Obcinska uprava Ob prvi številki Laškega biltena v letošnjem letu je verjetno primerno, da, nekoliko bolj na splošno, pogle­damo v bližnjo prihodnost Oddelka za družbene dejavnosti na Obcini Laško v povezavi z investicijami v objekte. Po­drobnosti lahko bralci sicer najdete v objavljenih proracunih Obcine Laško za leti 2012 in 2013. Na tem mestu ne gre na dolgo in široko razglabljati o tem, da so primarno potrebni materialni po­goji, ce se želimo pogovarjati o kvaliteti vsebin. Uvodoma želim povedati, da smo se v preteklih letih lotili sistematicne­ga urejanja objektov Obcine Laško na podrocju družbenih dejavnosti in to po vrstnem redu, ki je dolocen na pod­lagi potreb uporabnikov in financne sposobnosti Obcine Laško. Nekatere zahteve pa se pojavijo kot nujne tudi v vmesnem casu, na primer prostorska problematika vrtcev. Torej, ne gre vse takoj in vse hkrati. Vcasih nas omejuje tudi državna zakonodaja (na primer so­glasja državnih ustanov, prostorski na­crti). Investicije so potekale na objek­tih, v katerih delujejo javni zavodi, ki jih je ustanovila obcina, in na objektih, v katerih delujejo naša društva. V zadnjih petih letih smo med drugim dogradi­li vrtec v Debru, deloma prenovili obe maticni osnovni šoli, zgradili pomem­ben objekt v Šentrupertu, knjižnice so dobile kar nekaj novih prostorov, pre­navljali smo kulturne domove itd. Ob tej priložnosti bi zgolj izpostavil nekaj zastavljenih ciljev na tem podro­ cju v letu 2012. Naš cilj je dokoncna oživitev prostorov nove glasbene šole ali bolje receno glasbene hiše v sredi­šcu Laškega, ki bi sovpadala z zacet­kom novega šolskega leta. Problem investicije v glasbeno šolo je zlasti po­manjkanje možnosti, da bi jo pomaga­la sofinancirati država ali EU. Ce smo za zunanji del objekta sredstva še našli, bo verjetno za notranjost objekta in opre­mo težje. Zaceli smo s prenovo vrtca v središcu Laškega, pri cemer smo najprej z novim parkirnim prostorom nekoliko izboljšali varnost in dostopnost vrtca. V tem letu pa bomo obcinska sredstva vložili v zamenjavo oken in delno v ob­novo dotrajanih prostorov tega vrtca, ki v zadnjih tridesetih letih ni doživel vecjih vzdrževalnih del. Obcina Laško bo del svojih sredstev vložila v konca­nje prenove OŠ Primoža Trubarja, kjer bo novo podobo dobila njena telova­dnica. Na vecjo investicijo caka še kuhi­nja te šole. S prizidkom in telovadnico maticnega objekta OŠ Antona Aškerca bomo v letu 2012 cakali na nov razpis ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, na katerega želimo to investicijo prijaviti. Ce ne bomo imeli ustreznih informacij, se bomo mora­ li dograditve in prenove te šole lotiti drugace, ceprav morda z lastnimi sred­stvi. Nadalje želimo v tem letu dokonc­no urediti oziroma cim bližje otvoritvi pripeljati še objekt »bivšega kina« na Trubarjevi ulici v Laškem, ki bi pod okriljem Šmocla prostor nudil dnevnim dejavnostim otrok in mladine. Objekt bo sicer na voljo vsem, ki bi ga glede na vsebino želeli uporabljati. Menim, da bo možno v tej dvorani organizirati cel kup prireditev društev in zavodov, za katere so bili obstojeci prostori v La­škem preveliki, premajhni ali pa kako drugace neprimerni. Poudarjam, da ne govorimo o objektu, ki bi bil namenjen izkljucno koncertni ali kakršnikoli nocni dejavnosti. Glede društev pa je za le­ tošnje leto v nacrtu, da nove slacilnice in nekaj novih (pre)potrebnih prosto­rov dobijo mladi nogometaši v Recici. Glede na množicno obiskanost, uspehe in zanos, ki ga v zadnjem obdobju pre­morejo v nogometnem klubu, si neko­liko boljše razmere za najpomembnej­šo postransko zadevo na svetu gotovo zaslužijo. V zvezi s financiranjem nekaj manj kot sto društev v obcini iz