki, v sli* in plastiki. • Cene Avguštin V Gorenji vasi in Poljanah bodo odpadne vode očistili Poljanščici se obetajo lepši časi Urejena kanalizacija in čistilne naprave so že nekaj let ena glavnih nalog obeh večjih naselij v Poljanski dolini. Letos in prihodnje leto naj bi zaceli čistilni napravi delovati, v dveh do treh letih pa naj bi bili priključeni tudi vsi prebivalci. Gorenja vas, 21. aprila -Medtem ko je čistilna naprava za Poljane že izgrajena in le čaka na opremo, se tudi v Gorenji vasi gradbena dela zaključujejo, veliko bolj pa je zahtevna izgradnja kanalizacijskega omrežja. V dveh do treh letih naj bi obe naselji v celoti priključili. Ekološka taksa pa sproža zahteve tudi v drugih krajih. Za čiste Sore je potrebna doslednost Čeprav je bila nekdanja občina Škofja Loka znana po tem, da je v Sloveniji prednjačila po najvišjem deležu čiščenja odpadnih voda, pa so še vedno zelo onesnažene Sore dokazovale, da se je potrebno lotiti čiščenja v vseh naseljih vzdolž rek. To so dokazovale tudi ugotovitve Zavoda za zdravstveno varstvo, ki je kljub dobro delujočim čistilnim napravam v Žireh in Železnikih za Selščico in Pol-janščico celo ugotavljal, da sta ob nizkem vodostaju do te mere onesnaženi, da nista primerni niti za zalivanje. Tako se gradi in razširja kanalizacijsko omrežje v Železnikih, v Zalem Logu, le v Selcah, Dolenji vasi in Bukovici dlje od ugotovitev, da je to potrebno, še niso prišli. Pač pa se vidno premika v Poljanski dolini, saj bosta že letos in prihodnje leto začeli delovati dve čistilni napravi za Gorenjo vas in Poljane, pa tudi v drugih krajih se na to pripravljajo. Ker so investitorji krajevne skupnosti, smo se o teh gradnjah pogovarjali s predsedniki teh krajevnih skupnosti. Kanali čakajo na čistilno napravo V Gorenji vasi so začeli z gradnjo kanalizacije na desnem bregu (Trata, Sestranska vas) že približno pred štirimi leti in jo že končali do te mere, da le čaka na priključitev na glavni zbirni kanal do čistilne na-Prave, medtem ko je na levem bregu bila pred dvema letoma zgrajena le v starem vaškem jedru, prvotni načrt je po besedah Iva Petroviča sicer bil izgraditi celotno kanalizacijo, vendar so lani ugotovili, da je nesmiselno, da že lzgrajeni kanali ostajajo neuporablje-ni- Zato so se lotili gradnje dober kilometer dolgega glav-nega zbirnega kanala in same čistine naprave. Nekaj dilem je bilo, kje jo postaviti, saj Je bil med prebivalci strah pred zaudar-Janjem in slednjič ?° pristali na meji med Vrb-Jern in Žabjo vasjo. Po ogledu različnih možnih tehnologij šlrom po Sloveniji so se po Posvetu s strokovnjaki odločili £a tehnologijo vpihavanja zraka iz zračnih blazin, projekte Pa je v celoti pripravil Hi-droinženiring Ljubljana. Ker y?do, da bo potrebno priključi še druga bližnja naselja l^Pr. Gorenjo in Dolenjo reko. Zmogljivost čistilne naprave je v tej prvi fazi načrtovana za dva tisoč enot, sam zbirni kanal, črpališče in možne variante opreme pa dopuščajo povečanje kapacitete za kar trikrat. Ekološka taksa porodila tudi zahteve Zanimivo je namreč, da je lani, z nemalo dvignjenega prahu in nezadovoljstva uvedena ekološka taksa na onesnaževanje voda sedaj ljudi vzpodbudila k temu, da tudi v drugih krajih zahtevajo ureditev, zbiranja in čiščenja odpadnih voda, kar se povsem konkretno kaže na Hotavljah, Podgori in Trebiji. Zato so pri istem projektantu naročili proučitev in idejni projekt o tem, ali je smotrno te kraje priključiti na čistilno napravo v Gorenji vasi, ali pa izgraditi zanje samostojne čistilne enote. Ministrstvo le pomaga Čeprav je na splošno mogoče ugotoviti, da besedam o potrebnem drugačnem odnosu do voda na ravni države še vedno ne sledi dovolj konkretne pomoči, pa v Gorenji vasi priznavajo, da jim je Ministrstvo za okolje in prostor, ko so vso dokumentacijo pripravili, kar občutno pomagalo. Izgradnja glavnega zbirnega kanala in čistilne naprave skupaj z opremo bo namreč po predračunih stala okoli 77 milijonov tolarjev in ministrstvo je prispevalo 15,5 milijona tolarjev nepovratnih sredstev, torej dobro petino potrebnega denarja. Za podobno finančno pomoč nameravajo kandidirati tudi na letošnjem razpisu, jasno pa je, da bo glavno breme na krajevni skupnosti oz. občini. Pri tem kaže omeniti, da se na občini prav sedaj lomijo pogledi na tem, kakšna naj bo Premoščanje Poljanščice z zbirnim kanalom pri Gorenji vasi. bodoča investicijska politika pri komunalnih napravah: če je šla sedaj večina razpoložljivega denarja od nadomestil za stavbna zemljišča in ostalih sredstev iz občinskega proračuna predvsem za ceste v odročne kraje, sedaj ocenjujejo, da bo nekaj več potrebno nameniti tudi večjim naseljem v dolini. V Gorenji vasi so se , odločili, da v tej fazi še ne P°bravo ter Dobravščce), so zahtevajo soudeležbe prebitemu ustrezno prestavili črpa- valcev, pač pa naj bi bila ta ll*če na sam prehod kanala če določena s priključno takso, Gradbeno je čistilna naprava pri Poljanah gotova. katere sredstva naj bi se nato namenila za izgradnjo manjkajočih sekundarnih kanalov. In kdaj naj bi bil celoten projekt zaključen? O tem smo slišali dve mnenji: Ivo Petrovčič je zelo previden in pravi, da bodo potrebna še najmanj tri leta, župan občine Gorenja vas Poljane pa je prepričan, da bodo vse skupaj zaključili že prihodnje leto. ludi v Poljanah najprej kanali Tudi v Poljanah so se že pred štirimi leti lotili najprej gradnje kanalizacije. Kot nam je povedal predsednik krajevne skupnosti Poljane Tone Krek sedaj ugotavljajo, da so bile prve gradnje nekoliko manj premišljene, zato morajo sedaj na že zgrajenem opraviti določene popravke. Kandidatura na Ekološkem skladu namreč zahteva urejeno in celovito dokumentacijo, te pa doslej v Poljanah niso imeli. Doslej so izgradili vse glavne kanale v skupni dolžini 2,5 kilometra in glavna naloga je sedaj izgradnja čistilne naprave. V gradbenem delu je ta naprava za 750 enot že končana - stala naj bi okoli 21 milijonov tolarjev, za opremo pa bo potrebna še prav tolikšna vsota. Doslej izgrajeno omogoča priključitev približno ene tretjine prebivalcev Poljan. Za priključitev preostalih dveh tretjin bo potrebno izgraditi še približno dva kilometra kanalov. Pomagajo si tudi s samoprispevkom Tudi v Poljanah sta bila glavna vira zagotavljanja denarja nadomestilo za stavbna zemljišča in sredstva za KS iz občinskega proračuna (tudi ustrezen del ekološke takse) na eni strani, ter dolgoročno posojilo (10 milijonov tolarjev) za izgradnjo kanalov in nepovratna sredstva za izgradnjo čistilne naprave (tudi 10 milijonov) iz strani države. Tudi letos nameravajo kandidirati na razpis Ekološkega sklada, da pa bi ta vlaganja pospešili so se decembra odločili tudi za krajevni samoprispevek. Pri tem kaže povedati, da samoprispevek ni neposredni delež v gradnjo čistilne naprave, pač pa v bistvu postopno plačevanje priključne takse v višini 1.500 mark na gospodinjstvo za dobo štirih let. Če se jim bodo načrti o tem, da dobijo tudi še dodaten nepovraten denar iz države uresničili, računajo, da bodo do letošnje jeseni čistilno napravo in črpališče usposobili in pognali, celotno kanalizacijsko omrežje pa bo zgrajeno v približno treh letih. Za razliko od Gorenje vasi pa v Poljanah ne načrtujejo priključevanje še ostalih sosednjih vasi, saj so v Hidroinženeringu ocenili, da so (Volča, Podobe-no, Delnice) za kaj takega preveč oddaljene. Tam bodo morali problem čiščenja odpadnih voda verjetno reševati z manjšimi kontejnerskimi čistilnimi napravami, bo pa to nujno, ocenjujejo na KS Poljane, saj so prav tam hudi onesnaževalci pritokov Poljanščice. • Š. Žargi Šmartno v Tuhinju, 21. aprila - Po projektu Hidroinienir-inga iz Ljubljane je podjetje Zarja Kovis iz Kamnika v Šmartnem v Tuhinju zgradila mehansko-biološko čistilno napravo za šolo tn domačije v Šmartnem. Čistilno napravo so načrtovali skupaj z izgradnjo nove osnovne šole, je pa po projektu ena od šestih tovrstnih naprav v Tuhinjski dolini. Denar za izgradnjo je zagotovila občina Kamnik, njena zmogljivost je 200 enot; dobra polovica za šolo, ostalo pa za naselje Šmartno. V krajevni skupnosti Šmartno se ob projektu šestih čistilnih naprav v Tuhinjski dolini zavzemajo, da bi zgradili tudi kanal do centrale čistilne naprave med Kamnikom in Domžalami. Ta idejni projekt bo gotov do polletja letos, o njem pa se bodo, kot nam je pred nedavnim povedal predsednik KS Šmartno Tone Rajsar, pogovorili potem tudi v krajevnih skupnostih v Tuhinjski dolini. • A. Ž. Moja dežela - lepa, urejena in čista Turistično društvo Begunje se je vključilo v akcijo "Moja dežela - lepa, urejena in čista", ki jo organizirata in vodita Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor z očiščevalno akcijo potoka Begunjšči-ca od doline Drage do Nove vasi in potoka Blatnicc od Poljč do Krpina. Akcija, ki ie bila v soboto, 19.4.1997, od 9. do 14. ure, se je udeležilo 30 krajanov KS Begunje in 20 skavtov. Iz obeh potokov smo nabrali več kot 100 vreč raznovrstnih smeti in kosovnih odpadkov. Akcijo in piknik so omogočili lokalni pokrovitelji. Predsednik TK Franjo Pogačnik POCENI NAKUP NI VEDNO SLAB NAKUP JELOVICA -SEJEMSKI EKSPONATI -POŠKODOVANI IZDELKI 24. - 26. aprila od 9.-19. ure v prodajalni JELOVICE - čez železniški prehod v ind. coni Škofja Loka Penzion TRIPIČ Bohinjski Bistrici razpisuje prosta delovna mesta 1 delovno mesto KUHARICE ali KUHARJA Pričakujemo, da zna odlično kuhati in pripravljati raznovrstno ter kvalitetno hrano! Pogoji: - končana V. stopnja gostinske smeri - kuhar - 10 let delovnih izkušenj - prednost imajo kandidati do 35. leta starosti - opravljen tečaj higienskega minimuma - prednost imajo kandidati, ki imajo že izkušnje pri vodenju kuhinje in znajo pokazati dobre rezultate svojega dela - prednost imajo kandidati, ki imajo smisel za timsko delo z ljudmi, strankami in sodelavci - prednosti imajo nekadilci - poskusno delo 3 mesece 1 delovno mesto NATAKARICE Pogoji: - končana V. stopnja gostinske smeri - natakar - kuhar - 5 let delovnih izkušenj - prednost imajo kandidatke do 30. leta starosti - opravljen tečaj higienskega minimuma - prednost imajo kandidatke z izkušnjami, in ki želijo pokazati dobre rezultate svojega dela - aktivno znanje slovenskega jezika - aktivno znanje min. dveh tujih jezikov - prednost imajo nekadilke - poskusno delo 2 mesecev Poleg navedenih pogojev mora kandidat ali kandidatka izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom. Delovno razmerje za nedoločen čas bomo sklenili po uspešno opravljenem poskusnem delu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh na naslov: PENZION TRIPIČ, Triglavska 13, 4264 Bohinjska Bistrica, tel./fax: 064-721-282 DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI 090 75 17 VEDEŽEVANJE 090 44 69 PNI/NAM VIDINI VMM IANIA i\ MAKI« |MHz *č 00.4 Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure POSLOVNI VAL in Pivovarna UNION vabi k sodelovanju sodelavce za delovno mesto PREDSTAVNIK delovno mesto POSPEŠEVALEC PRODAJE na območju Gorenjske. Delo je vezano pretežno na teren, primerno za mlajše komunikativne komercialiste, ki se želijo uveljaviti z rezultati lastnega dela. Od kandidatov pričakujemo strokovno znanje najmanj V. st. komercialne ali ekonomske smeri, nekaj let prakse pri prodaji pijač, vztrajnost, iznajdljivost in vljudnost, vozniško dovoljenje B kategorije. Nudimo zanimivo, atraktivno delo pri organiziranju prodaje renomiranih izdelkov, organiziranju akcijskih prodaj, sodelovanje s številnimi kupci. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Prijavi na prosto delovno mesto priložite fotokopijo diplome, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in podatke o dosedanjem delu. Povabili Vas bomo na razgovor, izbrani kandidat bo začel delati takoj. Ponudbe pošljite do 30. aprila na naslov: Pivovarna UNION, d.d. Ljubljana, Pivovarniška ul. 2, Ljubljana. SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ Smledniška cesta 3, 4000 Kranj objavlja prosta delovna mesta: 1. UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA mlekarski tehnik ali dipl. inž. živilske tehnologije za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, nastop službe s 1. 9. 1997. 2. SVETOVALNI DELAVEC pedagog, psiholog ali socialni delavec, za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, nastop službe s 1. 9. 1997 a UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA -VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO vrtnarski tehnik ali inž. kmet. za določen čas, nastop službe s 1. 9. 1997 4. UČITEUA MATEMATIKE prof. matematike ali dipl. inž. matematike, za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, nastop službe s 1. 9. 1997 5. UČITEUA MATEMATIKE prof. matematike ali dipl. inž. matematike, za določen čas, nastop službe s 1. 9. 1997 6. ŠPORTNA VZGOJA, ZDRAVSTVENA VZGOJA profesor športne vzgoje za pouk športne in zdravstvene vzgoje, za določen čas, nastop službe s 1. 9. 1997 7. KMETIJSKI STROJI dipl. strojnik, za določen čas s polovičnim delovnim časom, nastop službe po dogovoru Prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi pošljite na naslov Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj, Smledniška c. 3. 4000 Kranj v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. p o.KRANJ Servisno prodajni center Kranj, Ljubljanska 22 objavlja JAVNO PRODAJO rabljenih osnovnih sredstev 1. AVTOPRALNICA TIP APA-15 K začetek uporabe: 17. 7. 1991 2. TELEFONSKA CENTRALA ISKRA ISICOM IN 7 TELEFONSKIH APARATOV 3. AVTOTESTER ALLEN GROLP 4. SESALEC ZA ČIŠČENJE TIP EVVA 5000 SB 5. OPTIČNA NAPRAVA TIP BEN MULLER 6. OKVIRJI VRAT, VRATA 7. PULTI 8. RADIATORJI 1 9. TERMOAKUMULACIJSKA PEČ 800.000 SIT 20.000 SIT 50.000 SIT 5.000 SIT 10.000 SIT 8.000 SIT 2.000 SIT 000 SIT/KOS 5.000 SIT Pisne ponudbe s ponujeno ceno pošljite na gornji naslov v zaprti kuverti s pripisom "javna prodaja" najkasneje do petka, 25. 4. 1997. Ogled je možen v centru rabljenih vozil vsak dan od 8. do 18. ure. Blago bo prodano najboljšemu ponudniku. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA NTR LOGATEC L GOSTIŠČE OB JEZERU, JEZERSKO 125/A, JEZERSKO, TEL 064 44 11 45 Vpr~ Katera prireditev se odvija pri Planšarskem jezeru in katera po vrsti bo že letos? Nagrada: Kosilo za dve osebi. 1 TRGOVSKO PODJETJE OREL POD HRUŠEVC0 1, VRHNIKA, TEL 06175 4167 Vprj Kako se imenuje oprema oziroma tekmovalni voziček za konje kasače? V pomoč: S...Y Nagrada: Večerja za dve osebi v gostilni OBLAK na Vrhniki. Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 25. 4.1997, na naslov: NTR LOGATEC, Tržaška 148, Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 za grde, umazane in zle". Nagrajenki z dne 13.4.1997 • F0T0 SANJA: Štefka Dolenc, Žabnica • HITEX: Urša Hren, Logatec Obema iskrene čestitke! Nagrajenki prevzameta nagrade osebno pri pokroviteljih. Za dodatne informacije pokličite 061 74 14 98. Spremljate nas lahko preko kranjskega kabelskega sistema. Prisluhnete nam lahko vsako nedeljo med 20. in 23. uro na NTR Logatec. Lep pozdrav - šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja Vsem svojim bralcem in poslušalcem Ntr Logatec se opravičujemo za izpad zadnje BBBnBaaaaiaBMOMBBii <&> U .. [] o 0GD77 D«Q[H1k _Lof>l.< ■ TrtUka 141 • t.l :0»l/74l «11. ftMMMMI «12_ Wm KREKOVA BANKA Z močjo dejanj do cilja! Smo mlada, uspešna vseslovenska banka, ki se je z dobrim programom in uspešnim poslovanjem uvrstila med srednje velike banke. Naš namen je plemenititi naš največji kapital - zaupanje varčevalcev. V želji približati našo široko paleto že znanih in novih bančnih storitev tudi vašemu kraju vas za nadaljevanje naše uspešne poslovne poti in uresničevanje Krekove misli vabimo k sodelovanju v PE ŠKOFJA LOKA na delovnem mestu REFERENT - BLAGAJNIK POGOJI IZOBRAZBE: DELOVNO RAZMERJE: srednješolska izobrazba za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom posebni pogoji: 2 leti delovnih izkušenj v banki pri poslovanju s prebivalstvom ali podobnih delih Predstavite se, opišite svoje cilje in prošnji priložite potrdila o doseženi izobrazbi. Prijavo pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Krekova banka d.d. Maribor, Slomškov trg 18, 2000 Maribor. Skupaj bomo uresničevali naša prizadevanja. sejemski popust SOFT - UNC W ISJJJLA IN PODBOIIZ UP BLED - TRGOVINA h.c. tel: (064) 7950 4260 Bled, Ijubljonsko 27 fox:(064)741-675 direktor tel:(064)795-282 izvoz/export tel:(064)795-269 LIP lesna industrija Bled d.d. veleprodajo tel:(064)795 226 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 „voz/import tel(064)795 249 maloprodaja tel:(064)795 230 lip bled Servisne storitve za gospodarska vozila vseh znamk po konkurenčnih cenah v aprilu in maju ► pregled motorja z menjavo olja in čistilcev ► pregled, tudi dolitje olja v menjalniku in diferencialu ► pregled, čiščenje, po potrebi struženje zavornih oblog ► generalna popravila Rezervne dele, potrebne ob popravilih, vam bomo preskrbeli po posebej ugodnih cenah. Oglasite se v sprejemni službi na Servisu gospodarskih In specialnih vozil.v Ljubljani na AHendejevi 5, osebno aH po telefonu 168 20 61, Int. 113 ali 150. 1 vozil fmOCOMMEBCE.dA ne -iNrcacna.^a Generalni ZHMtipntk Mercedes-Benza Av« 5 Mercedes-Benz Ana Mali. Letence 4a. Golnik Tel. it.: 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, fiEDIKURA, SOLARIJ GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vsak dan od 19.00 do 23.00 ur« ob nodoljoh od 9.00 do 14.00 ur« NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. U o D Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 Trgovsko podjetje Kokra, p.o. Mirka Vadnova 19, Kranj objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. Tovorni avto Zastava 83.12, letnik 1989, izklicna cena 900.000 SIT 2. Kombi Renault T2B3, letnik 1990, izklicna cena 500.000 SIT 3. Osebni avto Peugeot 309, letnik 1992, izklicna cena 720.000 SIT 4. Osebni avto R 4 GTL, letnik 1992, izklicna cena 270.000 SIT 5. Osebni avto R 4 GTL, letnik 1992, izklicna cena 290.000 SIT Javna dražba bo v sredo, 23. 4. 1997, ob 9. uri v kletnih prostorih sedeža podjetja. Prodaja se po načelu videno -kupljeno. Osnovno sredstvo bo prodano kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno. Pogoji javne dražbe: - Dražitelj mora najkasneje eno uro pred začetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene za vozilo, za katerega bo licitiral, in sicer na blagajni sedeža podjetja - Prometni davek in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastnine mora plačati kupec. - Gelotna kupnina mora biti plačana takoj po sklenjeni pogodbi. - Plačano varščino bomo kupcu šteli v kupnino oz. jo bomo vrnili brez obresti takoj, oz. najkasneje v petih dneh po javni dražbi. - Če kupec ne sklene pogodbe v petih dneh, se šteje, da je odstopil od pogodbe. Prodaja pa se razveljavi in prodajalec zadrži varščino. - Ogled vozila je možen eno uro pred dražbo, oz. po dogovoru. - Pooblaščenci morajo pred začetkom dražbe predložiti pismeno pooblastilo. - Prevzem kupljenega vozila je možen takoj po sklenitvi pogodbe in plačilu kupnine. summ delniška družba Šentjur V naselju Planina III, Ul. Janka Puclja 7 DEGUSTACIJA 25« in 26.4* 12. -16. ure / 9. • 12. ure Prvomajski prazniki so pravi čas za piknik. Za popolni piknik ni potrebno veliko, le nekaj sonca, neokrnjene narave, dobra družba in ... YURIJEVE MESNE DOBROTE. Delniška družba JURMES iz Šentjurja vam v svoji poslovalnici v Kranju za praznične dni nudi kvalitetno meso živine kozjanskih rejcev in okusne mesne izdelke po ugodnih cenah: junčje stegno brez kosti po 900,00 SIT za kg svinjski kare po 720,00 SIT za kg masa za ćevapčiće po 650,00 SIT za kg grill klobasa po 900,00 SIT za kg mesni sir po 750,00 SIT za kg • piščančje meso - diskontna cena Delniška družba JURMES iz Šentjurja vam želi obilo kulinaričnih užitkov in prijetne praznike. Yuri)) jI c ve mesne, ao ))FC))t( AS OBČINA BOHINJ Občinska uprava Triglavska 35, Bohinjska Bistrica 4264 BOHINJSKA BISTRICA Na podlagi 46. člena statuta občine Bohinj (UVG, št. 5/ 95) in odlka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine Bohinj (Uradni list RS, št. 70/ 95) občina Bohinj ponovno objavlja prosto delovno mesto: SVETOVALEC L - SVETOVALEC ŽUPANA ZA TURIZEM Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni v 4. členu zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/92 in 4/93) in sicer: - da je državljan Republike Slovenije - da je polnoleten - da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v organu lokalne skupnosti Poleg splošnih pogojev iz zakona o delavcih v državnih organih morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje POGOJE: - visoka ali višja strokovna izobrazba (VII/1) turistične, ekonomske ali druge ustrezne družboslovne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju turizma PRIČAKUJEMO ŠE: - organizacijske sposobnosti, - komunikativnost, iniciativnost in kreativnost, - aktivno znanje najmanj dveh tujih jezikov, - usposobljenost za delo z računalnikom. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: OBČINA BOHINJ, Triglavska c. 35, 4264 BOHINJSKA BISTRICA s pripisom "ZA RAZPIS". Poleg prijave mora vsak kandidat prijavi predložiti razvojni koncept turizma v Bohinju, ki naj obsega tudi oceno stanja in razloge za takšno stanje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri. Hotel Ribno d.d. o v- Izletniška 44 <=> 4260 Bled Iščemo dinamičnega, komunikativnega in zanesljivega VODJO STREŽBE Pogoji: - IV. ali V. stopnja izobrazbe gostinske smeri - znanje dveh tujih jezikov - z dosedanjim delom izkazane strokovne in organizacijske sposobnosti Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. avtotehna W0I> tehtna odločitev opel^itioj naslednji avto AVTOTEHNA VIS Jesenice, Cesta Borisa Kidriča 6, tel: 064/ 861-240 • AVTOTEHNA VIS in Pintar, Koroška 53 a, Kranj, 064/224-621,212-191 • AVTOTEHNA VIS in Pišek, Grenc 37, Škofja Loka, 064/634-930 675^ GOSPODARSTVO _ UREJA: Marija voJčjak_ Pred poletno turistično sezono na Bledu kar optimistični Zaradi denacionalizacije hoteli brez kreditov in brez razvoja ti V večjem številu se vračajo angleški gostje, pričakujejo pa tudi Nemce, Italijane ter švedske igralce golfa - Brez državnih, pa tudi bančnih posojil Bled, 18. aprila - Glede na sedanje število rezervacij na Bledu pričakujemo kar uspešno turistično sezono, pravi Matjaž Završnik, vodja trženja v hotelih G&P na Bledu. Kot kaze, bomo letos na Bledu najpogosteje srečevali angleške in nemške turiste, ki naj bi bdi med tujimi dopustniki v večini, pričakujejo tudi Italijane, ponovno se vračajo Švedi, predvsem navdušeni igralci golfa, nekateri ruski gostje, pričakujejo pa celo nekaj več Japoncev. Po nič kaj uspešni zimi -turistični center Zatrnik je z izjemo poskusov nekaterih posameznikov vso zimo sameval, zgolj z žičnico na Straži pa se Bled ne more kosati s tujimi zimsko-športnimi središči - se blejskim turističnim delavcem tako vendarle obeta nekoliko boljša poletna turistična sezona. Glede na stanje rezervacij od maja naprej smo optimisti, pravi Matjaž Završnik, saj se poleg večjega števila nemških tour-operaterjev, avtobusnih podjetij in individualnih gostov na Bled vračajo trije od petih največjih angleških tour-operaterjev. Angleži, ki so bili v preteklih letih po številu nočitev na Bledu pogosto na prvem mestu, se torej letos spet množičneje vračajo. Skupaj z nemškimi turisti naj bi po pričakovanjih ustvarili kar 60 Velika noč je običajno dober pokazatelj za poletno turistično sezono. Na Bledu je bila zasedenost hotelov za Veliko noč le polovična, kar ne vzbuja optimizma, a kot poudarja Matjaž Završnik, to ni pravi pokazatelj, saj so bili letos velikonočni prazniki zelo zgodaj in je večina gostov raje izbrala bodisi smučarijo bodisi le toplejše kraje. Pravi pokazatelj je stanje rezervacij, ki vendarle napovedujejo uspešno sezono, je prepričan Završnik. turistične podobe, zaradi česar se ne more kosati z agresivnejšimi tujimi turističnimi destinacijami, ki v promocijo vlagajo tudi precej več denarja. Na Bledu pa se pri denarju zatakne še enkrat: zaradi nerešene denacionalizacije namreč večina hotelov ne more dobiti kreditov (zanje banke zahtevajo hipotečne vpise), brez kreditov pa ni razvoja, poudarja Završnik, zato blejski hoteli že nekaj let ne dohajajo več vse višjega standarda, ki ga pričakujejo čedalje zahtevnejši tuji gostje. Moramo pa tudi priznati, pravi Završnik, da so se ostala slovenska turistična področja, denimo Bernardin ter nekatera zdravilišča, znala mnogo bolje okoristiti z državno pomočjo v obliki ugodnih kreditov za razvoj ter ostalih ugodnosti. "Morda smo bili ima Bled zelo dobre možnosti, meni Završnik, saj je blizu letališče, dobre so cestne in železniške povezave, kraj je skoncentriran, tako da ni dolgih poti od dvoran do hotelov, pa tudi blejski turistični delavci po Završnikovem prepričan-ju poznajo svoj posel. Nenazadnje sta na Bledu tudi dve specializirani ustanovi za kongresni turizem, agencija Albatros ter kongresni center Festivalna dvorana, ki sta sposobni nuditi vso organizacijsko in tehnično podporo. Poleg tega se kongresi odvijajo v lepem okolju, na voljo pa je tudi dodatna infrastruktura za čas med kongresi, ko imajo udeleženci prosti čas, denimo za golf, kulturne prireditve in podobno. "Manjka edinolc večja investicija v posodobitev hotelskih sob, da bi standard Speljali tudi nekaj Japoncev Blejcem pa je letos uspelo s poti od Dunaja do Benetk "speljati" tudi nekaj gostov z Daljnega vzhoda, predvsem Japoncev in Tajvan-cev. Ti gostje se bodo na Bledu ustavili za dva dni, nato pa preko Postojne nadaljevali pot do Benetk. do 65 odstotkov vseh nočitev, sledili naj bi jim italijanski turisti, pričakujejo tudi nekaj Švedov ter Rusov: "Na Bledu se ustavljajo gostje iz številnih držav. K sreči nismo odvisni le od gostov iz ene same države in v glavni sezoni so na dan pri nas gostje tudi iz 30 različnih držav," pravi Završnik. Brez državne pomoči zaradi premajhne agresivnosti? In kako je Bled pripravljen na poletno sezono? Kot pravi Matjaž Završnik, tudi Bled občuti posledice dejstva, da naša država na svetovnih turističnih trgih nima izdelane Direkcija za turizem tik pred začetkom delovanja V začetku junija naj bi na Bledu zaživela Direkcija za turizem Bled, ki bo po zgledu iz tujine skrbela za promocijo in trženje celotnega kraja (nadomestila bo nekdanjo Turistično poslovno skupnost). Poleg občine, ki bo 51-odstotni lastnik direkcije, bo z 49 odstotki udeleženo tudi gospodarstvo. Blejci premalo dejavni v pogajanjih, ali pa se je enostavno ocenjevalo, da je Bled pač že zadosti razvit. Tako smo pač prepuščeni samim sebi in čistim tržnim zakonitostim," pravi Završnik. Preusmeritev v poslovni in kongresni turizem Eden glavnih turističnih produktov na Bledu naj bi v prihodnje postal poslovni oziroma kongresni turizem. Za to čim bolj dvignili," pravi sogovornik, ki pa obenem opozarja, da je tudi pri kongresnem turizmu treba upoštevati majhnost Bleda. Za velike kongrese namreč tu ni možnosti, saj največja dvorana sprejme le 400 do 500 udeležencev, s tem pa se zapolni tudi polovica (enoposteljnih) hotelskih kapacitet. Precej pa na Bledu pričakujejo tudi od napovedane selitve menedžerske šole Brdo. • U. Peternel Na začetku odplačila posojila je obremenitev posojilojemalca manjša Gorenjska banka ima ponudbo posojil za občane približano njihovim možnostim Ko občan najema posojilo, navadno nima •astnih sredstev, pa tudi v začetku težje Vplačuje velike obroke. Zato so odplačilne metode v Gorenjski banki za potrošniška in stanovanjska posojila pripravljene tako, da Posojilojemalce v začetku obremenjujejo manj. Pozneje se obremenitve z velikostjo odplačilnega obroka povečujejo. Vse skupaj je tako zapleteno tudi zaradi inflacije, po kateri ** uravnava revalorizacijski del obresti. Posojilojemalec lahko na lastno željo obroke odplačila kredita poveča in se tako dogovori z banko. Ob zadnji spremembi odplačilnih obrokov v aprilu je banka ravnala pravimo in v skladu s posojilno pogodbo. Gorenjska banka stalno dopolnjuje svojo Ponudbo na področju poslovanja s fizičnimi °sebami. Tako je že v letu 1992, kot prva v Sloveniji omogočila, da so kupci avtomobilov, ki So najeli posojila pri Gorenjski banki, vsa administrativna opravila v zvezi z najetjem Posojila, opravili na enem mestu, pri prodajalcu avtomobilov, s čimer so se izognili nepotrebnim Potem med trgovino avtomobilov in banko, kakor tudi vrstam v banki. Posojilojemalec se z banko ob najetju posojila Pogodbeno dogovori o obrestni meri za posojilo ter o načinu in višini revalorizacije za posojilo. Seveda je ob najetju posojila največja neznanka, *ako se bo gibala v celotnem obdobju odplačevanja posojila mesečna rast drobnoprodajnih jfcn (to je rast inflacije), ki določa višino temeljne obrestne mere, s katero banka revalor-Jfira posojilo. Mesečno temeljno obrestno mero določa Banka Slovenije. , Banka se s posojilojemalcem dogovori tudi za v,8ino prve anuitete oziroma za višino prvega najrnanjšega obroka za odplačilo posojila in za sPreminjanje te anuitete v času odplačevanja Posojila. . Ker se rast inflacije mesečno spreminja in ker |e ekonomska politika Slovenije naravnana !ako, da naj bi se inflacija zmanjšala, banka pri 'Računu anuitete ne vgradi trenutne inflacije, ampak s faktorjem pričakovane revalorizacije ?%> povprečno rast inflacije (pri posojilu za 10 let le povprečno letno inflacijo 2,2 %). S tem banka omogoča, da so osebni prejemki posojilojemalca v začetnem obdobju odplačevanja posojila manj obremenjeni. Tako ravna večina bank v Sloveniji. To pomeni, da je potrebno anuiteto v obdobju odplačila posojila povečati, če je dejanska rast inflacije višja od vgrajene. Zato se anuiteta v času odplačevanja poveča zaradi tega, ker je praviloma rast inflacije višja od vgrajene inflacije ter zaradi ocene, kakšna bo rast inflacije v preostali odplačilni dobi. Ker se kupci avtomobilov in drugi posojilojemalci v večini primerov odločajo za posojilo z daljšo dobo odplačevanja, praviloma na štiri leta, odplačilna doba za stanovanjska posojila pa je 10 in 15 let, bi morale biti prve anuitete bistveno višje, če bi banka v izračun prve anuitete vgradila trenutno veljavno mesečno rast inflacije. To bi pomenilo manjšo posojilno sposobnost in možnost najetja nižjega zneska posojila ter večjo obremenitev z odplačili v začetnem obdobju odplačevanja. Banka je tako s svojo ponudbo posojilojemalcem omogočila, da so posojilo lažje najeli, saj tak način določanja anuitete m njeno povečanje v času odplačila pomeni, da so posojilojemalčevi prejemki v času odplačevanja bolj enakomerno obremenjeni, saj vemo, da se plače in pokojnine povečujejo v odvisnosti od inflacije. Ker živimo v času inflacije, bi se teoretično morala anuiteta spreminjati mesečno tako, kot se giblje temeljna obrestna mera, vendar je to praktično nemogoče zaradi obsežne administracije. Občasno spreminjanje odplačilnega obroka ie bolj racionalno in je tudi za večino občanov bolj zaželeno, še posebej v začetku odplačevanja posojila. Banka v skladu s posojilnimi pogodbami obračunava revalorizacijo in obresti od vsakokratnega stanja posojila. Pri tem upošteva, kdaj posojilojemalec odplača anuiteto. Za dneve od dneva vplačila anuitete do zadnjega dne v mesecu, ko anuiteta zapade, banka posojilojemalcu prizna revalorizacijo in obresti. Torej z dnem plačila za odplačani del občan ni več obremenjen z obrestmi. Anuiteta, ki jo banka določi s faktorjem pričakovane revalorizacije, je samo najmanjši obrok, ki ga odplačuje posojilojemalec, leta pa se glede na svoje finančne zmožnosti lahko odloči, da odplačuje kadarkoli določene zneske ali pa v celoti predčasno poplača posojilo. S tem se zmanjša višina njegovega posojila. Ob določitvi nove anuitete se predčasno odplačilo upošteva. Gorenjska banka ima med slovenskimi bankami enega najvišjih faktorjev pričakovane revalorizacije (1.09), kar pomeni, da je poskušala vgraditi v anuitete najvišjo rast mesečne inflacije (najbolj jo je približala sedanji rasti) in s tem doseči, da je bila na eni strani še vedno prijazna do svojega komitenta, na drugi strani pa je poskušala doseči, da se anuiteta v dobi odplačevanja ne bi spreminjala preveč pogosto. Najpomembneje pri vsem skupaj je, da posojilojemalec vedno plača banki samo toliko in po taki obrestni meri, kot je dogovorjeno s posojilno pogodbo. To tudi takrat, ko se odloči za delno ali celotno predčasno vračilo posojila. Odplačilni mesečni obrok in njegova višina vplivata na čas odplačila posojila, obresti pa se vedno računajo od preostanka neodplačanega dolga. Torej višina odplačilnega obroka sama po sebi še ne določa, kakšne so obrestne mere za posojilo. Če banka v začetnem obdobju posojilojemalcu omogoča manjša odplačila, pozneje pa večja, je to torej s strani banke za posojilojemalce ugodno, še posebej zato, ker se leta sam lahko odloči tudi za večje plačilo. Skratka, zadnje spremembe odplačilnih obrokov v aprilu 1997 so bile izračunane pravilno (kar je ugotovil tudi Svet potrošnikov Slovenije. Vir: Gorenjski glas, stran 15 z dne 18. 4. 1997). Ravnanje banke je bilo do posojilojemalcev pravilno, le zapletenost matematičnega izračuna, ki se ga žal ne da poenostaviti, je razlog, da vsi posojilojemalci težko razumejo vplive sprememb. Prav zato je najbolje, da se v primeru problemov posojilojemalci obrnejo na banko, ki bo od primera do primera podrobnosti razložila, ob zagotovilu, da bo spoštovala pogodbo o posojilu. Pomočnik direktorja Gorenjske banke d.d., Kranj Vasilij Koman AIESEC je svetovna, neprofitna in neodvisna organizacija študentov ekonomskih ved, ki deluje na več kot 741 visokošolskih institucijah, vključuje pa več kot 50.000 članov v 87 državah. Njegova ključna področja delovanja so visoko izobraževanje in učenje, odgovornost poslovnega sektorja do družbe, podjetništvo kot način življenja, mednarodno razumevanje in sodelovanje ter informacijska tehnologija ter njena povezanost z družbo, svoje cilje pa usepjo uresničevati z mednarodno izmenjavo študentov, s sodelovanjem s podjetji ter kot sami pravijo z globalnim mobiliziranjem mladih. Sejem kadrovskih potencialov TOP JOB Prva stopnička do vrha uspeha Vsakoletni sejem TOP JOB je namenjen predvsem srečevanju med podjetji in študenti, kar prvim omogoča boljše spoznanje ponudbe visoko izobraženih šolskih kadrov, drugim pa srečanje z bodočimi delodajalci. Ljubljana, 18. aprila - Letošnji projekt Top JOB 97 je bil ze šesti povrsti ter je, lahko rečemo, postal tradicionalna oblika sodelovanja med mladimi strokovnjaki različnih strok in pa delodajalci ter najrazličnejšimi institucijami na trgu delovne sile. V sklop dogajanja TOP JOB-a je sodilo poleg samega sejma kadrovskih potencialov še predavanje o poslovanju podjetij v pridhodnem stoletju, na okrogli mizi so udeleženci ugotavljali, kakšne so možnosti sodelovanja med podjetji in univerzo na področju izobraževanja ter delavnica, ki so jo organizatorji pripravili skupaj z republiškim zavodom za zaposlovanje, ki je bila usmerjena v razvoj iniciativnosti mladih pri iskanju zaposlitve. To, da projekt TOP JOB ni zgolj sam sebi namen najbolje dokazujejo lanskoletne konkretne številke - lani ie na njem sodelovalo 32 podjetij, ki so zaposlila 46 študentov, podelila so 13 štipendij ter omogočila 51 delovnih praks. Letošnji podatki zaenkrat zajemajo le število sodelujočih podjetij, 26 se jih je odločilo za sodelovanje, podatkov o konkretnem sodelo-vanju in zaposlitvah študentov pa je slab teden po koncu sejma še prezgodaj govoriti. Med podjetji, ki so se predstavljala na sejmu je vim odnosom do delavcev in sodelovalo tudi nekaj go- okolja. • U. Špehar Sistem Mobitel GSM Dosežki in načrti Mobitela d. d. - Do leta 2.000 načrtujejo 150.000 naročnikov v obeh sistemih - Cenik mobilnih GSM telefonskih aparatov Od vzpostavitve delovanja sistema Mobitel GSM je minilo slabih devet mesecev. Signal GSM pomeni, da je antena vgrajena v avtomobilu, klicna številka pa ie 041. Do zdaj so podpisali 56 pogodb s tujimi operaterji, delujočih pa je 33 roamingov v 25 državah. Že zdaj je več kot 11.000 naročnikov, do konca letošnjega leta pričakujejo, da jih bo približno 30.000, roaming pogodbe pa nameravajo podpisati z vsemi državami, kjer je uveljavljen standard GSM. Za sistem Mobitel NMT, kjer je omrežna številka 0609, imajo podpisan roaming s Hrvaško. Zmogljivost centrale je 43.000 priključkov, naročnikov pa je skoraj 39.000. Pri Mobitelu, d. d., do leta 2.000 načrtujejo 150.000 naročnikov v obeh sistemih, kar pomeni 7,5 mobilnih telefonov na sto prebivalcev. Cena minute GSM pogovora v Slovenij je v nižji tarifi malo več kot 0,4 DEM, v višji tarifi pa približno 0,9 DEM. V Italiji je minuta pogovora v nižji tarifi cenejša kot pri nas, v Nemčiji pa je lahko tudi dražja. Večje so razlike v višji tarifi, saj v Italiji in Nemčiji cene nihajo od približno 0,6 DEM do skoraj 2 DEM. Podatki so zanimivi, saj v ti dve državi potuje največ naših naročnikov, prav tako pa uporablja slovensko omrežje največ tujih državljanov iz Nemčije in Italije. Pri nas moramo za priključno takso odšteti malo manj kot 50 DEM, za mesečno naročnino v višji tarifi pa približno 80 DEM. V Nemčiji je cena za naročnino nižja kot pri nas, v Italiji pa višja. Cena priključne takse v Nemčiji je podobna naši, v Italiji pa