obcin­skega proracuna ni v letošnjem letu ni­cesar posebej novega. Podžupan Klemen Grešak Obvešcamo vas, da je Obcina Laško skah krajevnih skupnosti in obcine ter ohranjanje in razvoj kmetijstva in po­v Uradnem listu RS št. 3/12 , na spletni v medijih javnega obvešcanja objavila deželja Obcine Laško v letu 2012. Sred­strani Obcine Laško, na oglasnih de-Javni razpis o dodeljevanju pomoci za stva v višini 77.400,00 EUR se bodo do­ 2. VSI UKREPI 7. september 2012 10. september 2012 homnico in tretjega mostu v Laškem cez Savinjo. V sklop omenjenih uredi­tev sodi tudi realizacija odlocbe Mini­stra za promet iz leta 2006 o ukinitvi štirih nivojskih križanj v Obcini Laško. To so obstojeci prehodi na Trubarjevi ulici v Laškem (pri Pivovarni Laško) in na Marija Gradcu (pri športnih igrišcih in pri Peklarju). Predvideno je, da se ukine tudi nivojski prehod v Rimskih Toplicah v neposredni bližini železni­ške postaje. Pred zaprtjem omenjenih prehodov je zato za obcane treba za­gotoviti nove dovozne oz. nadomestne ceste. Trenutno potekajo aktivnosti za umestitev nadomestne lokalne ceste na odseku od športnih igrišc do pod­voza v Radobljah. Nadomestna cesta bi potekala vzdolž leve strani železni­ške proge gledano proti Rimskim To- Luka Picej Gradnja mostu v Jurkloštru V središcu Jurkloštra stoji dotrajan lesen most cez reko Gracnico. Marca 2012 bo podjetje CMCelje obstojec most odstranilo in zacelo graditi nove­ga. V sklopu pogodbenih del se bosta pri mostu uredila tudi dno in brežina vodotokov Gracnice in Lahovnice. Med izvajanjem del bo postavljen zacasen most, tako da bo promet še naprej po­tekal nemoteno. Dela se bodo izvajala leto dni. Investitor del je Direkcija RS za ceste. Zaracunavanje storitve odvajanja in cišcenja V letih 2008, 2009 in 2010 so bile po tem, ko se je zgradilo kanalizacijsko omrežje za posamezno obmocje, izda­ne odlocbe o komunalnem prispevku za novo infrastrukturo. Objekti so se morali po tem prikljuciti na novo ka­nalizacijsko omrežje. S prikljucitvijo so se odpadne vode pricele preko kolek­torjev stekati na cistilno napravo v Mo­dricu, kjer se ocistijo do te mere, da se lahko vodijo v vodotok in ne onesna­žujejo okolja. Storitev odvajanja in cišcenja odpa­dnih komunalnih vod se bo zacela za­racunavati v februarju 2012 tistim upo­rabnikom, ki so jim bile izdane odlocbe. Višina odvajanja in cišcenja znaša 1,38 EUR (odvajanje: 0,60 EUR, cišcenje: 0,78 EUR), ki se uporabniku zaracuna­va glede na porabljeno kolicino vode. Z zaracunavanjem cišcenja odpadnih voda se zniža višina okoljske dajatve za obremenjevanje vode. Od prejšnjih 100 % se tako placuje le 7 % višine okolj­ske dajatve. Obcani Obcine Celje tako za odvajanje placujejo 0,18349 EUR/ m3, za omrežnino odpadnih vod za DN 20 kot mesecni strošek 2,97 EUR, za storitev cišcenja pa 0,59539 EUR/m3. V Trbovljah storitev odvajanja stane 0,2341 EUR/m3, omrežnina za DN 13 pa 1,7339 EUR kot mesecni strošek. Ci­šcenje vode je vredno 0,8042 EUR/m3, omrežnina pa 5,036 EUR. Obcani Ble­da za odvajanje placujejo 0,57EUR/m3, pripadajoca omrežnina za DN 20 je 2,5 EUR. Cišcenje odpadnih voda je 0,7161 EUR/m3 porabljene pitne vode. Vse omenjene vrednosti so brez za­konskega davka na dodano vrednost. Prostorska umestitev državne in lokalne Infrastrukture na obmocju Laško - jug (Marija Gradec) Obcina z državnimi institucijami na­daljuje pripravo projektne dokumen­tacije in pravnih podlag za umestitev novega cestnega podvoza pri Marija Gradcu, krožišca, dveh mostov cez La­ se bo akcije udeležilo vec prostovolj­cev, kot bo na voljo rokavic. Zaželeno je tudi, da s seboj prinesete tudi dodatne vrecke za smeti. Razporejeni po skupi­nah boste nato odšli do