je zelo visoka, saj jih košta približno 240 DEM. Cene mobilnih GSM telefonskih aparatov so odvisne od proizvajalca in modela, pri nas jih lahko kupimo od približno 75.000 do 145.000 SIT (cena ne vključuje prometnega davka, ki znaša 5% od cene aparata, za fizične osebe pa 20%). • K. Škrbo renjskih podjetij, poleg gorenjske banke in Iskratela še škofjeloški Termo. TOP JOB še žaleč ni samo sejem, s pomočjo katerega si študentje lahko poiščejo zaposlitev ter prehodijo prvih nekaj stopnic k uspehu. Sejemsko dogajanje je tudi letos nudilo možnost širjenja intelektualnih obzorij, tako na predavanju, na katerem so se udeleženci ukvarjali s poslovanjem podjetij v prihodnjem stoletju ter njego- Pomurski sejem, Gradbeni institut Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, Gospodarska zbornica Slovenije, ministrstva za gospodarske dejavnosti, okolje in prostor ter za znanost in tehnologijo so na letošnjem sejmu Megra '97 prvič podelili priznanja kakovosti v graditeljstvu. Znak kakovosti v graditeljstvu je prejela Lesna industrija Jelovica iz Škofje Loke za okno jeloterm. Na sliki nagrajenci z znaki kakovosti v Jraditeljstvu. Priznanje je v imenu generalnega direktorja elovice prejela vodja marketinga Cvetka Vilfan. • J. Kuhar POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak <** NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: RENAULT MEGANE 1.4 RT CLASSIC KLASIČEN POGLED Družina lani enega najbolj zaželenih avtomobilov, renaulta megana, je že skoraj popolna. Potem ko so pri Renaultu najprej ustregli kupcem kombilimuzine in kupeja, sta prišla na vrsto enoprostorski scenic in limuzinski classic. Predvsem slednji je namenjen voznikom z bolj umirjenim značajem in bolj klasičnim pogledom na (avtomobilski) svet. Že kar nekaj let zaporedoma prodajne krivulje avtomobilov z limuzinskim zadkom upadajo, toda ker pri Renaultu od opustitve proizvodnje modela 19, takega avtomobila niso imeli, ga je bilo skoraj potrebno narediti. Tako je nastala v zadku podaljšana različica megana, ki so ji nadeli oznako classic. Že kar samo ime pove, da je avtomobil, ki je do strešnega stebrička za zadnjimi vrati enak kot kombilimuzina, namenjen predvsem tistim, ki imajo na avtomobile in vse kar sodi zraven, bolj umirjen pogled. Megane classic je sicer za celih 27 centimetrov daljši od kombilimuzine, vendar so zaradi dovolj oblega, predvsem pa visokega zadka, dodatni centimetri spretno prikriti. Zato pa je dovolj opazno razkošje prtljažnega prostora, ki uspe pogoltniti kar 510 litrov prtljage, to pa je tudi več kot pri nekaterih avtomobilih zgornjega srednjega razreda. Žal dober občutek nekoliko razblini slaba obdelava prtljažnega pokrova tako z notranje kot tudi z zunanje strani. Znotraj bi bilo zaželeno oblazinjenje in manj ostrih robov, na zunanji strani pa je med lučmi preveč prazne pločevine, zato avtomobil deluje malce okorno. Toda to ne pomeni, da ljubiteljem, limuzin megane classic ne bi zmogel ugajati. Prej nasprotno, kajti že iz drugih različic je znano, da je megane prostoren, udoben in v marsičem tudi inovativen avtomobil. Voznik se hitro sprijazni z lično instrumentno ploščo, dobro preglednimi merilniki in vrsto odlagalnih predalov, nekaj privajanja zahtevajo le posamezna nekoliko nerodno nameščena stikala. Tudi udobje na sedeih je nadpovprečno za ta avtomobilski razred, prostor za kolena so odmerili po merah srednje velikih potnikov in tako megane v notranjosti ne zapušča slabih vtisov. +++prosotornost prtljažnika ++udobje v kabini ^ekonomičen motor/ —obdelava prtljažnega pokrova -razporeditev in oblika nekaterih stikal -povprečne zmogljivosti Med vrsto pogonskih _ agregatov je v kombina-Zaobljen zadek z nekoliko pustim ciji s štirivratnim classi-prtljaznim pokrovom com in upoštevaje p o KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ Tel. 223-276 RENAULT MEGANE CLASSIC sedaj še dostopnejši Z bogato serijsko opremo: airbag, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje, tonirana stekla... ŽE OD 24.160 DEM Testne vožnje - staro za novo -kredit z obrestno mero že od T + 0 % MEŠETAR Umirjena in klasična podoba štirivratne limuzinske različice megane classic vozniški okus, morda še najbolj zanimiv 1,4-litrski motor z dna ponudbe. To je znan in preizkušen agregat, ki je svojo nalogo dobro opravljal že v meganovem predhodniku. Čeprav 75 konjskih moči ne zveni ravno obetavno, motorne zmogljivosti zadostujejo popv-prečnim vozniškim ambicijam, pri priganjanju v visoke vrtljaje pa je morda malce prehrupen. Avtomobil s tem motorjem doseže najvišjo hi- Prtljažni prostor zmore pogoltniti 510 litrov prtljage JESENICE MH _ _ C J f-intgar/a 2 V O. O. O. mm tel. 064/861-570 NOVI MODEL MEGANE CABRIOLET LAGUNA ALIZE MEGANE ALIZE CLIO ŽE OD 14.900 DEM MEGANE OD 21.600 DEM UGODNI KREDITI DO 5 LET LEASING, STARO ZA NOVO VELIKA IZBIRA RABLJENIH, TEHNIČNO BREZHIBNIH IN REGISTRIRANIH VOZIL! VEDEŽEVANJE TAROT 090 44 90 PARTNEF AVT0HIŠA MAGISTER d.o.o. Radovljica, tel.:715-015 fax:715-190 N6VE HlZfC CENC CHRVSLER Jeep VOVAGER STRATUS ► V/RANGLER CHEROKEE ► GRAND CHEROKEE že od 44.990 DEM dalje že od 43.440 DEM dalje že od 40.485 DEM dalje že od 44.289 DEM dalje že od 73.789 DEM dalje I Prodaja vozil in pooblaščeni servis. Originalni rezervni deli in dodatna oprema trost 170 kilometrov na uro in dodatno zalogo moči bi si voznik morda zaželel le pri bolj energičnem prehitevanju. Toda po drugi strani se morda zdi pomembnejši podatek o ekonomičnosti in tu ni nobenega dvoma, da se je s takšnim meganom mogoe voziti sorazmerno poceni. To je še dodatno potrdilo, da je megane classic najbolj hvaležen, če si ga izbere tisti, ki na življenje in avtomobile gleda bolj umirjeno. S klasičnim pogledom torej. TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1390 ccm, 55 kW/75 KM, petstopenjski ročmi menjalnik. Mere: d.4400 mm, š.1700 mm, v. 1420 mm, medosna razdalja 2580 mm, prostornina prtljažnika 510 I. Najvišja hitrost: 170 km/h (tovarna), 171 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 14,3 s. Poraba goriva po ECE normativih: 5,4/7,4/8,3 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 7,71. M. Gregorič Poraba mesa upada Po podatkih, ki so jih zbrali v Nemčiji, objavili pa že tudi v slovenski reviji Govedorejski zvonci, letna poraba mleka in mlečnih izdelkov na prebivalca v nekaterih večjih evropskih državah narašča, medtem ko poraba govejega in telečjega mesa upada. V Nemčiji je poraba mleka v času od 1970. do 1994. leta narasla s 84 na 92 kilogramov na prebivalca, v Franciji s 66 na 94 kilogramov, v Italiji s 70 na 76 in na Nizozemskem s 131 na 138 kilogramov. Poraba sira se je v enakem obdobju v Nemčiji povečala z 8,6 na 19,1 kilograma na prebivalca, v Franciji s 13 na 22,8 kilograma, v Italiji z 9,8 na 16,9 in na Nizozemskem s 7,9 na 15,8 kilograma. Letna poraba govejega in telečjega mesa je od 1970. do 1994. leta v Nemčiji upadla s 24,6 na 17,5 kilograma na prebivalca, v Franciji s 30 na 26,1 kilograma, na Nizozemskem z 21,8 na 20,5 kilograma, v Italiji pa je celo rahlo narasla, in sicer s 25,5 na 25,9 kilograma. Lani se je poraba govejega mesa zaradi bolezni BSE, ki je marsikje močno prestrašila porabnike, še občutno zmanjšala. V Gorenjski mlekarni odkup mleka še narašča Po podatkih Poslovnega združenja prehrane Slovenije je bil odkup mleka v letošnjih prvih dveh mesecih v petnajstih slovenskih mlekarnah za 3,7 odstotka manjši kot v enakem lanskem obdobju. V Gorenjski mlekarni, ki odkupi večino mleka na Gorenjskem, odkup še narašča in je bil januarja in februarja za 1,4 odstotka večji kot v enakih lanskih mesecih. V največji slovenski mlekarni, v Ljubljanskih mlekarnah, je bil odkup za 3,6 odstotka manjši, v H-Celeia Arja vas za 4,4 odstotka manjši, v Mariborski mlekarni za 3,5 odstotka manjši, v Pomurskih mlekarnah za 7,3 odstotka manjši, v bohinjski mlekarni za 1,6 odstotka manjši - in tako dalje. Občina podpira kmetijstvo V radovljiški občini bodo letos iz proračuna namenili za kmetijstvo nekaj več kot 7,2 milijona tolarjev. Župan je sicer predlagal 5,2 milijona tolarjev, občinski svet pa je na predlog svetnika Andreja Avseneka izglasoval še dva milijona tolarjev več. Okoli dva milijona tolarjev bodo porabili za plačila storitev, 1,1 milijona za izobraževanje kmetov in 960 tisoč tolarjev za raziskovalne naloge in analize. Nekaj več kot 1,8 milijona tolarjev bodo namenili za različne podpore, od tega 700 tisoč za pospeševanje živinoreje, 300 tisoč za pospeševanje poljedelstva in sadjarstva, 180 tisoč za sofinanciranje čebelarstva in 660 tisoč tolarjev za regresiranje obrestne mere pri posojilih za naložbe. Poldrugi milijon tolarjev je v proračunu predvideno za agromelioracije i*1 drugo urejanje kmetijskih zemljišč, nekaj več kot 1,8 milijona pa za urejanje nekategoriziranih prometnic (poljskih poti). 1 PmoiilBLaai^NLCo: \J Sožitju z avtomobiio m OD 19. DO 27. APRILA 1997 1 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE V LJUBLJANI VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo dopoldne oblačno vreme z občasnimi padavinami, popoldne pa naj bi se zjasnilo. V sredo in četrtek bo delno jasno in večinoma suho vreme, postopno pa bo nekoliko topleje. LUNINE SPREMEMBE Danes bo polna luna nastopila ob 22.34, to pa nam po Herschlovcm vremenskem ključu napoveduje lepo vreme. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENEM MESECA pripravlja Uroš Špeha POP DESIGN Določili smo nagrajence Tokratno srečanje z Glasbeniki meseca je zamišljeno bolj kot uvod v petkovo nekoliko daljšo reportažo. Pa vendar, na naše uredništvo smo prejeli zares vse pohvale vredno kopico vprašanj za naše glasbenike meseca. Kvaliteta muzike je pač sorazmerna s številom prispelih vprašanj. KAJ SMO PISALI NEKOČ Prejšnjikrat smo vas tule, v navezavi na odlomek neke vesti o razstavi Narodnega muzeja iz Ljubljane leta 1967, spraševali, kaj prav v tem času prikazujejo v ljubljanskem Narodnem muzeju. To je seveda razstava z naslovom Neandertalec in njegova piščal? Je bil že Neandertalec navdušen za glasbo? Žrebali smo iz zajetnega kupa vaših dopisnic in rezultat je takle: 1. Zvone Kokalj, Tupaliče 48, Preddvor; 2. Tadeja Toni, Mavčiče 95, Mavčiče; 3. Marija Kordež, Rakovica 12, Zg. Besnica; 4. Marjeta Rozman, Kovorska c. 25, Tržič; 5. Ingrid Stenovec, Frankovo nas. 67, Škofja Loka. Čestitamo! Umetno jezero - prva lastovka, ki napoveduje novo pomlad... turizma ...Neprijetna ugotovitev: namere z otvoritvijo jezera so se malce zamotale. Graditelji so z delom pohiteli, kolikor je bilo v njihovih močeh; predvidevali so namreč, da bo otvoritev jezera v nedeljo, 24. avgusta. Na začetku tedna pa so naleteli na novo oviro, ki ji na žalost niso kos. Potem ko je bila v ponedeljek spuščena zapornica jeza, so izračunali, da potok, ki napaja jezero, spričo nizkega vodnega stanja, do nedelje ne bo žalil kotline do vrha. Na dež, ki bi priliv vode povečal, pa ne kaže računati. Torej je otvoritev jezera preložena na poznejši čas. Če bo vreme ugodno, bo otvoritev jezera, brl ko bo dolinico zalila voda do vrha, sicer pa bodo počakali do 1. maja prihodnjega leta... (22. avgusta 1958) Tale odlomek pa se nam zdi zanimiv, saj smo o njem in njegovi obnovitvi pisali ravno pred kratkim. Za katero jezero gre, in če morda kdo ve, kdaj natančno je bil potem odprt napišite na dopisnico, ki nam jo pošljite do petka, 25. aprila, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, nanjo pa tudi pripišite Za Kaj smo pisali nekoč. Pet reševalcev s pravilnimi odgovori bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. »~*-----v.v..J.........L....,v..JAV.v.VJ^ _TOWravymmw„ Verjetno se še spominjate, da smo v začetku naših srečanj s skupino- POP DESIGN obljubili nagrade za najbolj izvirni vprašanji. Res je, vprašanja prispela na kuponih so bila za piko bolj izvirna, kot je to sicer običaj, poleg tega pa se ie poleg tradicionalnih množičnih piscev vprašanj pojavilo kar nekaj novih imen. Torej... Eno od dveh nagrad bo prejel Janez Porenta iz Škofje Loke. Njegovo vprašanje pa se je glasilo takole: Ali je Primož Peterka svojo punco Renato res ukradel ravno njihovemu pevcu Miku". In ker imajo nagrajenci prednost pri odgovorih naj mu povemo takole: To čisto popolnoma ne drži. Mik in Primož imata pač taki službi, da je eden (Mik) bolj doma pozimi, drugi (Primož) pa poleti. In če obadva podatka združimo, ugotovimo, da obadva zalezeta ravno za enega pravega fanta. Druga nagrada pa gre v Begunje Evi Valant. In njeno vprašanje: zaradi dokaj visokih meril, ki smo si jih postavili v uredništvu njenega vprašanja tokrat ne bomo objavili. Pač pa Evi povsem korektno nudimo odgovor. Vseh pet fantov pravi, da se bo Eva pač morala potruditi in priti na njihov koncert, kjer pa bo stvar, ki jo nadvse zanima, lahko sama peverila tudi v praksi! Več, kot rečeno, tokrat ne bomo razkrili! Oba nagrajenca bosta na svoji nagradi žal morala še nekoliko počakati. Oba sta si prislužila najnovejšo kaseto, ki pa bo izšla v začetku maja. Do takrat se bosta morala zadovoljiti z nekoliko 'starejšo' Raketo, Eva pa do bližnjega srečanja nadvse zanimive vrste še s spodnjo sliko. Vprašanj vam ni treba več pošiljati, saj odgovorov nanje žal ne boste več dobili. Če pa vas o Pop designu še vedno zanima kakšna stvar, ki je doslej še niste utegnili vprašati, lahko upate, da bomo prav to napisali v petkovi reportaži. In če ne bomo - ste pač sami krivi! Torej do petka en lep Tonetov, Mikov, Johnnvev, Mal-ijev, Maretov in moj pozdrav! V mladi državi Sloveniji vse lepo raste in se razvija, še posebej naša birokracija in državni aparat, ki se razrašča v neslutene razsežnosti. Kot maline na vrtu: posadite jih v kakšen vrtni kot in v naslednjem letu vam bodo veselo pognale na drugem koncu vrta. Vsem na kritičnih očeh so seveda raznorazna ministrstva, a tu imamo še institute, zavode, sklade in druge javne institucije, s prelepimi občinskimi upravami vred. Kaj bi kritizirali župane, ki tako veselo zaposlujejo! Poglejmo malo v prestolnico, kjer je zdaj zasedlo svoje položaje kar šestdeset državnih sekretarjev. To je masa, da je joj! Državni sekretar poleg državnega sekretarja, da se Slovenija pokonci gor drži! In roma za svojim nosom k zgodbi o uspehu. Če bi tujcu rekli, da govorimo o uspehu in razcvetu, zraven pa znaša zajamčena plača 36 tisoč tolarjev, bi malo debelo pogledal. Ampak mi navadno v tem kontekstvu uspešne zgodbe ne govorimo o višini zajamčene Plače. Koga pa vendar zanima zajamčena plača, če gre za uspeh nasploh, podolž in povprek? Zato, ker smo zgodba o uspehu, se da pretrpeti tudi razbohoteno birokracijo. Da se Potrpeti tudi to, da gre za menjavo generacij: danes so na Položajih razmeroma mladi ljudje; da se potrpeti tudi to, da 90 raznorazni svetovalci in sve-tovalčice ministrov stari ali stare tudi samo 26 let! Takoj po diplomi - pa sem že svetovalka ministra. To je fino in krasno, še posebej, če tak minister predstavi svojo svetovalko kolegu iz Avstrije. "Vidiš Franz, to je pa moja svetovalka!" In pokaže na rosno mlado mično gospodično, nakar Franz lahko samo omedli od presenečenja, kako ima lahko 26-letna gospodična že toliko izkušenj, da je pri tisti priči postala svetovalka ministra. Tu ni nič hierarhije in zdravega napredovanja: tu se danes še v plenicah, jutri pa že svetovalec samega ministra. Razumi, kdor moreš! Videti in doživeti je treba, s kakšno vitalno mladostjo so se obdala ministrstva in druge kostimček, nakar te novodobna birokratka vzvišeno in arogantno nekam pošlje, ker itak nič ne ve. Pa še zameriti ji ne moreš: saj je mlada in se šele uči. A pomisliš pa vendarle: le kam so poslali vse tiste stare kaveljce in korenine? Tiste mačke, ki so vse vedeli? I - v penzion, kam pa! Po mehki varianti predčasne upokojitve. Prav nič ni čudno, da je pri nas v masi upokojencev le 30 odstotkov takih, ki so delali polno Gtosa Kam so šli vsi stari mački? Kam so šii vsi stari državni uslužbenci, da je danes na ministrstvih sama mladina? I - v penzion! Danes so na ministrstvih in drugih državnih uradih same mladenke kot na modni reviji. Svetovalke ministrov štejejo komaj 26 pomladi. državne službe v Ljubljani! Nič več starih in sključenih birokratov s črnimi rokavičkami, ki so spominjali na avstroogrsko izkušenost, strokovnost in navsezadnje tudi strogost in ti mimogrede na izust zdrdrali vsako upravno zadevo! Zdaj na ministrstvih zgleda kot na modni reviji: najprej vidiš moderen pokojninsko dobo, vse drugo je bilo tako ali drugače prej penzionirano. Podatek, da te kap: le ena tretjina naših upokojencev ima 35 oziroma 40 let delovne dobe! Tu pa spet preseneča penzionirana mladež, ki so jo producirali v zadnjih letih, ko so po vrsti odplenkali vse, ki jim niso bili všeč. Ta penzionirana mladež zdaj igra tenis in rolka po cestah, saj je na višku srednjih let, ko so mišice še črvste in energije, da bi jo prodajal! In ker je zdaj na vrhu državne birokracije vse tako šik in poglancano in tudi misli, da je vsemogočno, se po dobri stari birokratski logiki, ki je večna, klanja navzgor in pritiska navzdol. Se pravi: klanja ministru in pritiska na nižje ravni, tja do občine dol. in tu, na nižjih ravneh smo priča raznoraznim pravilnikom o lepem vedenju in lepem oblačenju. Državni uslužbenci na nižjih ravneh so torej dobili navodilčka, kako naj bodo oblečeni in kako lepo naj ravnajo s strankami. Bluzice in kiklce in tako dalje, zraven pa pritožne knjige, v katere bomo jezne stranke kraćale hudobije, če nas bo kakšna uslužbenka na občini grdo pogledala. Da se razumemo: naša kritika tokrat leti na birokratske vrhove, ne pa na slabo plačano državno administracijo po občinah, ki se dnevno boji za svoje službe. Manjka samo še to, kar si je izmislila naša pošta. V dobri veri, seveda, da bo tudi na poštah malo bolj kulturno, stojijo pred poštnimi okenci veliki napisi: Danes je z vami Mojca Tainta. In dogaja se, da nekulturne stranke buljijo v ta imena poštnih uslužbenk in se iz njihovih imen in priimkov ■ norčujejo. Saj nismo na Dunaju, kjer so stranke kulturne. Pri nas vsako Mojco na nižji ravni v nič devlje vsak pridanič, ki pride mimo. Mojca na pošti pač ni visokostna mladenka, ki jo v njeni svetovalni nedotakljivosti ščiti sam minister... • D.Sedej JA ŠIFRA: POMLAD Pišem vam drugič. Upam, da mi boste tokrat odgovorili na moja vprašanja. Zanima me služba, zdravje. Povejte mi, kaj me še čaka v prihodnosti, ali bom imela otroke? V nestrpnem pričakovanju vašega odgovora, se vam prisrčno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. ARION: Zahvaljujemo se vam za vaše pismo. Opravičujemo se vam, če se je vaše pismo izgubilo in nanj nismo odgovorili. Upamo, da boste sedaj zadovoljna z odgovorom. V letošnjem letu ni razvidno, da bi delala večje spremembe na poslovnem področju. Nekako še ni napočil pravi čas, zato mirno počakajte in pozitivno razmišljajte. Znanec, ki vam stoji ob strani, vam bo veliko pomagal, da boste prišla do novega delovnega mesta. Takrat se vam bo tudi močno izboljšalo finančno stanje. V mesecu maju boste doživeli velike spremembe, ki bodo sprva kazale na razočaranje, vendar se bodo kasneje pokazale kot nujne in pozitivne. Že konec aprila boste dosegli lep rezultat, ki vas bo popeljal do večje samozavesti in zadovoljstva sama s seboj. Veliko ustvarjalne energije imate v sebi, nujno je, da se poglobite tudi sama vase. Le tako boste ugotovili svojo moč. Le tako se boste naučili ljubiti življenje. Življenje si boste uredila najkasneje v letu 1998, takrat boste doživela mnogo spoznanj in resnic, ki ste jih do sedaj skrivala v svoji podzavesti. Otroke boste imela, vendar še ne sedaj, ustvarila si boste družino, v kateri se boste počutila čudovito, dajala vam bo občutek varnosti. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti); Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8. CELJE S 063/481 -891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE ■ : 063/481-691 CENA 1 MIN • 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI Kosovelova 29, 1410 Zagorje, tel.: (0601) 71-300, 64-618 vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče KUPON ŠT. 14 1. ans. Igor in Zlati zvoki: GASILKA HEDVIKA 2. Štirje kovači: GLEJ, KAK' MIMO GRE 3. ans. Modri val iz Kopra: NO NA IVANKA 4. ans. Slovenija: SLOVENCEM V POZDRAV 5. ans. Ekart: PTIČICA - novi predlog Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3. Stanka Zupan, Smledniška 1, 4000 Kranj (1 kaseta) 2. Marija Sagadin, Nova ulica 12, 2327 Rače (2 kaseti) 1. Slavko Bobnarič, Dolga lesa 11/44, 2270 Ormož (3 kasete) Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. GORENJSKATELEVIZIJA Kranj NE PREZRITE ODDAJ IN DIREKTNIH PRENOSOV: Torkova tema: AVSENIK0V VEČER -torek, 22. 4., ob 20.30 uri Direktni prenos z olimpijskega bazena v Kranju: TRISTAR 5 - mednarodni vaterpolski turnir - četrtek, 24. 4., ob 18. uri Direktni prenos iz Šenčurja: SV JURIJ - občinski praznik in slavnostna akademija - petek, 25. 4., ob 18.30 uri GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE TFT.., F-TV Kranj Kranj d.o.o.; Nikole Teste 2, P.P.181, «4001 Kranj; Tel.: (064) 33-11-55, Fax: (064) 32-73-13 SREDA, 23. APRILA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.25 Včeraj, danes, jutri 9.30 Videoring 10.00 Vesoljska policija, ponovitev ameriške nanizanke 10.45 Ciklus filmov Luisa Bunuela: Rimska cesta, ponovitev francoskega čb filma 12.25 Bitka za reko, ponovitev zadnjega dela slovenske dokumentarne drame 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 14.00 Res je!, ponovitev 15.35 Kronika afriških živali, ponovitev francoske poljudnoznanstvene serije 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom, otroška oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Doživetje ljubezni, francoska nadaljevanka 20.55 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi 22.45 Posadka, ameriška humoristična nanizanka 23.05 Veliki McGintzv, ameriški čb film 0.30 Videoring 1.00 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 12.40 Svet poroča, ponovitev 13.10 Prisluhnimo tišini, ponovitev 13.40 Opus, ponovitev 14.10 Hudson street, ameriška humoristična nanizanka 14.35 Življenje na zemlji, japonska dokumentarna serija 15.25 Studio Citv, ponovitev 16.10 Berlin Alexanderpfatz, nemška nadaljevanka 17.10 Echo point, ponovitev avstralske nadaljevanke 17.35 Moe-sha, ameriška humoristiočna nanizanka 18.00 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.00 Domače obrti na Slovenskem; Piparia 19.30 Echo Point, avstralska nadaljevanka 20.00 Liga prvakov v nogometu: Polfinale: Manchaster United - Borusia Dortmund, prenos 22.20 Zavrtimo stare kolute 23.00 Koncert simfoničnega orkestra BBC iz Man-chastra, 2. del 23.35 Domače obrti na Slovenskem, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 10.15 Dva neumna psa, risanka 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah Show 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Bergerac 15.00 Atlantis, ponovitev 15.50 Bravo maestro, ponovitev 16.00 Oprah Show: Ko mama Srekrši zakon 16.50 Drzni in lepi 17.15 rzni in lepi 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina 20.00 Princ z Bel Aira 20.30 Živ pokopan, ameriški barvni film; Tim Matherson, Jennifer Jason Leight 22.05 Avtovizija, ponovitev 22.35 Klic dolžnosti, ameriška nanizanka 23.30 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka, 4. del 0.00 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 0.55 Dediščina sončnih bogov, ponovitev 1.30 TV prodaja 1.50 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP snop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Bolnišnica upanja 14.00 Inšpektor Derrick, ponovitev 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop, televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Moja mačeha je z drugega planeta, ameriški barvni film. 1988; Dan Avkrovd, Kim Basinger 22.00 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Inšpektor Derrick, nemška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Video kolaž 13.00 TV prodaja 15.30 TV prodaja 16.00 Vera in čas 17.00 TV prodaja 17.20 Pot v Avonleo, ameriška nadaljevanka 18.15 Barka sanj: Pierre in oskrbniki 18.25 V osemdesetih dneh okoli sveta, 6. del risane serije 18.50 TV prodaja 19.00 Dnevnik 19.30 V osemdesetih dneh okoli sveta, risana serija 20.00 Izziv, aktualna tema tedna 20.50 Afriška divjina - poslednja divjina, 3. del dokumentarne serije 21.20 Splošna papeževa avdlenca 22.10 TV prodaja 23.00 Dnevnik 23.10 Video kolaž HTV 1 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nanizanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Izobraževalni progam 15.05 Otroški program 15.55 Trenutek spoznanja 16.30 Moč denarja 16.45 Hugo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Gaudea-mus, oddaja o šolstvu 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Živa resnica 20.50 Družinski glasbeni kviz 22.00 Opazovalnica 22.35 Poslovni klub 23.05 Z namenom in razlogom 0.05 Območje somraka, ameriška nanizanka 0.30 Poročila HTV 2 13.20 TV koledar 13.30 Črno-belo v barvah: Planet opic, ponovitev ameriškega filma 16.30 Bolnišnica upanja, ponovitev ameriške nanizanke 17.15 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.40 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 Živalski planet 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Nogometna liga prvakov, polfinale 22.25 Sestre, ameriška nadaljevanka 23.15 Nogometna liga prvakov 0.15 Stik, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 Seaquest DSV 16.25 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho, Hišnlkova poroka 18.05 Sam svoj mojster 18.35 Strašno prijazna družina 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Šport: Nogomet, liga prvakov 23.10 Čas v sliki 23.15 Lov na izgubljeno zlato, ameriški pustolovski film; Burt Rey-nolds, Anne Francis 0.50 Rio Grande, ponovitev ameriškega vestema 2.30 Pregon, francoska kriminalka 4.30 Prisrčno dobrodošli v kehi, angleška kriminalistična komedija AVSTRIJA 2 11.20 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Pesem Evrovizije '97, predstavitev popevk, 2. del 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gozdarski inšpektor Buchholz, nemška serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Klic v sili 144 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Rosa-munde Pilcher: Iskalci školjk, angleško-ameriški TV film 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Vrelišče 23.20 Apropos film 23.50 Ljubljena Brigitte, ameriška komedija 1.25 Pogledi od strani 1.30 Čas v sliki, ponovitev 2.00 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji 5.20 Čas kulture, magazin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 TOP spot 19.10 Poročila Gorenjske 463. 19.25 Iz arhiva: Utrip Šenčurja 19.55 Danes TUDI DRUGJE JE LEPO - oddaja vsak četrtek ob 14.40 na radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu -1 x mesečno v reviji Otrok in družina Sončece sije, nam sneg tud' včas' gre, zato se z Dušanom in Janjo odpravite na Slovenske steze. V četrtkovi oddaji 17.4. smo zavili z naše redne poti -nismo spoznali nov kraj, ampak drobce slovenske kuhinje po območjih. Predvsem pa smo vas povabili k pokrovitelju oddaje "Tudi drugje je lepo". GOSTILNE PR'SLUG iz Tržiča - 06450450 T R Z I C delavni čas: vsak dan od 8. - 23. ure, razen ponedelja, nedelja In prazniki 11. - 21. ure Prirejate sestanek, družabno srečanje, poročno slavje - kosilo... Gostilna "pri Slug v Tržiču" bo prava za vse po tradiciji, v prijetnem ambientu, prijazno osebje: čudovite specialitete so pravi razlog, da jo obiščete. Za vas pripravljajo - vsakodnevne malice - 400 SIT - kosila 750 - različne jedi po naročilu - pršut z olivami, narezek "Sluga", različne juhe, špagete, kanelone, zrezki, biftek, piščanca, svinjska pečenka, plošča Sluga, gobove jedi (golaž, vampi), ribje jedi (postrv, kalamari), različne priloge (pommes frittes), kroketi, gobova omaka, zelenjava na maslu, dušen riž, sladice (palačinke, sadne kupe + sladoled več vrst), pizze, solate po izbiri - možne rezervacije za zaključene družbe, poroke, poročna kosila -pripravljajo presenečenja Za vse male goste strežejo vse naročene jedi v 30 % manjših porcijah, zato je tudi cena 30 % nižja. A kaj bi le naštevali? Obiščite jih. Z veselejm bodo ustregli vašim željam. Okus po dpbri hrani še dolgo ostane v spominu. Pozdrav Janja Budič na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Prireditev ob občinskem prazniku občine Šenčur 20.20 Sestriere 97 -zakulisje 20.30 Župan z vami: Občina Kranjska Gora - župan: Jože Kotnik (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Beti Valič) 21.10 Poročila Gorenjske 463 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku za mlade po srcu (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 565, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Glasbeni top spot 22.45 Poročila Gorenjske 463 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKA TV R TRŽIČ Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Iz arhiva Vaški dan v Ratečah 1996 18.45 Risanka 19.15 videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani V radijski Juke box bomo metali kovance kmalu po začetku oglašanja. Ob 14:30 bomo pripravili Glasbeno ropotarnico. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30 in posvetili pozornost tudi kulturnim dogodkom. Sledila bo oddaja Naša priložnost, ki prinaša obilico informacij podjetnikom in tistim, ki to želijo postati. Zunanjepolitičnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche VVelle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu. Ob 17:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo s kvizom, v katerem preverjamo znanje iz filmskega sveta. Po Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18:25. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Dan knjige na radiu Triglav 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija - Formula ena 12.00 BBC, osmrtnice 12.15 Dan knjige na radiu Triglav 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.45 Zavarovalnica Triglav 15.00 zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Elanov športni semafor 18.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RSORA TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Steping out 18.25 Torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 Film 22.40 Top spot 22.45 TV prodaja 22.50 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasveti za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni pa-berki 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Majdo Juvan 6.05 Naj naj pesem 6.15 Novice 6.20 Vreme 6.25 AMZS 7.00 2. jutranja kronika, prenos Radia Slovenija 8.00 Skriti mikrofon 6.30 Jutro je lahko tuid takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.28 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novico v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.20 Argumentiran komentar 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Lestvica hitov 16.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.45 Črna kronika 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za popevko naj naj 18.15 Novice 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik, prenos Ra Slovenija 19.25 Vreme 20.00 Okrogla miza RGL 20.30 Novi svet + založba Ouatra 21.30 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 23.00 Camera Obscura Etno glasba 24.00 do 6.00 Glasbeni program R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... je zabavno glasbena oddaja najbojše slovenske glasbe za vse generacije... lahko jo poslušate vsako soboto ob pol teh na frekvencah 88,9 in 95 MHz... oddajo pripravljamo Tomai, Dušan in Mojca... Če vam je te dni hladno in pusto, verjemite nam, da vam bo že to soboto vroče in pestro. Obeta se nova lestvica TA DOBR'H 10, v kateri bomo prisluhnili želji "starejše" generacije, ki si želi slišati svoje najljubše skladbe. Poskrbeli bomo tudi za gosta in nekaj novsoti vsebinsek narave. Kakšne novosti!? Vsega ne bomo izdali, povejmo le še imena zadnjih nagrajencev: to sta Petre Magda iz Žabnice in Sandra Kuhar iz Tržiča. Čestitamo! Svoj izbor pa pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4,4290 Tržič do 26. aprila. Pa srečno vsem skupaj! Lestvica Ta dobr'h 10: 1. GIMME5-Mestorož(2) 2. PTUJSKIH 5 - Sedem solz (3) 3. NAPOLEON - čas ljubezni (5) 4. ANITA VODIŠEK - Hudo mi je (2) 5. MAGIC BEAT - Ptica v kletki (2) 6. MAGNET - Žena naj bo doma (novost) 7. DELIALI - Zvon ljubezni (novost) 8. NECA FALK - Zvezdice za srečo (novost) 9. ERAZEM - Zabava (novost) 10. ZORAN PREDIN - Rad te imam (novost) KUPON TA DOBR'H 10 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. ljub. drama ROMEO IN JULIJA ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. parad. MARS NAPADA ob 17. In 19. uri, slov ljub. rail-road rnovie EKSPRES EKSPRES ob 21. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. spekt. IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 18. uri, Filmsko gledališče ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. trill. SEME ZLA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film VOJNA ZVEZD ob 18. uri, amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 20.15 uri DOVJE slov. ljub. drama OUTSIDER ob 19.30 uri ČETRTEK, 24. APRILA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring 10.45 Veliki McGintv, ponovitev ameriškega čb filma 12.30 Svet divjih živali 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.10 Novice iz sveta razvedrila 15.35 V vrtincu, ponovitev oddaje o filmu 16.05 Doživetje ljubezni, ponovitev francoske nadaljevanke 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo, 5. oddaja 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, igrica 19.05 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.10 Forum 21.25 Frasier, 9/24 del angleške humoristične nanizanke 22.00 Odmevi 22.40 Odstiranja: Uspeti? Kako šolarji doživljajo šolo? 1.00 Videoring 1.30 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 13.30 Koncert simfoničnega orkestran BBC iz manchastra, ponovitev 2. dela 14.10 Posadka, ponovitev ameriške humoristične komedije 14.30 Evrogol 16.35 Dva tri kroge nad peklom, ponovitev dokumentarne oddaje 17.15 Echo Point, avstralska nadaljevanka 17.40 Neodvisni poslanec, angleška nadaljevanka 18.30 Zgodbe iz Škotske, ponovitev 2. dela mladinske potopisne oddaje 19.00 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 19.30 Echo point, avstralska nadaljevanka 20.25 Evropska liga v košarki: Finale turnirja Final four (m), prenos iz Rima 22.00 Gibljive slike 22.30 Popotnik, grško-francos-ko=nemški barvni film 0.20 Gibljive slike KANALA 7.00 Video strani 10.15 Dva neumna psa, 16. del risane serije 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah show 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vojak naj bo 15.00Dannyjeve zvezde, ponovitev 16.00 Oprah shovv: Anoreksija 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Nujni primeri, ameriška nanizanka 21.20 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.10 Odklop, dokumentarna serija 22.45 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.15 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.05 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 1.05 TV prodaja 1.25 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Odpoved prestolu, angleški barvni film 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop, televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Brez zavor 21.00 Nevvvorška policija, ameriška nanizanka 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 24 ur 0.