lokacij cišcenja (divja odlagališca, nabrežja, jame) oziro­ma do razpršenih odpadkov v okolici in ob poteh, kjer bo sledilo odstranjevanje odpadkov v vrece, na prikolice in v za­bojnike. Pomembno je, da že na samem divjem odlagališcu locujete odpadke, da bo ostanek, ki se odloži na deponi­ji, cim manjši. Vrecke z odpadki bomo po koncu cišcenja naložili na prevozna sredstva in jih odpeljali do zbirnih tock za odpadke. Akcija se bo predvidoma zakljucila ob 14.00. Sodelujte tudi vi in se že danes prija­vite na akcijo Ocistimo Slovenijo 2012! Skupaj nam bo uspelo! Koordinator oz. kontaktna oseba na Obcini Laško bo g. Aljaž Krpic (GSM: 051/661-462, email: aljaz.krpic@lasko. si). pred vasjo zavili desno, preckali glavno cesto in zaceli vzpon preko Prevej do Sel. Na Bezgovškovi domaciji sta nas Sandi in Andreja pogostila s kuhanim vinom, cajem in pecivom, tako da nam energije za zadnji vzpon ni manjkalo. Pot smo nadaljevali po bližnjici, mimo cerkvice sv. Jošta, in ko smo premagali še zadnji, najbolj strm hrib, se nam je odprl pogled na Tonckov dom na Lisci. Sledilo je obvezno skupinsko slikanje pred domom, nato pa okusno in hitro pripravljeno kosilo in kot se za prave pohodnike spodobi, niso manjkali niti harmonika, petje in ples. Vecina nas je pohod na Lisci zakljucila, manjša sku­pina pa se je peš tudi vrnila in na Vrh prišla proti veceru. Pravijo, da je ta del pohoda najboljši, in pripovedujejo ne­ verjetne dogodivšcine. Ali jim verjeti? Verjetno bomo morali prihodnje leto to doživeti sami! Pridružite se nam! Sergeja Seitl Proslava ob Prešernovem dnevu Krajevna skupnost Vrh nad Laškim je skupaj z domacim kulturnim društvom v nedeljo, 5. februarja, pripravila prosla­vo ob kulturnem prazniku, ki je posvecen najvecjemu sloven­skemu pesniku Francetu Pre­šernu. Slavnostni govornik je bil kustos Muzeja Laško Tomaž Majcen. Prireditev so s svojimi nastopi obogatili predvsem mladi: na­dobudni ucenci PŠ Vrh nad La­škim so recitirali Prešernovo Od železne ceste in Županciceve Mehurcke, sestre Kovac iz Laške­ga so zaigrale narodno-zabav­ni skladbi, citrarka Manca Knez se je pred odhodom na regijsko tekmovanje in mednarodno tek­movanje v Nemciji predstavila s tekmovalno skladbo, potem pa je sku­paj z Vaško godbo Vrh zaigrala še zi­mzeleni motiv iz Cvetja v jeseni. Bucne­ga aplavza sta bila deležna tudi mlada clana domace godbe, solist na saksofo­nu Mitja Pfeifer in Eva Frece, za katero je bil to premierni nastop s to zasedbo. Godba je sicer navdušila z izvedbo od­ lomka iz Verdijeve opere Nabucco, ki jo je izvedla skupaj z domacim mešanim pevskim zborom, s cimer je dokazala, da je v minulih treh letih izjemno na­ predovala. Prešernu so se na prireditvi poklonili tudi pevski zbor, ki je zapel njegovo Zdravljico in pesem Luna sije, Nevenka Fantinatto, dobitnica zlatega možnarja za ustvarjalno delo na etno podrocju, in Cvetka Berginc pa sta re­citirali še eno pesem našega najvecjega poeta z naslovom Nezakonska mati. Jasmina Štorman Zavod za gozdove Slovenije je pripravil že tradicionalno podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov v državi. Na Celjskem je pri­znanje za skrbno in ucinkovito go­spodarjenje z gozdom ter za dobro sodelovanje z javno gozdarsko služ­bo prejel Franci Pertinac iz Olešc. Pri­znanja, katerih namen je širjenje do­brega zgleda in poudarjanje pomena ustreznega gospodarjenja z zasebni­mi gozdovi v Sloveniji, sta podelila minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Ja­kša. Vsako leto je po dolocenih kriterijih, ki ne dajejo prednosti le lastnikom, ki vidijo v gozdu le ekonomski interes, temvec gozd obravnavajo celovito in upoštevajo tudi njegove ekološke in socialne funkcije, izbranih štirinajst lastnikov gozda v Sloveniji. Za najbolj skrbnega lastnika gozda na Celjskem je bil za leto 2011 izbran Franci Perti­nac iz Olešc. Družina Pertinac živi na 36 hektarov veliki kmetiji, od katere 24 hektarov predstavlja gozd. Kmetija je Najskrbnejši lastnik gozda na Celjskem je Franci Pertinac iz Olešc 15 Kmetijstvo, podeželje in ekologija/Komunala zne obcinske gospodarske javne služ­be odvajanja in cišcenja komunalne in padavinske vode (UL RS št. 109/2007), smo dolžni najmanj enkrat na štiri leta odpeljati blato in komunalno odpadno vodo iz greznic in malih komunalnih cistilnih naprav (v nadaljevanju MKCN) na cistilno napravo. Izcrpane greznic­ne gošce se bodo predelale na cistilni napravi. V ta namen smo nabavili spe­cialno vozilo kanaljet, s katerim bomo izvajali crpanje in odvoze greznicnih gošc iz greznic in MKCN na cistilno na­pravo. Obcina Laško je že v letu 2010 vsem gospodinjstvom poslala dopis o ak­tivnostih pri odvajanju in cišcenju od­padnih voda ter vzpostavitvi registrov greznic in posod za smeti. Dopisu sta bila priložena obrazca s podatki za oba registra, ki so ju obcani izpolnjena po­slali nazaj. Na dopis se je takrat odzva­lo vec kot 55 odstotkov vseh gospo­dinjstev, ki so prejela omenjen dopis. Ker nam zakonodaja narekuje, da mo­ramo imeti vzpostavljene evidence za vsa gospodinjstva, sta Obcina Laško in Komunala Laško v letu 2011 pristopili k celovitemu popisu infrastrukture za odpadne vode in posode za smeti za vsa gospodinjstva na obmocju Obcine Laško, predvsem na tistih obmocjih, kjer ni predvidena gradnja kanalizacij­ skega sistema in cistilnih naprav. V juliju in avgustu se je izvajal popis na obmocju krajevnih skupnosti Marija Gradec in Šentrupert. Za odpadne vode so se pridobili podrobnejši podatki o materialu cevi, velikosti greznice, letu izgradnje, številu prekatov, dimenzijah vtoka in iztoka. Za obrazec za odpadke pa velikost smetišcne posode, lokacija odvzema in drugi podatki. Vsi zbrani podatki so bili vkljuceni v ustrezne po­datkovne baze in bodo služili za vzpo­stavitev omenjenih evidenc, pripravo analiz in izvajanje gospodarskih javnih služb odvajanja komunalne in padavin­ske odpadne vode ter ravnanja s ko­ munalnimi odpadki. Letos nacrtujemo izvedbo popisov v krajevnih skupno­ stih Jurklošter, Zidani Most in Sedraž, pozneje pa še v preostalih krajevnih skupnostih. Z objavo tega prispevka že sedaj obvešcamo obcane teh krajevnih skupnosti o poteku in namenu naših aktivnosti, da bodo imeli naši popiso­valci lažje delo in bodo s tem tudi re­zultati boljši, samo delo na terenu pa bo potekalo lažje in predvsem hitreje. Za obmocji krajevnih skupnosti Šen­trupert in Marija Gradec, kjer je evi­denca greznic že vzpostavljena, bomo v letošnjem letu pripravili razpored in priceli prazniti greznice, prevzemati blato iz MKCN in odvažati na cistilno napravo. Praznjenje greznic in prevzem bla­ta iz MKCN na obmocju Obcine Laško lahko izvaja izkljucno JP Komunala Laško ali od nje pooblašceni izvajal­ ci. Nepooblašcenim izvajalcem pra­znjenje greznic in prevzemanje blata iz MKCN ni dovoljeno. Obcane opo­zarjamo tudi, da odvoz in razsip gre­ STIK želja, namen pa ureditev in oznacitev 10,7 km dolge pohodne poti z nara­voslovno in zgodovinsko tematiko po sistemu enotne ureditve in oznacitve tematskih pohodnih poti na obmocju Obcine Laško ter hkrati povezati ob­stojece naravne vrednote in kulturno dedišcino obmocja. Te pohodnik na poti odkriva in podoživlja, samo pot pa dopolnjujejo in jo delajo še bolj atrak­tivno in zanimivo – so del zgodbe in so s potjo povezane v vsebinsko celoto. Zemljevid z vrisano traso Orionove poti V projektu posebej izpostavljamo tri