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 Tv prodaja 10.20 Videokolaž 13.00 TV prodaja 15.45 TV prodaja 16.00 Plemeniti vitez Rob Roy, ponovitev risanega filma 17.00 TV prodaja 17.20 Pot v Avonleo, ameriška nadaljevanka 18.15 Barka sanj: Florijan in kajmani 18.25 V osemdesetih dneh okoli sveta, ponovitev risane serije 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 V osemdesetih dneh okoli sveta, risana serija 20.00 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 21.00 Zdravstvena oddaja 22.00 Tečaj francoščine, ponovitev 22.50 TV prodaja 23.10 Dnevnik 23.20 Videokolaž KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nadaljevanka 13.10 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 13.55 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni program 15.15 Otroški program 16.15 Hrvaško ustno izročilo 16.45 Hugo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Obnova Hrvaške 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Kulturna krajina 21.20 In to sem jaz 22.15 Opazovalnica 22.44 Klub D.D. 23.05 Filmska noč z Humphrevjem Bogar-tom; Casablanca, ameriški film 0.45 Poročila HTV 2 14.45 TV koledar 14.55 Potovanja: Amsterdam, ponovitev dokumentarne oddaje 15.45 Annie Oaklev, ameriški čb film 17.15 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.40 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 Stik, glasbena oddaja 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Dosjeji X, ameriška nanizanka 21.10 Sadovi jeze, ameriški film; Henrv Fonda 23.15 Filmska gibanja 23.55 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 10.10 Igrani film 11.50 Šport: Nogomet, Liga prvakov -povratni polfinalni srečanji, vrhunci, ponovitev 12.55 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 SeaUuest DSV 16.25 A-team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Hope & Glor-ia19.30 čas v sliki 20.15 Komisar Rex, avstrijsko-nemška kriminalka 21.05 Dosjeji X, kanadsko-ameriška kriminalistična serija 21.50 Agenti umirajo počasi, angleški pustolovski triler 0.20 Povečerje, ameriška melodrama 2.10 Zarotnik, ponovitev angleškega političnega trilerja 3.35 Bronk: Na lastno pest, ameriška TV kriminalka 5.00 Dosjeji X, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 videostrani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Ljubezen ob polnoči, ponovitev ameriške kriminalke 10.35 Bogati in lepi 11.10 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo, ponovitev 12.30 Sv. Štefan - živeča katedrala, nastajanje dokumentarnega zapisa 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gozdarski inšpektor Buchholz, nemška serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati In lepi 16.15 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Ko glasba zaigra 21.05 Vera, TV klepet 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarski magazin 23.00 Dialog 23.50 Čas v sliki 23.55 Atocha - zaklad, dokumentarni film 0.40 Zgodivinske §relomnlce, dokumentarna serija 1.10 port: Tenis, vrhunci 1.20 Čas v sliki, ponovitev 1.50 Modem Times, gospodarski tedenski magazin 2.30 Schiejok, ponovitev 3.30 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.20 Čas kulture RDS S! Ikl O RADIO SORA NA VALOVIH SORE CENTER amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 16. uri, amer. ljub. drama ROMEO IN JULIJA ob 18. uri, Filmsko gledališče ob 20. uri STORŽIČ amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer pust. thrill. PRIKAZEN IN SENCA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. trill. SEME ZLA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film VOJNA ZVEZD ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 23. APRILA 1997 TELE-TV KRANJ ... Videostrani 17.35 Test slika 17.40 TV napovednik TELE-TV 17.42 TV kažipot 17.45 EPP blok - 1 17.50 Top spot 17.55 EPP - Tristar 5 17.59 Direktni prenos z olimpijskega bazena v Kranju: Tristar 5 - mednarodni Vaterpolski turnir 18.00 Tekma -Švica - Slovaška (prenos v živo) 18.50 EPP b- Tristar 5 19.00 Poročila Gorenjske 464. 19.15 Tekma - Bolgarija : Turčija (prenos v živo) 20.00 EPP blok - 2 20.07 Iz tiska: Gorenjski Slas jutri 20.10 Poročila Gorenjske 64 20.25 EPP - Tristar 5 20.30 Tristrar 5 - mednarodni vaterpolski turnir: otvoritev 20.45 Tekma - Belgija - Slovenija (prenos v živo) 21.30 EPP blok - 3 21.35 Glasben spot 21.40 Zvezdni okruški - Sodeluje: astrolo-ginja Roža Kačič (v žiovo, pokličite PO telefonu: 33 11 56) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 464 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Podarimo knjigo zamejskim Slovencem, oddaja bo potekala v živo Iz studia Loka TV, gosta pa bosta ravnateljica knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka 9a. Ana Florjančič in g. Jure Svoljšak, Oddelek za družbene dejavnosti Škofja Loka 20.55 EPP blok 21.00 Loški vrisk, ponovitev narodnozabavne oddaje 21.50 Oddaja združenja lokalnih televizij... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Danes Jože priporoča 20.00 Prireditev v kulturnem domu, reportaža ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Radio klub Kranjska Gora 18.37 Povzetek občnega zbora DU Mojstrana 18.57 Risanke «9.15 Videostrani 20.00 Iz arhiva Vaški dan v Ratečah, ponovitev 20.27 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani _ TV ŠIŠKA ••• Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Telemarket ••• Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK ]0.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev, pteping out 18.25 Kronika, ponovitev 18.45 Zgodovina, kultura in mi 19.40 Top spot 20.10 Glasbeni mix *°.30 Glasbena skrinjica 21.30 Film «3-00 jop spot 23.05 TV prodaja ■Mp Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna na-P°ved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -Qruga jutranja kronika 7.20 Čestitka Pr6senečenja 7.40 Pregled dnevnega l'ska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 y°v, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes •■20 Tema dneva: Napredovanje v plašne razrede je ponekod sprlo učitelje ».50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti JP-40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 JJ0 bo koga 11.30 Kviz Radia Kranj «1.60 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale "2.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP ■3-00 Pesem tedna 13.20 Prometni kviz •3.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Parnas z Markom Črtaličem 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Najprej oglašanje iz Preddvora, nato pa oddaja Tudi drugje je lepo, ki je na sporedu ob 14:40. Nato bomo, ob 15:30 spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche Welle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili javljanje iz Preddvora. Ljubitelje narodnozabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije 13.00 Gibljive slike 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Kratek klepet z glasbeno gostjo (Severina) 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Mavrica - oddaja o kulturi 18.00 Tednik -občina Radovljica 16.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 19.30 Dailas records R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga Jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Blanko Markovič 6.05 Naj naj 6.15 Novice 6.30 AMZ 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos Ra-S 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko ... 9.15 Novice 9.30 Kam danes? 10.00 Dopoldanksi pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Mali oglasi naših poslušalcev 14.15 Novice 14.20 Borzna znanja 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.20 Spoznajmo se 16.40 Črna kronika 17.00 Kulturni prispevki 17.15 Novice 17.30 Oddaja o kulturi 18.25 Skriti mikforoni 18.30 Holly-wood - oddaja o filmu 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Barometer, poslovni radio 21.00 Mi med seboj 22.00 Dallasov zvočni salon, glasbeni program R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program 064/223-111 KOLOVRAT DOMAČIH * vsako nedeljo na Radiu Tržič • vsak torek v Gorenjskem glasu Lep pozdrav, ljubitelji narodnozabavne 9lasbe. Teden je okrog in zopet smo skupaj. Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95,0 FM stereo. V hiarsikaterem kraju se odvijajo prireditve z narodnozabavnimi ansambli. Ena večjih Pa bo 10. maja na Bledu, v športni dvorani. V kupon vpišite, katera prireditev to bo in katera po vrsti. Kupon pošljite *imprej na naš naslov Radio Tržič, 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Nagrajenci prejšnjega tedna: Vanja Krmelj, Cankarjeva 22, Tržič in Joži T R Z I C KUPON Pogačar, Cankarjeva 22, Tržič. Nagrado Gorenjskega glasa (majico) pa opbi Brence Lidija, Trg Prešernove brigade 4, Kranj. Čestitamo! Voditelj oddaje Marijan Murko TVS 1 10.50 Včeraj, danes, jutri 10.55 Videoring 11.25 Aerobika 11.40 Otroški program: Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 12.05 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.15 Mladi virtuozi: Barbara Jer-nejčič - Mezzosopran in Vladimir Mlinaric - klavir, 1. oddaja 15.50 Dragi mojster - Jože Plečnik, ponovitev češko slovenskega dokumentarnega filma 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Dogodiščine iz živalskega sveta, 7. oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.35 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Planet In 21.30 Clive James, angleška dokumentarna serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.10 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 23.35 Kri, ameriški film 1.00 Resnična resničnost, ponovitev 1.30 Videoring TVS 2 10.30 Tedenski izbor: Mostovi 11.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 11.25 Resnična resničnost 11.55 Poptnik, grško-francosko-nemški film 13.45 Gibljive slike 14.15 Forum 14.30 Zgodbe iz školjke 15.00 Tedenski izbor: Gaspardovi, francoski film 16.30 Fraiser, ameriška nanizanka 16.55 Echo point, avstralska nanizanka 17.20 Snežna reka: Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 18.10 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka 19.00 Okolje in mi 19.30 Echo point, avstralska nanizanka 20.00 Nebo in zemlja, ameriški film 22.15 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 23.00 Presaditev, dokumentarna oddaja 23.40 Jazz v studiu 14: Slovenski evergreeni v instrumentalni izvedbi Big banda RTV Slovenija TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 9.00 Tv prodaja 10.15 Dva neumna psa, risana serija 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah show, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, ponovitev 14.50 Karma, ponovitev 16.00 Oprah shovv: Moj fantek želi biti punčka 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni In lepi 17.40 Bravo, maestro: Pečeni ajdovi štruklji z jabolki, kuharska oddaja 17.50 Rajska obala, nadaljevanka 18.15 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ned in Stacev, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Charlev Varrick 22.50 Karma: Planet kaznjencev, oddaja o mejnih vedah 0.05 Ulica ljubezni, 23. del nanizanke 0.35 TV prodaja POPTV 7.00 Jutranji program; MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Reševalci, ponovitev 11.45 POP kviz, ponovitev 12.15 M.A.S.H., ponovitev 12.45 Zvodnik, ameriška drama 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, 4. del ameriške serije 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Noč živih mrtvecev, ameriški film 23.30 24 ur, ponovitev 0.00 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Video kolaž 11.00 Tečaj francoščine 11.40 Video kolaž 13.00 TV prodaja 15.45 TV prodaja 16.00 Nasveti iz salona zdravja Mogy, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.15 V 80 dneh okoli sveta, ponovitev 17.40 Afriška divjina, Neukrotljive afriške živali 18.15 Barka sanj 18.25 V 80 dneh okoli sveta, risana serija 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 V 80 dneh okoli sveta, 9. del risane serije 20.00 Fennix, 10. del avstralske nadaljevanke 21.00 Usoda, ameriška komedija 22.30 TV prodaja 22.50 TV dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, serija 13.05 Santa Barbara, serija 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.15 Izobraževalni program 15.15 Program za otroke in mladino 16.15 Otroci s postaje 16.45 Hugo, TV igrica 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Govorimo o zdravju 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Shovv program 21.40 Pol ure kulture 22.15 Opazovalnice 22.45 Potovanja: St. Petersburg, dokumentarna serija 23.40 Koraki, glasbena oddaja 0.25 Poročila HTV 2 13.20 TV koledar 13.30 Seinfeld, humoristična serija 14.00 Charliejev balon, kanadski film 15.30 Nove priložnosti, serija 16.25 Thriler 17.20 Acapulco - telo in duša, serija 17.45 Zvezdene steze - vbvager, ameriška serija 18.30 V družini - me dnami 19.00 Županijska panorama 19.30 TV dnevnik 20.15 Zakon v LA 21.05 Kdo je šef? 21.35 Kamera je posnela umor, ameriški film 23.40 Tatovi teles, ameriški film 1.15 Noč košarke AVSTRIJA 1 8.50 Salve smeha 9.00 Kalifornijska gimnazija 9.30 Seaquest 10.10 Lov za izgubljenim zlatom, ameriški pustolovski film 11.50 Čebelica Maja 12.15 Kalimero 12.40 Smrkci 12.55 Šport 14.00 Otroci za otroke 14.25 Peter detel 14.45 Naša mala kmetija 15.40 Seaquest 16.25 Airvvolf 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Močna družina 18.05 Poslušaj, kdo tam razbija! 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 šport 20.15 J.A.G., nanizanka 21.05 Novi podnajemnik 21.10 Izginotje, ameriška srhljivka 22.50 Čas v sliki 23.10 Betonska vojna, ameriška kriminalka 0.25 Zunanji mož, italijanska srhljivka 2.05 Pepelkina svoboda 3.55 Gorila 5.30 Poslušaj, kdo tam razbija! AVSTRIJA 2 10.40 Bogati in lepi 11.252vezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ordinacija Bulovvbogen 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Cas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.02 Pogledi od strani 20.15 Derrick 21.15 Nas svet, Domovina 22.05 Čas v sliki 22.40 Sodobni časi 23.10 Nitebox 23.25 Lepi shovv z Grissemannom in Sterman-nom 23.55 Služba za milijone - športni agent 3.15 Nitebox Factbox 3.40 Nite-box Flow TELE-TV KRANJ ... Videostrani 17.45 Test slika, TV dnevni napovednik TELE-TV 118.00 TV kažipot, EPP blok - 1 18.07 Glasbeni top spot 18.10 Poročilo Gorenjske 465. 18.25 Utrip Šenčurja 18.30 Nove pridobitve občine Šenčur 18.50 Utrip Jurjevega sejma 18.55 EPP - Šenčur 18.59 Direktni prenos iz Šenčurja: Slavnostna akademija ob občinskem prazniku občine Šenčur (v žiovo) 20.25 EPP Šenčur 20.30 Odprti ekran - 1. del (v živo); Gorenjec meseca - glasovanje 20.45 Kamera presenečenja, 75. oddaja 21.00 Odprti ekran - 2. del (v živo): -Ali me poznate? 21.30 Poročila Gorenjske 465 21.45 EPP blok - 3 21.50 Novo: Modna hiša v Kranju 21.45 Pred spomladansko razstavo cvetja v Arboretumu Volčji potok 22.02 Iz Produkcije združenja lokalnih televizij: VTV Velenje 22.32 EPP blok - 3 22.40 Skrivnost je v človeku - 2. del 23.30 Gamsi - vse življenje je en velik hec 23.50 Poročila Gorenjske 465 00.05 Z vami smo bili., nasvidenje 00.07 Nočni zabavni erotični program, Erotični film 1.37 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žlri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Šolski utrinki - poučno informativna oddaja učencev OS Železniki 20.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja v živo iz studia TV ... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant (Arrovv) 19.05 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Radio klub Kranjska Gora 20.20 Povzetek občnega zbora DU Mojstrana, ponovitev 21.44 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo _ IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Glasbene skrinjica, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja VAŠA PESEM RADIO OGNJISCE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ojznjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 28.4. 1997 Popevke: 1. NAJINA USODA • JOŽKA SVETE 4 MARJAN ZGONC 2. ZLATI PRAH IMAŠ V 0ĆEH - ELDA VILER 3. BREZ TEBE - NEMO ROBIČ Nz - viže: 1. NOCOJ BOM OSTALA - ans. ROSA 2. POMLAD SE IGRA - MONIKA DM ALENKA HERIČKO 3. PTIČICA - ans. EKART Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. RADA BI SPET LJUBILATE - PTUJSiaH 5 2. PRONTO CIUSEPPE • KRAŠKI KVINFT i BRACO KOREN VAŠA PESEM 4 GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Mladinski program 21.30 FIlm 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.20 Tema: Teden mladih 1997 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijud-mi17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Vasovanje s podokni-čarjem Francem Pestotnikom 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenje meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Darkom Korenom 6.05 Naj naj pesem 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.45 Vreme 7.00 Jutranja kronika 8.00 Skriti mikrofon 8.15 Novice 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice 12.15 RGL na rajžo gre 12.45 Petkovi športni utrinki 13.00 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Planinski in jamski svet 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja 15.30 Zvezdni prah 16.20 Spoznajmo se 16.40 Črna kronika 17.15 Novice 18.00 Zmajčk-ov mozaik 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Vreme 20.00 Biokibernetika na RGL 21.00 Odprta dlan 22.00 Nočni glasbeni program Petkovo popoldne bomo pričeli s ponovitvijo lekcije tečaja poslovne angleščine Vicotr's Venture ob 13:40. študentske informacije bodo na sporedu ob 14:00. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo lepo kopico nagrad in zavitih vprašanj. Ob 15:30 bo na vrti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche VVelle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli za petkovo nagradno vprašanje in obilico prijetne glasbe. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi Lijana Tron-telj) 10.00 Aktualno 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.25 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Merkurjeva športna stavnica 17.30 Obrtno podjetniške informacije (Radovljica) 18.00 Tednik - občina Bled 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 Študent na radiu Triglav 21.30 Zaključek progra- R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Požje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Najlepše želje Toneta Žagarja Tridesetletnica delovanja je nedvomno lep jubilej in prav zato je izid nove kasete slavljencev fantov Iz Ansambla Toneta Žagarja še toliko bolj na mestu. Nekateri se še dobro spomnite njihovega prvega hita Žingamo ga, žagamo še Iz leta 1971. Na željo poslušalcev so ga uvrstili tudi na novo kaseto Najlepše želje". Več kot sto skladb se je nabralo v radijskem arhivu v vseh teh letih, kup nagrad in številni nastopi doma In v tujini. V zadnjih letih ansambel nastopa kot kvartet in v takšni postavi je posnel tudi kaseto, ki vam jo danes predstavljamo. Še dve stari uspešnici poleg novih skladb, primernih za vsako priložnost, boste našli na kaseti, pesmi Žena je kriva in Pivo, ej pivo. člani ansambla Tone Žagar, Ljubo Vošnjak, Branko Sladic in Matjaž Mrak, vsi izvrstni glasbeniki vsekakor zagotavljajo prijetno poslušanje. • I.K. KINO CENTER amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 16. uri, amer. ljub. drama ROMEO IN JULIJA ob 18. uri, Filmsko gledališče ob 20. uri STORŽIČ amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 17., 19 in 21. uri ŽELEZAR amer parodija. MARS NAPADA ob 18. uri, amer. pust. thrill. PRIKAZEN IN SENCA ob 20 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amor. kom. 101 DALMATINEC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film VOJNA ZVEZD ob 18. uri, amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 20.15 uri 96 PREPOVEDANO ZA ODRASLE Drugi krog Vesele šole S Seljakove šole nesporni prvaki Osnovnošolci so najprej tekmovali v svojih šolah, se nato uvrstili na območna tekmovanja, zmagovalci s teh pa pojdejo na državno. Šenčur, 19. aprila - Območno tekmovanje za veselošolce iz občin Kranj, Preddvor, Cerklje, Naklo in Šenčur je bilo minulo soboto v šenčurski šoli. Čeprav je bilo prijavljenih kar 107 tekmovalcev, jih je v veselošolske klopi sedlo le 76, razpolovljeno število udeležencev zlasti iz višjih razredov pa je bilo pripisati hkratnemu matematičnemu tekmovanju. Drugi krog Vesele šole (domala tri desetletja jo prireja časopis za mlade PIL, Pisani list) so srečno sklenili, na državno tekmovanje, ki bo 1. junija v Ljubljani, pa pojdejo trije junaki. Gnečo veselošolcev so v Šenčurju pozdravili ravnateljica šole Mira Pustavrh, Šenčurski župan Franc Kern, Miha Mohor z območne enote Zavoda za šolstvo v Kranju, v imenu organizatorjev pa Darja Butina, urednica Vesele šole v PIL-u in Franci Kržan z Zveze prijateljev mladine v Kranju. Mladina od 4. do 8. razreda je zatem nemalo vznemirjena zasedla šolske klopi in se lotila vprašanj in zank, malce drugačnih kot jih terja prava šola, a zato nič manj zahtevnih. Ko smo nekatere med tekmovalci povprašali, če se tudi na veselo šolo pripravljajo tako kot na pravo, smo slišali pritrdilne odgovore. Tea Korošec, četrtošolka iz šole Lucijana Seljaka v Stra- Veselošolci po uspešno prestanem drugem krogu žišču je dejala: "Tekmujem prvič, naloge pa so lahke in težke hkrati. Nekatere moraš kar pošteno razmisliti, zlasti tiste logične. Skupaj z mentorico Metko Herman smo se zadnji teden vsak dan pripravljali na tekmovanje." Klara Vrtač iz šole v Preddvoru pa je menila: "Kar težko je bilo. Učiteljica Mirjana Alič nam je priporočila, naj naloge pred reševanjem dobro preberemo. V šoli smo kar veliko vadili. Tega tekmovanja pa se udeležujeva samo Špela Bolka in jaz." Petošolec Jaka Rudež iz šole Matija Čopa pa pravi: "Tekmoval sem že lani, a se nisem uvrstil naprej. Ne vem, kakšen bo rezultat, nimam Tako so razmišljali tekmovalci, ko so v lepem sobotnem dopoldnevu na šolskem igrišču v Šenčurju čakali na izd tekmovanja. Razglasitev rezultatov pa so vrli organizatorji priredili kar na prostem. V tretji krog Vesele šole so se prebili samo trije tekmovalci, iz četrtega, šestega in sedmega razreda, vsi pa so iz osnovne šole Lucijana Seljaka. Zmagovalka med četrtošolci je Tina Zakotnik, med šestošolci Matjaž Sušnik in med sedmošolci Miha Zavrl. Njihova učiteljica Metka Herman kar ni mogla skriti ponosa nad absolutno zmago, ki je nesporno kronala njeno dolgoletno mentorsko Tea Korošec Klara Vrtač Jaka Rudež posebno dopbrega občutka. Vesela šola je sicer zanimiva, malo drugačna od prave. Razen tega tekmovanja sem se udeležil tudi tistega v logiki." prizadevanje v Veseli šoli. Vsa veselošolska druščina pa je bila navdušena tudi nad prijaznimi gostitelji v šenčurski šoli. • D.Z. Žlebir LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA Nagrajeni spis Vonj pomladi Zdi se mi, da vsako leto bolj sovražim zimo. Ko pade prvi sneg, sem vesel, saj se lahko smučam in sankam, vendar se tega hitro naveličam, ker me vedno zebe. Sit sem kape, poledice in umazanega snega, ki se neskončno dolgo valja po tleh, strehah in drevesih, zaradi mraza se moram vsak dan znova skrbno napravljati, saj me drugače zebe. Sedaj prihaja pomlad. Pomladi vse vzbrsti, še posebej pa srca nas, najstnikov, ker napoči čas ljubezni. Dnevi se daljšajo, kar mi je zelo všeč. Več sem lahko zunaj, vmdar zaradi tega večkrat pozabim na šolo. Zdi se mi neumno zapravljati čas zanjo, ko pa je zunaj tako toplo in prijetno. Na vejah poganjajo listi, različne cvetlice pokuKajo iz zemlje in sploh vsa narava postaja bolj prijetna in lepa kot pozimi, ni več tako mrtva. Z bratom greva večkrat v gozd, kjer se najbolj vidi, da prihaja pomlad. Poleg rastlin v njem zaživijo tudi živali. Ptice se spet selijo k nam, slišal sem tudi že kukavico in se prijel za žep, saj to baje pomeni, da se mi bo pomnožil denar, ki ga imam v žepu. V gozdu se sprostim, pomirja me to brsteče zelenje in pozabim na vse težave, ki me pestijo. Pomlad pa starejšim ne prinaša toliko zabave kot nam, mladim. Čaka jih pomladno čiščenje, urejanje vrta in druge malenkosti, vendar se je najbrž tudi oni veselijo, saj jih spominja na mlade dni. Predvsem pa je pomlad čas ljubezni. Vse, kar srečaš, je od Valentinovega v paru. Ženijo se ptički in tudi našega mačka kar pet dni ni bilo domov. Seveda sem se zaljubil tudi jaz in oči pravi, da slišim travo rasti. Res jo večkrat poslušam in razmišljam o ... • Tomaž Verč, 8. b OŠ Zali rovi, Tržič Izdelovali smo dražgoške kruhke Smo učenke osnovne šole Lucijana Seljaka iz Kranja in lepoti. Vse smo bile ponosne na svojizdelek, kako pa nam je uspelo, kaže fotografija. • Učenke kuharskega krožka in mentorica Nuša Zaletel zelo rade obiskujemo kuharski krožek, ki ga vodi mentorica Nuša zaletel, še posebej pa smo uživale, ko nas je obiskala gospa Štefka balanč iz Besnice. Gospa balančeva že vrsto let izdeluje dražgoške kruhke. Izdelani so povsem ročno. Pokazala nam je, kako izdelati medeno testo, nato pa smo se lotile dela. nemalo težav smo imele z izdelavo lepo oblikovanih srčkov, a to še ni bilo nič v primerjavi z okraski. Težko ie bilo namreč narediti tanko kačo iz testa, ne da bi se raztrgala, a z dobro voljo in pomočjo prijazne gospe nam je uspelo. Naši prsti so nato oblikovali še rpožice, od marjetice do planike, čeprav so naši prsti drobni in tanki, le niso tako urni in spretni, kot smo mislile. Draž-goški kruhek je bil gotov, čakal je, da se speče. Ob pečici je stala Mojca, ki je skrbo pazila, da se ne bi kaj zažgalo, saj bi bil tako naš trud zaman. Spečen kruhek smo namazale z mešanico medu in vode, v kateroi smo kanile kapljico olja. šele takrat je kruhek zasijal v vsej svoji Ko bom velika, NE bom kmetica Ko bom velika, ne bom kmetica, ker bi imela preveč dela, pa še delo me ne veseli. Ta ogaben vonj in živali, ki se mi smilijo, ko jih je treba zaklati, me ne navdušuje preveč. To delo je bolj za moške, ki radi vozijo traktor. Saj ne rečem, da kdaj pa kdaj ne pomagam. Treba je kositi, grabiti... Kmetje so pridni ljudje. To vem, ker imamo tudi pri nas kmetijo in moram kdaj pa kdaj tudi pomagati. Kmetje imajo radi bolj domačo hrano, jaz pa ravno te ne maram. Ampak poleti jeva fino, ko lahko spimo na skednju in se vozimo s traktorjem. Jaz bi si rajši izbrala drug poklic, ki me veseli. Da bi bila kmetica, pa ni govora! • Špela Langus, 6.b OŠ Gorje Star predmet Pri stari mami sem videl star lonec. Bil ie črn in težak. Visok je bil približno dvajset centime- trov, jajčaste oblike, na vsaki strani je imel ročaj. Okoli njega so bile spletene žice v obliki mreže. Te žice so bile zato, da so ga varovale pred udarci in da se ni razbil. Ročaji so služili tudi za to, da so z burkljami lonec postavili v peč. Po pripovedovanju stare mame, so včasih v njem kuhali hrano. Zdel se mi je zelo zanimiv. • Aljaž Pagon, 4.b OŠ Žiri Moja igrača je oživela Ko sem bil star tri leta, sem v dar dobil plišastega medvedka, še danes ga imam najraje. Takrat sem gledal tudi risanko o plišastem medvedku, ki je oživel. Večkrat sem si želel, da bi tudi moj medvedek oživel. Nekega dne sem se iz šole vrnil domov zelo utrujen in slabe volje, saj so nam učiteljice naložile veliko domače naloge. Od same jeze sem torbo odložil kar na hodniku,, sam pa sem se udobno zleknil na kavč. Ko me je minila najhujša utrujenost, sem se najedel, preoblekel in šel na potep. Čez dobro uro sem se vrnil in se za pisalno mizo nič kaj vesel lotil domače naloge. Takoj sem opazil, da je v sobi vse preveč urejeno. Tudi moj medvedek je mirno ležal na lepo postalni postelji. Hotel sem pričeti z nalogo, odprl sem zvezek za slovenščino, a domača naloga je bila že napisana. Čudno se mi je zdelo, saj se nisem mogel spomniti, kdaj sem jo napisal. Pogledal sem še v matematični zvezek in tudi tam je bila naloga že napisana. Bil sem presenečen. Ozrl sem se na svojega medvedka, ki se mi je nasmehnil in mi pomežiknil. Stvar mi je bila v trenutku jasna. Objel sem medvedka in bil vesel, da mije v zameno za mojo ljubezen pomagal v najtežjem trenutku. • Žiga Černilec, 5.b OS Žirovnica 0J& Si h ni li-r/T Til t riti iiir iittJ NA VRTILJAKI/ Z ROMAM Vsak torek od 18.10 do 19. ure na ^Hrio =?ADiO 913 Ffl Kitara ima šest strun Saj ni bilo pretežko uganiti, kajne, zlasti še, ker sta Romana in njen gost v torkovem Vrtiljaku tako vneto napeljevala na pravilni odgovor. Kitara ima šest strun, je ugotovila večina prijateljčkov, ki so nam pisali. Eden med njimi denimo pravi: kitara ima šest strun, pa če nanjo brenkaš z enim samim prstom ali pa z vsemi petimi. Odgovorov je bilo tokrat veliko, med vsemi pa smo izžrebali Katja Jovanovič, Tenetiše 38,4204 Golnik. Katja pojde na izlet, ki ga skupaj prirejamo Radio Kranj in Gorenjski glas. Veselimo se že! Beseda v besedi Da bomo čimprej napolnili naš izletniški avtobus, pohitimo tudi z našimi nagradnimi ugankami. Z besedami smo se v tejle rubriki že poigravali, tako da vam tudi današnja uganka ne bo pretežka. Kdo najde največ besed v besedi PLANIKA. Kdor bo naštel največ smiselnih besed, bo nagrajen s skupnim izletom Radia Kranj in Gorenjskega glasa. Odgovore pošljite do petka na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Danes popoldne pa na radiu prisluhnite Vrtiljaku. Romana bo v njej gostila cel kup mladih iz osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki, obiskal pa nas bo še kdo. Na veselo poslušanje in reševanje naše uganke! v\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Dantejev vrh Prebivalci mesta Dantejev vrh, idilične skupnosti z osem tisoč prebivalci, ki leži ob vznožju visoke gore v severnih Kaskadah, živijo mirno življenje in ne verjamejo v možnost vulkanskega izbruha. Toda nevarnost obstaja, speči vulkan se prebuja in edini človek, ki jih lahko reši pred največjo naravno katastrofo, ne more nikogar pripraviti do tega, da bi mu prisluhnil. Film Dantejev vrh je epska pustolovščina, ki prikazuje katastrofalno moč vulkanskega izbruha in raziskuje etične dvome, s katerimi se srečujejo ljudje, ki tvegajo svoja življenja, da bi predvideli, kdaj bo prišlo do naslednjega velikega izbruha. Vulkanolog z ameriškega geološkega inštituta vznemiri prebivalce Dantejevega vrha z napovedjo, da bo njihovo goro vsak čas razneslo. Toliko za začetek o filmu režiserja Rogerja Donaldsona, sicer pa si razlet sami oglejte v gorenjskih kinematografih. O glavnih igralcih tokrat ne bomo pisali, pač pa je v zvezi z njimi nagradna uganka. Sprašujemo, kdo igra glavno moško vlogo v Dantejevem vrhu, lepega in depresivnega znanstvenika, ki opozarja na katastrofo. Rešitve pošljite na nalosv Gorenjski glas, (filmska nagradna uganka), Zoisova 1, 4000 Kranj. Prejšnjič smo spraševali po avtorju drame Romeo in Julija-To je bil seveda največji angleški dramatik VVilliarn Shakespeare, kot je pravilno odgovorila večina naših bralcev. Izžrebani pa so bili naslednji: Dejan Kokalj, Zgornje Jezersko 102 b, Vida Hočevar, Zapoge 21 a, 1217 Vodice; Renata Šeruga, Pristavška 81, 4290 Tržič; Anja Soršak, Cankarjeva 22, 4240 Radovljica. Čestitamo! POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_ BORZNI GRAFIKONI Negativno trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi se je nadaljevalo tudi v preteklem tednu. Prave želje po ^govanju je bilo iz dneva v dan manj. Borzni posredniki so, v pričakovanju večje aprilske inflacije, preusmerili pozornost na trgovanje s kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije. V ponedeljek so posredniki sklenili z delnicami le za 39 milijonov tolarjev prometa. Največ so trgovali z delnicami Leka, ki so se pocenile za odstotek in SKB banke, katerih tečaj je padel za pol odstotka. Na OTC trgu so prvič trgovali z delnicami družb: Kovinotrade, Saturnus-Avtooprema in Svilanit. V torek se je obseg trgovanja nekoliko povečal, sklenjenih je bilo za 160 milijonov tolarjev prometa. Borzni posredniki so največ trgovali z delnicami SKB banke, katerih tečaj je padel za 1,3 odstotka. Na OTC trgu so se najprometnejše delnice Marine Portorož podražile Za dobra dva odstotka. V sredo so borzni posredniki ponovno sklenili manj poslov, le za 92 milijonov tolarjev. Največ se je trgovalo z delnicami BTC-ja, sklenjenih je bilo za 12 milijonov tolarjev poslov, vendar se je tečaj znižal za 3,6 odstotka. Na trgu OTC so bile najprometnejše delnice družbe Mercator, pocenile so se za odstotek. Tudi v četrtek se je nadaljevalo borno nakupovanje delnic. Z njimi so borzni posredniki sklenili le za 67 milijonov tolarjev prometa. Delnice Finmedie so se podražile za 8 odstotkov, redne delnice Dolenjske banke za 7 odstotkov, delnice Salusa za 4,3 odstotka ter delnice BTC-ja in Kolinske za dober odstotek. Na OTC trgu so se podražile delnice Krke za 1,3 odstotka. Skromno trgovanje se je nadaljevalo tudi v petek. Tako so borzni posredniki sklenili z delnicami, ki so uvrščene v borzni kotaciji A in B, le za 47 milijonov tolarjev poslov. Največ poslov so borzni posredniki sklenili z Finkami Radenske, podražile so se za 2,98 odstotka. Trgovali so Z delnicami Leka, ki so se podražile za dober odstotek, in Kolinska. V tem tednu je SB1 izgubil 9,23 indeksne točke. • R. S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC DROGE PORTOROŽ 24.1.97 13.2.97 5J.97 25 J. 97 15.4.97 GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC MARINE PORTOROŽ 24.1.97 13.2.97 5J.97 25.3.97 15.4.97 FOTO G M FOTOKOPIRANJE - FOTOKOPIRANJE NAČRTOV (paus papir, bel papir, micronska folija) - ZELO KVALITETNO BARVNO IN ČB FOTOKOPIRANJE - FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE (v treh minutah 4 barvne fotografije za samo 700 SIT) IZJEMNI POPUSTI NA KOLIČINE Gregorčičeva 6, KRANJ (ZA GLOBUSOM) Tel./fax: 064/226-160 Ko je (ni) kupec kralj r-KOUKO JE VREDEN TOLAR Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Prodaja na Agromehanikin način Agromehanika je na kmetijs-ko-gozdarskem sejmu v Kranju razstavljala tudi trosilce za mineralna gnojila. Z vodjo Agromehanikine prodaje g. Bojanom Grilom smo se 8. aprila dogovorili o nakupu trosilca, kakršen je bil razstavljen na sejmu. Dogovorjeno je bilo, da naročeni trosilec po plačilu predračunske vrednosti lahko z naročilnico prevzamemo v njihovi trgovini. Ko smo 11. aprila skušali prevzeti prejšnji dan plačan trosilec za umetna gnojila, so nas obvestili, da takšnih trosilcev sploh nimajo v zalogi in da smo dvaintrideseti v vrsti, ki čakajo na njihovo dobavo. Primerkov, ki so bili razstavljeni na sejmu, prav tako ni bilo moč dobiti, ker naj bi jih bilo potrebno dodatno ojačati. Takšen način prodaje je primer kršenja dobrih poslovnih običajev in zavajanje kupcev. Takšno poslovanje ni združljivo z zakonskimi predpisi v Sloveniji, še manj s predpisi evropskih držav, po katerih se skušamo zgledovati. Po drugi strani je potrebno pripomniti, da kmetje, ki oddajajo živino v klavnico ali mleko v mlekarno, to ne dobijo predhodno plačano, temveč čakajo na plačilo mesec, dva ali celo tri mesece. Agrarna skupnost Javorniški Rovt predsednik: Peter Razinger Hitre vesti s poti Ljubljana, 21. aprila - Radio Slovenija in Mobitel sta minuli teden predstavila svoj skupni klub Voznik vozniku. V klub sta povabila slovenske voznike, ki imajo v svojem avtomobilu vgrajen mobilni telefonski aparat. Člani kluba so se obvezali, da bodo na brezplačno klicno številko sporočali informacije o prometnih zastojih, poledici ter o pravzaprav vseh zastojih na slovenskih cestah. Ta sporočila bo Radio Slovenija takoj posredoval v programu, tako da jih bodo prejeli tudi drugi vozniki poslušalci radijskega programa. Predstavniki obeh partnerjev in pokroviteljev kluba menijo, da bo tovrstna informacija idealno in zadostno dopolnilo že uveljavljenim prometnim informacijam Policije, cestnih podjetij in Avto-moto zveze Slovenije. Sporočila voznikov naj bi zaradi svoje preprostosti in razumljivosti ustregla zares vsem voznikom poslušalcem, predvse pa naj bi bile kar najbolj ažurne. Dosedanje izkušnje kažejo, da izjemni prometni dogodki do ušes poslušalcev pridejo že v nekaj minutah. Seveda pod pogojem, da na prizorišče pride eden od tristotih članov kluba. • U.Š. NLB v Kopru flfflB k'runi 71 urtriln . NIovu I Suhi- lW * -■ *0 W Kranj, 21. aprila - Nova Ljubljanska banka je v Kopru odprla svojo 82. poslovalnico v Sloveniji. Kmalu bo prišla tudi v Kranj, saj že urejajo pritličje "stare pošte". Poslovalnica, ki so jo odprli na Pristaniški 45 v Kopru, je namenjena prebivalstvu in gospodarstvu, saj bo opravljala vse bančne in obbančne storitve, ki jih ponuja Nova Ljubljanska banka. V Kranju pa NLB že ureja pritličje v "stari pošti", prostore je kupila od Merkurja, ki se postopoma seli v Naklo, kjer bodo poleti zaključili izgradnjo novega poslovnega objekta. Kranj je za banke vsekakor zanimiv, NLB je uspelo dobiti dobro lokacijo sredi mesta. Tako se bo praktično vrnila na Gorenjsko, ki jo je zapustila z osamosvojitvijo Gorenjske banke. NLB je zdaj prisotna s poslovno enoto v Medvodah, Eoslovalnici pa ima v Škofji oki in na brniškem letališču. KKANJ, 21.4.1997 NAKUm/ntODAlNI |NAKUIWWOĐAJNl|NAKUWl/reOOAINl MENJALNICA IDEM 1 ATS 100ITL A BANKA (Trfič, Jesenice) AVAL Bled B9J0 90,45 12,54 12,85 741-220 8,94 9,20 AvAL Kranjska gora Ml -039 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 89,90 90,50 12,70 12,90 8,90 9,30 EROS(Staii Mayr), Kranj 90,00 90,30 12,73 12,83 9,05 9,20 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,10 91,00 12,41 12,93 8,66 9,58 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 90,00 90,30 12,76 12,83 9,08 9,15 HKS Vkjred Medvode 89,60 90,50 12,60 12,90 8,90 9,40 HlOA-tržnica Ljubljana 90,05 90,25 12,76 12,81 9,05 9,15 HRAM ROŽICE Mengeš 90,20 90,39 12,75 12,84 9,04 9,15 ILIRIKA Jesenice 89,80 90,30 12,72 1182 9,05 9,20 INVEST Škofja Loka 90,00 90,25 12,75 12,82 9,05 9,17 LEMA Kranj 89,90 90,30 12,76 12,84 9,05 9,18 MIKEL Stražisče 89,80 90,30 12,75 12,85 9,05 9,18 NEPOSfŠk. Loka, Trata) 90,0$ 90,35 12,77 12,85 9,05 9,15 NOVA Lfi Kamnik, Medvode, Sk. Loka 89,80 90,60 12,63 13,00 9,00 9,40 PBSd.d.(nawehpottah) 88,20 90,50 11,10 12,90 8,10 9,30 PRIMUS Medvode 90,00 90,30 12,73 12,83 9,05 9,20 ROBSONManpi 90,05 90,30 12,76 1183 9,00 9,20 SHP-Stov. hran. in pos. Kranj 89,80 9025 12,76 12,81 9,08 9,16 SKB (Kranj, Radovfca, Sk. Loka) 89,35 90,35 12,63 12,83 8,95 9,15 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 89,10 12,41 • 8,66 SLOVENUATURtST Jesenice 89,90 90,30 12,72 12,83 9,05 9,20 SZKB Blag. mesto Žiri 89,40 90,85 12,45 12,92 8,75 9,59 SUM Kranj 211- 339 TALON bil**. Trm, škUka, Zg. BHnji 90,00 90,29 12,72 12,82 9,00 9,19 TENTOURS Domžale 89,80 90,50 12,65 12,85 9,05 9,30 TROP1CAL Kamnik - Bakovnik 90,10 90,30 12,76 12,80 9,05 9,14 UKBSkLoka 89,80 91,00 12,68 12,94 8,95 9,30 VOLKSBANK Ljubljana 90,12 90,52 12,76 12,92 9,02 9,21 W1LFAN JES8CE tuprniatel UMON WILFAN Kranj •42-69* 360-260 VV1LFAN Radovljica, Grajski dvor 714-012 WILFAN Tržič 53-016 PomttimnUi 89,75 90,43 12,62 12,86 8,95 9,24 Pri Špamvcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb men/alniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev prt nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Pomladansko srečanje managerjev Kranj, 21. aprila • Združenje Manager bo 24. in 25. aprila pripravilo v Portorožu pomladansko srečanje managerjev. Srečanje bo potekalo v kongresnem centru Bernardin, v četrtek se bo začelo z letnim občnim zborom stanovske organizacije slovenskih managerk in managerjev. Na njem bodo podelili priznanje "Ženskam prijazno podjetje 1997", popoldne pa bo potekal razgovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. V petek dopodlne pa se bodo pogovarjali v dr. Vladom Dimovskim o strukturnih spremembah v gospodarstvu in o spodbujanju konkurenčnosti. Ponovno bomo začeli graditi V lani zgrajenih neprofitnih stanovanjih na Mlaki pri Tržiču že nekaj časa stanujejo zadovoljni stanovalci. Tem pa se bodo že čez nekaj časa pridružili novi. Stanovanjska zadruga Gorenjske bo namreč tam še v tem tednu začela graditi štiri nove stolpiče s šestnajstimi novimi stanovanji. l bi b2 cl 02 vrnila m AVTOHISA MAGISTER d.o.o. m r Radovljica WL MWaWWRHK tel.:064/715-2*6, fax:064/71M90 Prodaja vozil in poobluifeni servis. Originalni rezervni deli in dodatnu opremo AX ZE OD SIT 1.092.000 1.298.500 1.622.000 ZE OD ZE OD SIT SIT CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO. Stanovanjska zadruga Gorenjske je edina neprofitna stanovanjska organizacija, ki je izpolnjevala prav vse pogoje za pridobitev ugodnega posojila stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Sklad je gradnji na Mlaki namenil posojilo v višini 60 odstotkov gradbene cene objekta brez komunalne opreme in cene zemljišča, stanovanjska zadruga pa ga bo odplačevala 25 let. Poleg vseh potrebnih načrtov za gradnjo je Stanovanjska zadruga Gorenjske uspela pridobili vsa potrebna gradbena dovoljenja tako za gradnjo objektov kot za njihovo komunalno opremo, tako da ovir za začetek gradnje ni več in čez predvidoma dvajset mesecev naj bi šestnajst družin dobilo svoje nove domove. Vsa bodoča stanovanja že ima svoje 'stanovalce', ki so v potrditev svojega namena s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske že sklenili pogodbe. Z začetkom gradnje štirih novih stolpičev pa se neprofitna stanovanjska gradnja še ne bliža svojemu koncu. Načrti za stanovanjski kompleks na Mlaki predvidevajo gradnjo novih stanovanj, poleg že omenjenih šestnajstih naj bi v prihodnosti zgradili še sedem novih stanovanj v še dveh stolpičih, tako da boste vsi tisti, ki tokrat morebiti še niste prišli na vrsto, svojo možnost še dobili. Stanovanjsko zadruga Gorenjske se je pred kratkim preselila v nove prostore. Po novem jih najdete na Cesti Staneta Žagarja 14. Telefonske številke so kljub selitvi v nove prostore ostale nespremenjene. 25 let Kranj, Cesta Staneta Žagarja 14, p.p. 93 tel.: 221-336. 211-324, 222-566 fax.: 221-803 Enota Tržič, Predilniška 6 tel.: 51-193, fax.: 50-190 Enota Jesenice, Titova cesta 57 tel.: 81-283. fax.: 81-283 MMHMMMMMI HM MMMMN0H 1284 KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Sklad za regionalni razvoj Drugi razpis za posojila Ribnica - Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, d.o.o. Ribnica, je v skladu s sklepi slovenske vlade sklenil, da bo jutri, v sredo, objavil drugi javni razpis za ugodna posojila v skupni vrednosti 950 milijonov tolarjev. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki (kmetovalci), gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki. Ker je bil pri prvem razpisu znesek zaprošenih sredstev petkrat večji od razpisanih, se na drugi razpis lahko prijavijo tudi vsi, ki so bili pri prvem razpisu odklonjeni. Sklad bo še posebej podpiral naložbe iz programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter druge programe na demografsko ogroženih območjih. Ker je predlog zakona o regionalnem razvoju še zmeraj v postopku, lahko v drugem razpisu kandidirajo za posojila prosilci z območij, ki so bila že pri prvem razpisu opredeljena kot demografsko ogrožena. • CZ. Ljubitelji lepega cvetja Gremo v Volčji potok in Savinjski gaj Bled - Blejska enota kmetijske svetovalne službe vabi vse ljubitelje lepega cvetja na ogled arboretuma Volčji potok in Savinjskega gaja v Mozirjah. Izlet bo v sredo, 30. aprila, ob zadostnem številu prijav pa še v petek, 2. maja. Cena izleta za udeležence iz Bohinja in Zgornjesavske doline bo (brez kosila) 2.800 tolarjev, za vse ostale pa 2.400. Prijave sprejemata Vesna Kunšič in Majda Rezek (tel. št. 741-800). • CZ. Kmečke žene Strokovna ekskurzija v Pomurje Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj, odbor Sloga, prireja v ponedeljek, 5. maja, strokovno ekskurzijo v Pomurje. Udeleženke si bodo ogledale znamenito Jeruzalemsko cerkvico in vinsko klet, kjer bodo pokusile tri vrste vina in sir, se sprehodile po drevoredu s starimi in redkimi drevesi in se okrepčale z bogračem. Ustavile se bodo tudi v vrtnarstvu Murska Sobota, kjer vzgajajo lončnice in okrasno drevje, in si v Veržeju ogledale Babičev mlin, ki je še edini plavajoči mlin na Muri. Cena izleta, ki vključuje avtobusni prevoz, malico, kosilo in pokušine, je 2.400 tolarjev. Prijave sprejemata do 29. aprila oz. do zasedenosti avtobusa predsednica odbora Darinka Zaplotnik (451-237) in kmetijska svetovalka Lidija Pogačar (242-736). • CZ. Na blejskem gozdnogospodarskem območju Samovoljne sečnje vse manj Bled - Na blejskem gozdnogospodarskem območju, so lani v državnih gozdovih posekali 59.061 kubičnih metrov drevja, v zasebnih (skupaj z nadškofijskimi) 49.054 kubičnih metrov in v gozdovih, ki so v lasti drugih, 391 kubičnih metrov. Skupni posek (108.506 kubičnih metrov) je bil za 2.600 kubičnih metrov manjši kot leto prej in za dobrih 32 tisoč kubikov manjši kot 1991. leta. Delež samovoljne sečnje se je zmanjšal, lani je bilo tovrstnega poseka okoli 3.400 kubičnih metrov drevja, medtem ko ga je bilo pred tremi leti še čez sedem tisoč kubikov. V gozdovih se na splošno seka manj, kot dovoljujejo gozdnogospodarski načrti. V državnih gozdovih, kjer se je letni posek v zadnjih Šestih letih zmanjšal za več kot 17 tisoč kubičnih metrov drevja, so lani pri iglavcih izpolnili gozdnogospodarski načrt 84-odstotno in pri listavcih 65-odstotno, v zasebnih gozdovih, kjer se je letni posek v šestih letih zmanjšal za 10 tisoč kubikov, pa pri iglavcih 81-odstotno in pri listavcih 31-odstotno. V celotnem poseku predstavljajo zelo visok delež t. i. sanitarne sečnje oz. sečnje zaradi naravnih ujm, bolezni, škodljivcev in imisij. V državnih gozdovih je bil lani ta delež 70-odstotni, v zasebnih pa 38-odstotni. • CZ. Mercator - KŽK KMETIJSTVO KRANJ ŠE VEDNO LAHKO DOBITE JEDILNI IN KRM/VI KROMPIR v skladišču krompirja ŠENČUR, tel. 064/411-017 vsak dan od 7. do 15. ure, razen ob sobotah Na Ravnikarjevi kmetiji na Križni Gori "V gozdu je pokalo, kot bi padale bombe" Žled in sneg sta po gozdarskih ocenah na kmetiji Janeza Ravnikarja v zaselku Cavrna na Križni Gori izruvala, polomila ali kako drugače poškodovala okoli 1.200 kubičnih metrov debelejšega in drobnejšega gozdnega drevja. Križna Gora - Ko smo se peljali proti Križni Gori in zaselku Cavrna, kjer domu-jejo Ravnikarjevi, je že pogled ob cesto ali na bližnja pobočja "izdajal", da se je narava v letošnji zimi močno znesla nad tukajšnjimi gozdovi. Veliko drevja je izru-vanega, še več polomljenega. Le kolikšna je morala biti teža žledu in snega, da je popustila tudi pol metra debela bukev in se preklala na dvoje, razmišljamo, ko so med vožnjo ogledujemo posledice nadčloveško močne narave in pridnih rok domačinov, ki so precej lesa že posekali, spravili k cesti, iz iistavcev naklali drva... "Začelo se je okoli božiča in se nadaljevalo po novem letu. Najprej je drevje oklenil led, nato je na krošnje zapadlo še precej snega. Teža je bila prevelika in je ruvala in lomila drevje. V gozdu je tako pokalo, kot bi bombe padale," se spominjajo Ravnikarjevi in dodajajo: "Še dobro, da se pri pluženju ceste, ki vodi skozi gozdove, ni nikomur nič zgodilo." Na Ravnikarjevi kmetiji, ki ima okoli 25 hektarjev gozda, je škoda velika. Gozdarji so ocenili, da sta žled in sneg izruvala, polomila ali kako drugače poškodovala okoli 1.200 kubičnih metrov gozdnega drevja, od tega polovico debelejšega in tudi približno en hektar mlajšega gozda. "Če se bo tako nadaljevalo, bomo kmalu ostali brez gozda," komentira goz- dvsem bukev, in mlado smreko, prizanesla pa sta mladim drevescem, ki so jih pogozdili po ujmi 1986. leta. S posekom in spravilom izruvanega in polomljenega drevja so začeli januarja, doslej so že veliko naredili, približno polovico. Če jim le vreme dovoljuje, so Janez in njegova sineva Milan in Jani vsak dan v gozdu, z gozdarskimi deli prekinejo le toliko, da ne trpijo kmetijska opravila. "Pri delu moramo biti zelo previdni, izruvano in poloml- pred enajstimi leti, smo pospravljali tri leta in je bil les tudi potlej vreden in primeren za prodajo. Še najbolj se zaradi nevarnosti lubadarja mudi s posekom in spravilom smreke." Ravnikarjevi bodo najmanj še vse prihodnje leto gozdarili, da bodo v prizadetih gozdovih naredili red. Čaka jih gradnja okoli sto metrov dolge vlake, na nekaterih mestih bo bržkone potrebno tudi pogozdovanje. "Les bo zelo težko prodati. Janez Ravnikar darsko oceno o škodi gospodar Janez in razlaga, kako jim je žled pred enajstimi leti povzročil še enkrat večjo škodo kot letos in kako jim je nekaj drevja (predvsem v grapah) polomil tudi v lanski zimi. "Z naravo je nekaj narobe, podnebje se očitno spreminja. Ko je bil ata še živ, mi je večkrat pripovedoval, kako naravne ujme nekdaj niso povzročale večje škode v gozdovih, le kakšno drevo so prizadele. Pa danes?!" se nemočno sprašuje gospodar in poudarja, da bo gospodarsko škodo občutil predvsem prihodnji rod. Drevje namreč ne raste tako hitro kot trava, potrebna so desetletja, da je primerno za posek in da povrne vsaj del vloženega truda in denarja. Žled in sneg sta v Ravni-karjevih gozdovih najbolj poškodovala listavce, pre- jeno drevje skriva številne pasti," pravi gospodar in dodaja, da doslej vsaj na območju Križne Gore pri spravilu poškodovanega drevja ni bilo še nesreče. "No, s posekom in spravilom se tudi ne mudi tako, da bi morali brezglavo hiteti. Žledolom, ki nas je prizadel Ponudba je že zdaj velika in še večjo je pričakovati. Cena je slaba. Od državnih podpor, ki so obljubljene, za zdaj še ni nič," pravi gospodar Janez in poudarja, da les raje kot zasebnikom prodajo kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka, ker je to glede plačila manj tvegano. • C Zaplotnik Sadjarji že bijejo plat zvona V sadovnjakih velika škoda zaradi pozebe V sadovnjaku Resje razvijajočih se cvetov. Kranj - Če so se poljedelci in živinorejci razveselili nedeljskih padavin, dežja in mokrega snega, ki naj bi po daljšem sušnem obdobju vsaj nekoliko pospešila rast, sadjarji, deloma pa tudi pridelovalci vrtnin, že bijejo plat zvona. Nizke temperature so povzročile spomladansko pozebo, ki je - vsaj tako je slišati - že uničila del pričakovanega letošnjega pridelka sadja. Sneg, ki je zapadel v nedeljo, lahko povzroči, da se bo živo srebro spustilo še nižje, to pa bi za marsikateri nasad že lahko bilo dokončno usodno. Sadjarji bodo škodo ocenili, ko se bo pozeba končala, najbolj pa bodo posledice vidne po junijskem trebljenju. V 17 hektarjev velikem KŽK-jevem sadovnjaku v Potočah pri Preddvoru bodo škodo, ki ni majhna, naprej ocenili sami, nato pa še skupaj s predstavniki zavarovalnice. Na Jegličevi kmetiji v Podbrezjah, kjer imajo dva hektarja velik sadovnjak, so povedali, da se je pozeba s temperaturami, ki so se večkrat spustile celo pod minus šest stopinj Celzija, začela že pred tremi tedni. Nabolj je prizadela sorti idared in jonagold, ki sta v brstenju nekoliko prednjačili pred ostalimi sortami. "Takšne pozebe v našem sadovnjaku še ni bilo", je povedal gospodar Janko in poudaril, da so nekaj sadja za letos zanesljivo že "obrali". V sadovnjaku Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce v Resju pri Podvinu je ob prvi pozebi 7. in 8. aprila pozeblo 76 odstotkov razvijajočih se cvetov, nizke tem- pri Podvinu je zaradi nizkih temperatur pozeblo 76 odstotkov perature v prejšnjem tednu pa so zanesljivo povzročile še dodatno škodo. Kot je povedala nova vodja nasada Tatjana Zupan, je pozeba prizadela predvsem zgodnejše sorte sadnega drev- ja, sorte idared, jonagold in zlati delišes. najmanj pa jonatan. Nasada nimaj0 zavarovanega proti pozebi. O pozebi v sadovnjakih poročajo tuđ iz Nemčije in z južne Tirolske. • CZ. Ob devetdesetletnici: SMIKŠ Kranj Ob stoletnici: SMIKŠ Naklo? Strahinj - Ko je Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj ob praznovanju 90-letnice mlekarskega šolstva na Slovenskem odpirala v petek na šolskem posestvu v Strahinju razstavo poljščin, je najbolj presenetil nakelski župan Ivan Štular, ki je dejal, da bi Šola lahko stoletnico praznovala kot SMIKŠ Naklo. Občina namreč podpira prizadevanja, da bi ministrstvo za šolstvo in šport ob šolskem posestvu zgradilo tudi novo, prostornejšo šolsko stavbo in internat za dijake. Za drugo presenečenje je ob odprtju razstave poskrbel vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe mag. Jurij Kumer, ki je ravnatelju Šole Marijanu Pogačniku izročil pismo o dobri nameri - pravzaprav pismo z obljubo, da bosta svetovalna služba in Kmetijski zavod Ljubljana Šoli namenila 200 tisoč tolarjev za nakup kmetijske mehanizacije ali opreme. In ko smo že pri presenečenjih: najbolj prijetno so presenetili dijaki 4.č, ki so pod vodstvom razredničarke Marte Sko-berne in s pomočjo ostalih delavcev šole, Kisarne Strniša in staršev pripravili zanimivo in poučno razstavo poljščin. Za predstavitev so izbrali tri poljščine, ki so pomembne za preteklost in sedanjost Slovencev: ajdo, koruzo in krompir. Rastline predstavljajo na drugačen način, kot so jih spoznavali v šoli: bolj kot pridelovanje, gnojenje in varstvo jih zanima« kako so prišle v naše kraje, kako smo jih spoznali in kaj nam še danes pomenijo. Z razstavo želijo opozoriti tudi na to, da rastline niso le hrana, ampak mnogo več. Štiriperesna deteljica, na primer, prinaša srečo, praprot odvrne vse hudo, listi marjetice odgovorijo na vprašanje: ljubi, ne ljubi... Razstava - odprla jo je Maja KI«* men iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva - bo na ogled do 10-maja. • CZ. KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9. -12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d. ATLETIKA V Goeteborgu se je končalo letošnje svetovno prvenstvo v kratkih bazenih NAŠA FANTA USPEŠNA, DEKLETI MALO MANJ Edina uvrstitev v A finale je uspela Petru Mankoču, Marko Milenkovič pa je z zmago v B finalu in 9. mestom na 400 metrov mešano priplaval najboljšo uvrstitev trojice radovljiških reprezentantov Kranj, 22. aprila - Od minulega četrtka do nedelje je v Coetebergu potekalo 3. svetovno prvenstvo v 25-metrskih bazenih, ki se ga je udeležila tudi četverica naših reprezentantov: Nataša in Alenka Kejžar med dekleti ter Marko Milenkovič (vsi PK Radovljica Park hotel Bled) in Peter Mankoč (Ilirija Center) med fanti. Medtem ko sta fanta z nastopi zadovoljila svoja in pričakovanja trenerjev, pa dekletoma na tem prvenstvu ni slo po načrtih, saj se je le Alenka zadnji dan nastopila v B finalu. Prvi dan prvenstva sta od vseeno šele 25. Marko Mile-naŠih nastopala Marko Milenkovič v disciplini 400 metrov toešano in Peter Mankoč v disciplini 100 metrov delfin. Medtem ko Petru ni šlo najbolje in je bil 24., pa je Marko plaval zelo solidno in le za malo (manj kot sekundo) zgrešil A finale. Med B finalisti ie bil nato najboljši in je na koncu osvojil 9. mesto. Največje razočaranje za naše so bili petkovi nastopi, saj je solidno plaval le Peter Mankoč, W je izboljšal svoj osebni rekord na 200 metrov hrbtno in bil nkovič je bil v isti disciplini 31. Alenka Kejžar, ki je nastopila v svoji najboljši disciplini, na 200 metrov prsno, je krepko zaostala za svojim najboljšim rezultatom in se je morala zadovoljiti s tem, da se ni uvrstila niti v B finale, ampak je osvojila 20. mesto. Njena sestra Nataša je bila v isti disciplini 23., obe pa sta bili skupaj s trenerjem Cirilom Globočnikom nad rezultatom seveda razočarani. Nekaj bolje kot v petek je nato Nataša Kejžar plavala v soboto, ko je na 100 metrov ROČK ANO ROLL TRETJI MESTI ZA TRŽIŠKA PARA Ljubljana, 20. aprila • Minulo soboto je v športni dvorani na Jezici potekalo 14. državno prvenstvo v akrobatskem ročk and rollu. Na njem je nastopilo več kot 100 plesnih parov iz osmih slovenskih klubov. Največ" uspehov so imeli plesalci Plesnega studia Bolero iz Ljubljane, odlično pa sta se odrezala tudi dva mlada ^Tžiška para: Jure Markič - Melanija Kogoj ter brat in sestra Uroš in ^Pela Mandelc, ki sta bila v svojih kategorijah tretja. • J.Kuhar Marko Milenkovič je z dvema uvrstitvama v B finale edini od Gorenjcev zadovolil pričakovanja prsno dosegla 18. rezultat in le za 44 stotink sekunde zgrešila B finale. Peter Mankoč pa je na 100 metrov prosto osvojil 27. mesto. Naši so' se ekipno najbolje odrezali v nedeljo, ko se je Peter Mankoč na 200 metrov mešano z novim državnim rekordom kot sedmi uvrstil v A finale in bil na koncu osmi. Marko Milenkovič je v isti disciplini plaval v B finalu, kjer je bil peti in skupaj 13. V B finalu v discilini 200 metrov hrbtno je nastopila tudi Alenka Kejžar in bila na koncu 16. Edina, ki se ji na prvenstvu ni nikoli uspelo uvrstiti v finale pa je bila Nataša Kejžar, ki pa je bila v nedeljo B finalu spet povsem blizu, saj ga je 200 metrov mešano "zgrešila" le za štiri stotinke sekunde in je bila na koncu 17. Tako je na prvenstvu zadovoljil predvsem moški del naše ekipe, manj zadovoljni pa sta bili sestri Kejžar, ki sta kljub Alenkini nedavni bolezni vendarle pričakovali nekaj več. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik VATERPOLO SVETOVNI PRVAKI NAJBOLJŠI TUDI DOMA R&dovljica, 19. aprila - Že prva tekma, ki je štela za državno prvenstvo, je na Savo Dolinko pritegnila kar 20 čolnov iz vse Slovenije, izven konkurence pa je nastopil tudi en hrvaški čoln. Ob zgledni organizaciji SČD RafTina iz Radovljice se je bil boj v naih Sprvo rsto Vočkvanju DP>kot «s b2 travnika in 2744 m2 gozda, PRODAMO pod DOBRČO 721 m2 z i 'ok. dovoljenjem, 30.000 DEM, PRODAMO OTOČE ind. parcelo ob cesti ?0QO m2, 30 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00. 0609/650-123 »173 PRODAMO NAKLO zazidljivo parce-0 za poslovno stanovanjsko hišo (delavnico), PRODAMO ZG. DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 i ["2 prodamo, 70 DEM/m2, PRODAMO KAMNIK PEROVO 540 m2 z ! gradbeno dokumentacijo, 90.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22- | 33-00. 0609/650-123 em KUPIMO KRANJ okolica do 15 km Večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA kupimo več manjših parcel 2a znane kupce. DOM NEPREMIČ-NlNE, 22-33-00, 0609/650-123 8175 Kupimo Šk. Loka - okolica samostojno HIŠO na lepi lokaciji do 240 000 °EM. PIA NEPREMIČNINE «622-318 in 623-117 8632 Figure Salons y NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO: da se vam poveća razgibanost sklepov ida se izognete glavobolom *da izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode *da zmanjšate telesno tcš> L *da odstranite celulit *da pravilno oblikujete postavo T *da se znebile bolečin ' v hrbtenici *da se k znebite stresov m popolnoma sprostile Vse to dosežete z ^ ecicinsko priznano in dolgo znano metode posebej priporočamo astmatikom, srčnim bolnikom in obolelim za multiplo sklerozo JANKAPUOJA3 Tel.: 064/331-819 Elfeod 8.30-12. ure in 15.do20. ure OKI tel : 064 24 21 21 r ^gg^^ KRANJ Šuceva 27 \ e/©fe/Vc-Šk Loka tel.: 064/62 33 97 45 Qf)n Dri BREZVRVIČNI TELEFONI. u^,0Q u GSM, CENTRALE. MONTAŽE, bre*f>.o ZAŠČITE. ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR Prodamo parcelo v Mojstrani za 100.000 DEM. Na parceli stoji starejša hiša stara 100 let, elektrika in voda v hiši, 1200 m2. PIA 863-145 9580 Prodam zazidljivo parcelo v Ratečah, 1200 m2, lepa sončna lega ter čudovit pogled na Tamar. Parcela je komunalno neurejena. PIA 863-145 Prodamo starejšo hišo Ribno - Bled, na parceli 3000 m2, stanovanjske površine cca. 100 m2. Prodajna cena 140.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 9588 Pod nujno kupimo samostojno HIŠO do 220.000 DEM. Gotovina. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 9593 KRANJ-LABORE prodamo ENODRUŽINSKO HIŠO 110 m2 stan. površine, 510 m2 parcele, CK, tel., lepo vzdrževana, za 165.000 DEM. POSING. 224-210,222-076 9599 ..^elezniki - prodamo novo STANOVANJSKO HIŠO v končni GF, cena r9odna. Prodamo tudi starejšo spomeniško zaščiteno HIŠO v Železni-HJi renovirana, vseljiva takoj. PIA ^PREMIČNINE «623-117. 622- ;J>8^ 8635 ,&VE PARCELI po 6000 m2, sončna ^9a v tolminskih hribih pri Tolminu, ^da. elektrika in porušeno stavbišče [•! Parceli, primerno za vikende, takoj $|odno prodamo. «061/373-476 LJUBLJANA okolica (35 km) prodajo montažni vikend na parceli 1000 25 in dve zazidljivi parceli po 1000 £2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-1*^0609/650-123_8950 Medvode pri Slavkovem domu HIŠA |j£ gr.fazi, 350 m2, tel., KTV, parcela '°00 m2, vsi dokumenti, zelo lepa, vodarno za 270.000 DEM. «061/ ^2-667 popoldan 8986 0 . Prodam FIAT TIPO 1.6 ATG, I. 93. «685-238 965? — Prodam PASSAT 1.8 GL, I. 90, LAPjJ SAMARA 1500 I. 93. AvTOGARAM' 634-231 964« GANTAR ■ C| Bratov Praprotnik 10. NAKLO OMtaJ Tel. fax 064 471-035 1'RODAIA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . ^ _ SISTEMOV TER MCŠu/fe^ AVTOMOBILSKIH •umov fMONROE? amortizerji Prodamo MEGAN I. 96 1.6 f MAZDO MX 3 I. 94. R 4 I. 8/. AVTOGARANT 634-231_9669 Prodamo CITROEN ZX 1.9 D, I. 92, ROVER 216 SLI I. 94. AVTOGARANT 634-231__9««j Prodamo R 51. 92, R 4 I. 88, ugodna AVTOGARANT 634-231_^ Prodamo GOLF I. 87 JXD, GOLF M I. 87, ugodno. AVTOGARANT 63*' 231 _#2 GOLF III 1.9 I. 91/92, 107.000 krft prodam. «326-936_J66J Prodam OPEL KADETT 1.3, 690$ km, letnik 1989, odlično ohranjen prvi lastnik. «311-474_ Prodam Z 128, I. 89, cena 250" DEM. «76-005_ Prodam Z 101 SKALA 55, I. 8& 54000 km, cena 2000 DEM. «6°' 251_96«j FORD FIESTA 1.1 CLI, I. 91, prodal «725-216_m R 5 CAMPUS PLUS, letnik 1991 £ JUGO 45, letnik 1989, prodal «325-543_ OPEL VECTRA 1.6 GL, I. 90, 5 vn* »242-277_ NISSAN SUNNY 1.6 SLX I. 87, 6 vrat, reg. do 10/97. «242-277 s7"4 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ^5- ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 ' VVV GOLF 1.3 JX, I. 87, 3 vrata. reg. do 10797. ©242-277_97os Zastava 128 i. 12/87, 67000 km. »242-277 9708 VW JETTA 1.6 I. 87. ©242-2 7 7 9709 ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativne Zastopnike za prodajo medicinskih aparatov. ©55-446, 50-274 7754 UKVARJAMO SE S PREDSTAVLJANJEM, REKLAMIRANJEM IN ZBIRANJEM NAROČIL. ŽELJNIM ZASLUŽKA IN USPEHA BOMO POSREDOVALI INFORMACIJE NA TELEFON 634-064, 56-105 IN 0609/ 637-492 8926 Iščemo delavce za priučitev v kamnoseški stroki. ©471-845 9010 Iščemo dekle za delo v strežbi in kava baru - honorarno. ©451-356 Po 12. uri 9199 Nudimo redno zaposlitev za promo-cjjo in prodajo. ©0609/632-072 9213 Zaposlimo PRODAJALKO v živilski ^ovini v okolici Kranja. ©225-034 .Zaposlimo KV NATAKARJA - ICO z •zkušnjami. Pokličete nas lahko vsak dan (razen nedelje) od 9-16. ure po »311-211, Hotel Bellevue Šmarjet-na Gora 9457 Zaposlimo prijazno žensko srednjih let za delo v strežbi. Vse informacije osebno pri novih upravnih Grilla Čebelica, ul. 1. maja 21 A 9477 Iščemo zastopnika za predstavitev in prodajo knjige uspešnice po podjetjih. Didakta Radovljica tel: (064) 715-515 fax: (064) 715-988 Delo dobi dekle v strežbi. Gostišče Špela Bled, 78-444 9638 Iščem distributerja z hladilnim vozilom za oskrbovanje trgovin. ©312- 606 9513 PAŠNA SKUPNOST Grad Bled išče PASTIRJA za pašo krav na Planini Obranca in Lipanca. ©76-391, po 19. Uri 9515 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO. ©78-812 9496 Prodam enoletne KOKOŠI nesenice za nadaljno rejo ali zakol. Cena 200 SIT. Voklo 49, ©491-250 9497 Prodam mlado KRAVO s teletom. ©723-665 9500 Prodam več JAGNJET za zakol. ©721-533 9501 Prodam KRAVO pred telitvijo in bikca 7 dni. ©725-283 9507 Oddam črno PSIČKO mešanko. ©725-621 9647 Prodam teden dni starega BIKCA. Zg. Brnik 70 9648 Kupim TELIČKA simentalca do 10 dni starega. ©733-710 9653 KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE CJ^T%y Maistrova 16/ Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! Zaposlimo AVTOUČARJA Tel.: 064/451-043 Honorarno zaposlim dekle za delo v strežbi. ©326-936. 422-341 9667 Društvo upokojencev Javornik-Kor. Bela išče hišnika za svoj dom. ■ Nudimo stanovanje v domu. V postav pride zakonski par. Pisne prijave Pošljite na Društvo upokojencev Javornik-Kor-Bela, ul. Novaka Ot-ftiarja 7, 4270 Jesenice 9696 Iščemo ŠIVILJO. ©741-650, Bled 8571 Zaposlimo nekvalificiranega delavca za delo na žagi v Poljanah nad Škofjo Loko, zaželjene delovne izkušnje za delo s stroji. TETRA NOVA, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 116, ©0617 16 02 045_9678 Iščemo dekle za strežbo v lokalu. Preddvor ©451-606_9584 Iščemo pomo v računovodskem servisu. Zaželjena srednja ekonomska šola. šifra: POPOLDNE 9590 Zaposlimo ŠIVILJO. Pogoj: izučena šivilja s prakso. DALI ŠPORT.D.O.O. RADOVLJICA, telefon dopoldan 064/ 715-135 9528 ZAPOSLIMO DEKLE GOSTINKO ZA STREŽBO V BISTROJU. ©632-307 9529 POGODBENO ZAPOSLIMO KOMERCIALISTE ZA TRŽENJE SANITETNEGA PROGRAMA IN DELOVNIH ZAŠČITNIH SREDSTVE. PISMENE PROŠNJE NA NASLOV: HLADNIK,D.O.O., STARA C. 17, ŠKOFJA LOKA 9530 Redno ali honorarno zaposlimo dekle v strežbi. ©310-155 9540 Če imate čas, izkoristite možnost dodatnega zaslužka. ©84-535, 80- 30 6 9560 Ekskluzivni Boutique z ženskimi oblačili v centru Kranja zaposli PRODAJALKO z izkušnjami pri butični prodaji in poznavanjem modnih trendov. Pismene vloge poslati na A-KOD, d.o.o., Nova Gorica 5000, Erjavčeva 28 do 1. 5.97. Informacije po tel.: 061/125 3500 Cavtooprema ) razpisuje delovno mesto PRODAJALCA tehnične smeri. Starost od 20 do 30 let. Avtooprema BOLTEZ, Staneta Žagarja 58/c, Kr Kranj ŽIVALI RJAVE JARKICE stare 8 tednov prodam. Oman, Zminec 12, ©621- 475 9032 Prodam JAGNJETA. ©58-487 popoldne 9480 TELIČKO simentalko prodam. Žabnica 41, 310-130 9482 Prodam ZAJCE belgijske orjake za pleme ali zakol. 0422-806 9485 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. ©736-687 9495 OSMRTNICA Zemeljsko pot je končala in odšla k svojemu Stvarniku ŠTEFANIJA ČEBRON gospodinja v župnišču Z delavnostjo, skromnostjo in pobožnostjo je ustvarjala prijeten dom v župniščih v Mirni na Dolenjskem, v Dolenji vasi pri Ribnici, v Radovljici, v Kočevju in končno v Predosljah. Brez plačila je 33 let služila Cerkvi in duhovnikom. Naj bo poplačana z večnim veseljem pri Bogu. Na njeno željo se bomo od nje poslovili in zanjo molili v rojstni župniji Branik - Rihenberk na Primorskem, danes, v torek, 22. aprila 1997, ob 16. uri popoldan. Janez Kokalj, župnik Predoslje, dne 20. aprila 1997 Prodam čistokrvne PUDLJE črne barve, mlade skobčevke. ©061/ 711-782 9508 Prodam 10 dni staro teličko simentalko. Jama 31, ©401-281 954« Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Velesovo 12_9569 Prodam BIKA simentalca 200 kg. ©736-474_ 9572 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov in TELIČKO, staro 4 tedne, simentalca. ©228-376 9574 Prodam bikca SIMENTALCA starega 12 dni. ©66-912 9576 Prodam več TELIC simentalk ali zamenjam za bikca. 0461-160 9585 Prodam TELIČKO simentalko staro 14 dni simentalko. Glinje 1, 0421- 064 R643 KOBILO 4 letno z žrebico ponovno pripuščeno prodam ali menjam, primerno za jahanje. ©801-624 9555 TELICO 10 dni staro, križanko, prodam. ©714-076 9556 Prodam teden dni starega BIKCA ali menjam za seno. ©326-526 9566 KRAVO črnobelo visoko brejo in MOTOKULTIVATOR Gorenje, prodam. ©64-114 9655 PURANI težki 4 kg za rejo po ugodni ceni ter purani stari 5 tednov, prodam. ©241-189 geeo KAVKASKI OVČAR, mladiči z rodovnikom in cepljeni prodam. ©57-373 9684 KAVKASKI OVČAR, star 8 mesecev, prodam. ©57-373 9685 Prodam PUJSKE za nadaljno rejo. ©64-364 9693 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. ©631-630, Crngrob 4 9894 Prodam tri breje TELICE po izbiri. Jezerska c. 24, Primskovo 9706 V SPOMIN MIRKU KOZINI Oči te leto niso videle, a v srcu besede žive so še. Nihče vzel nam jih ne bo, mi se še srečamo. VSI TVOJI ZAHVALA Spi, prav mirno spi! Ne misli na poznejše naše bede, nič, prav nič, naj te ne moti zdaj. (A. Gradnik) V najlepših pomladnih dneh nas je v 86. letu starosti po dolgi in hudi bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA REZAR roj. Urbanec Ob spoznanju, da tudi v najtežjih trenutkih nismo ostali sami, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje in sveče, in jo v tako velikem številu pospremili k zasluženemu počitku. Posebej se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sodelavcem za izkazano pozornost in pomoč. Iskrena hvala zdravniškemu osebju za vso pomoč v času njene bolezni, g. župniku za lepo opravljeno poslednjo slovo, pevcem za prelepo petje ter pogrebni službi Jerič. Vsem in za vse iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Silva, Nada in Milka z družinami v imenu vsega sorodstva Srednja vas, Gorice, Tenetiše, 8. aprila 1997 V SPOMIN Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Minilo je leto dni, odkar nas je za vedno zapustila MARIJA PILAR roj. Mertelj iz Velesovega 27 Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. VSI NJENI V SPOMIN Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil dobri mož in oče MATEJ BERNARD Hvala vsem, ki se ga spominjate! VSI NJEGOVI V SPOMIN Dan za dnem je brez tebe nem, saj si v tišini, ostali so le spomini! Danes mineva 2 leti, kar nas je kruta usoda ločila od naše najdražje MARTE TEPINA Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in sveče na njen prerani grob. VSI NJENI V SPOMIN Ljubila si dom, ljubila si nas, a mnogo prezgodaj odšla si od nas. Naši nepozabni TEREZIJI ROPRET Teklevi mami iz Velesovega Danes mineva leto dni, odkar si nas zapustila ti. Sedaj hodimo tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vsak dan gori. Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in ji prižigate svečke. VSI NJENI Velesovo, 22. aprila 1997 ZADNJE NOVICE Taborniški festival v Kranju Rad bi postal dober tabornik! 45 let taborništva v Kranju - V gorenjski prestolnici delujejo štirje taborniški rodovi, najstarejši je Rod stražnih ognjev Kranj, 21. aprila - Pod pokroviteljstvom nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in gorenjskih županov je dekanija Šenčur v nedeljo v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma v Kranju priredila dobrodelni koncert pod naslovom Novo upanje. Nastopilo je okrog dvajset glasbenih skupin in posameznikov, koncert pa si je ogledalo 2.600 obiskovalcev. Prireditev, ki je trajala dobri dve uri in pol, je povezovalo šest napovedovalcev in med njimi tudi Nataša Dolenc in Janez Dolinar (na sliki). Med gosti so bili poleg nadškofa dr. Alojzija Šuštarja tudi podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, škof Alojzij Vran in gorenjski župani. Cisti izkupiček s koncerta so namenili materinskemu domu na Škofljici. • A. Ž. - Foto: T. Doki Kranj, 19. aprila • Zveza tabornikov Kranj združuje več kot 550 tabornic in tabornikov, ki so zbrani v štirih rodovih: Rod stražnih ognjev, Rod Stane Žagar - mlajši, Kokrški rod in Rod zelenega Jošta. Ti rodovi imajo sedež v Kranju, taborništvo pa razvijajo tudi v Naklem in Šenčurju. Kranjsko taborništvo se je začelo leta 1952, ko so ustanovili Rod stražnih ognjev. Ob 45-letnici taborništva v gorenjski prestolnici so se kranjski taborniki odločili, da Kranjčanom in ostalim Gorenjcem, predvsem pa mladim, pokažejo, s čim vse se ukvarjajo. "S festivalom želimo pokazati, da je naš program zelo raznolik, da počnemo mnogo stvari, da smo velika, odprta in zanimiva organizacija, v kateri najde vsakdo nekaj zase. S festivalom pa bi radi tudi povezali vse kranjske taborniške rodove, obenem pa tudi vse generacije aktivnih in nekdanjih tabornikov," je povedal Miha Logar - Malus, organizator festivala, sicer pa starešina Roda stražnih ognjev. Najodmevnejša prireditev petdnevnega festivala, katerega maskota je orliček Tabi, in hkrati tudi najzanimivejša za netabornike je bila sobotna akcija "Kranj, taborniški dober dan!". V soboto dopoldne so taborniki dobesedno oku- Kranj, %1. aprila - Aprilski sneg, ki je zapadel v nedeljo popoldne, bi po pričakovanjih lahko zagodel gorenjskim voznikom, a očitno ni. Vsaj na VNZ Kranj so nam zagotovili, da zaradi zapadlega snega ni prišlo do nobene hujše prometne nesreče, kar da slutiti, da so bili vozniki tokrat previdni. Zaradi snega je bila na Korenskem sedlu, Jezerskem in Ljubelju obvezna zimska oprema, na avstrijski strani Ljubelja pa je bil mejni prehod med 17.30 in 18.10 celo zaprt. Sicer pa aprilski sneg niti ni taka redkost v Sloveniji, saj se je na primer aprila leta 1970 sneg obdržal kar nekaj dni. 20. maja 1969 pa je v Ljubljani zapadlo kar 7 centimetrov snega. • S. S. GBD Gortnjika bor&o foirtdnilka irulba 4.4. Koroška 33, Kranj S 064/361-300 Želite prodati svoje delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? OGLASITE SE PRI NAS, RADI VAM BOMO SVETOVALI. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Računalniiki cngineering d.0.0., Zavod za ra£uiialnilko izobreScvnjc Jaka Radie 13,4000 Knnj, SLOVENIJA CENTKAlA+386 64 331 441, FAX:+386 64 323 978 SERVIS:+3S6 64 330 210, TEHNIČNA POMOČ*386.64 330 900 »ODAJA*386 64 350 200, IZOBRAŽEVANJE:+386 64 330 201.330 901 E-rofrAo[KaHfc@*Lnet, mtpomoc@eonetii, DTORNEThdp>ww.opoui • širok spekter računalniških te£a]ev.„ ...KAKOVOST ZAGOTOVLJENA... •Novi In rabljeni osebni računalniki,ostala računalniška oprema PRI NAS VIRUSI NE RAZSAJAJOČE VEDNO IMAMO ZDRAVE CENE! P* VSeM hVlTtM pirali središče Kranja. Od Pungerta do Slovenskega trga je mrgolelo tabornikov, od najmlajših medvedkov in čebelic v rdečih rutkah, srednje generacije popotnikov oz. popotnic do najstarejših tabornikov - grč. Mladi taborniki so vneto kiparili. ko in po drugi strani igrali badminton, košarko in ne nazadnje šahirali. Za vsakogar nekaj. Zato je želja: Rad bi postal dober tabornik, ki jo je nekdo napi- sal na tabli želja, ki so jo postavili na sobotni akciji, velika, a obenem zelo polna. Biti dober tabornik pomeni tudi biti dober človek. Naj živi taborništvo! • S. Šubic Sobota ni minila brez športnih turnirjev. Ti so na več kot petnajstih stojnicah mimoidočim prikazovali, da taborništvo ne pomeni le kampiranje in življenje v naravi, ampak da je njihova osnovna naloga vzgoja mladih v celovite osebnosti, dobre ljudi in državljane. Taborniki poskušajo razvijati vse svoje telesne, razumske, družbene in duhovne potenciale. Zato niti ni čudno, če smo se v soboto ustavljali ob stojnicah, kjer so se pogovarjali o astronomiji, življenju invalidov, ekologiji, glasbi, fotografiji, se ukvarjali s kiparstvom, izdelavo lutk, risanjem, računalništvom.tudi novinarstvom, govorili kitajs- Praznik cvetja v Cerkljah Zemlja in sadike zastonj Cerklje, 21. aprila - Od 26. do 29. junija letos bo v Cerkljah jubilejna 30. razstava cvetja, domače obrti, lovstva, čebelarstva in ribištva. Slovesno pa jo bodo odprli na dan državnosti 25. junija. Na seji v petek pa je pripravljalni odbor, ki mu predseduje župan občine Cerklje Franc Čebulj, obravnaval in podpri zanimivo ponudbo, ki jo je dobil od firm Biocvcle, d.0.0., (o njej smo pisali v Gorenjskem glasu v petek, 11. aprila) in Cvetlični vrt iz Ccrkelj. Podjetje Biocvcle bo v petek popoldne, od 15. do 19. ure in v soboto dopoldne, od 8. do 12. ure ponudilo gospodinjam in kmetovalcem na parkirnem prostoru Cvetličnega vrta v Cerkljah, Pot na Vovke 2 brezplačno vrtno zemljo, substrate za lončnice, različna organska gnojila in dekorativne zastiralnike. Podjetje KGK fleur - Marica Kušar pa bo gospodinjam iz občine Cerklje podarilo po 15 sadik zastonj, vsem drugim pa za 10 odstotkov ceneje.. Ne pozabite torej. V petek popoldne in v soboto dopoldne v Cerklje po zemljo in sadike. • A. Ž. Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel SLOVENSKI OPSRATSR NMT K OSM l>ttp./.'www mobitel m CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL: 064 -242 221 TEl£EA>L"OM - 242 390 OBVESTILO o zapori ceste Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo na cesti R 315, na odseku med Zlatorogom (Ukane) in Savico, zaradi asfaltiranja cestišča - popolna zapora ceste predvidoma od pojutrišnjem, četrtka, 24.4.1997, do srede, 30. 4. 1997, vsak dan od 7. do 17. ure, razen v soboto in nedeljo. Obvoza v času popolne zapore ni. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati med prometom. AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:...................................... Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:...................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. 3ADiO 913 Fn STBREO VMK TOREK 0618,10 • M VRTILJAKU Z110II IVO EBOBJO STSRieJ