kulturne spomenike/znamenitosti, vpisane v Register nepremicnine kul­turne dedišcine: Jurklošter – samostan (EŠD: 206), Mrzlo Polje – hiša z mlinom, Mrzlo Polje 2 (EŠD: 25373) in Blatni Vrh – Arheološko obmocje Tri špicke (EŠD: 12256) ter dve lokaciji naravnih vre­dnot, vpisani v Register naravnih zna­menitosti: Gracniški slap (EŠD: 5598) in Gracnica – vodotok (EŠD: 5510). Orionova pot bo speljana po sledeh starodavnih kultur skozi naselja in za­selke Jurklošter, Mrzlo Polje, Pojerje, Blatni Vrh, Puršnica in cez Marof nazaj v Jurklošter, skozi predele, za katere pater dr. Karel Gržan v knjigi V zname­nju Oriona sklepa, da je bilo tu mega­litsko svetišce, »središce sveta« v triko­tu med Savinjo, Savo in Sotlo. Gradi na tezi, da so stara prazgodovinska gradi­šca v obmocju Oriona v dolini Gracnice s sozvezdji ostanki kulture neolitskih (ali bakrenodobnih) ljudstev. Izhodišce poti bo pri obrambnem stolpu nekda­nje kartuzije v Jurkloštru, zdaj preure­jenem v turisticno informativno tocko – TiT Jurklošter. Dean Muhovec, Stik Zakljucek projekta Pravljicni svet obmocja LAS Ko smo v Stiku izoblikovali idejo o pravljicnem svetu na obmocju LAS, smo najprej analizirali teren: pregle­dali smo pisne vire in prisluhnili ustnim izrocilom, proucili dobre prakse po­dobnih programov doma in v tujini ter oblikovali možnosti za sodelovanje z obstojecimi turisticnimi ponudniki lo­kalnega obmocja in širšega prostora. Na podlagi zbranih virov smo obliko­vali SWOT analizo, s katero smo oce­nili projekt tako z vidika prednosti in slabosti kot priložnosti in nevarnosti. Oblikovali smo tudi model upravljanja. Ker podoba pove vec kot tisoc be­sed, so izbrani pravljicni liki obmocja LAS po zaslugi priznanega karikatu­rista, ilustratorja in filmskega anima­torja Marjana Mancka dobili tudi svo­jo vizualizacijo, v Stiku pa smo dodali še logotip in celostno graficno podo­bo novega integralnega turisticnega produkta. Z licno oblikovane zloženke z dodanim zemljevidom celotnega ob­mocja LAS vas bodo v goste kmalu po­vabila pravljicna bitja in glavni liki iz tu­kajšnjih legend. Ob tej priložnosti vam v sliki predstavljamo le Perkmandeljca, ki je v juniju s pomocjo zanimivega in slikovitega pricevanja Stanka Nemca, nekdanjega rudarja, v svoji deželi go­stil otroke enote Debro Vrtca Laško in njihove starše. Pri tem so mu bili v ve­liko pomoc tudi vzgojiteljice vrtca, Tu­risticna kmetija Nemec in Franc Napret iz Lovske družine Laško. Skupaj s partnerji projekta (TD Ce­lje, TD Štore in TD Globoce -Dedni vrh) smo v Stiku oblikovali šest pod­programov za razlicne ciljne skupine (vrtci, šole, družine). Ker sta telo in duševnost obojestransko in nenehno povezana, vzajemno vplivata drug na drugega in skupaj sestavljata neokrnje­no celoto, ta prepletenost in silovitost pa sta najmocnejši ravno v zgodnjem otroštvu, smo enega od podprogra­mov oblikovali v smeri, ki jo priporoca­ta nacionalna programa Zlati soncek in Ciciban planinec. Upamo, da bo postal njun sestavni del. Skupaj z enoto De­bro Vrtca Laško in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice smo izvedli tri odprte dneve projekta za tri ciljne skupine – vrtce, šole in družine ter prek anketnih listov pridobili povratne informacije, ki nam bodo v veliko pomoc pri nadalj­njem delu. Projekt, ki je delno sofinan­ciran s sredstvi programa Leader, smo v Stiku ves cas trajanja vodili in koordini­rali ter o njem informirali javnost. Marina Bezgovšek, Stik Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Perkmandeljc Projekt Perkmandeljc je nadaljeva­nje in nadgradnja projekta Pravljicni svet obmocja LAS, ki ga v Stiku Laško pravkar zakljucujemo. Z njim želimo urediti vzorcno prizorišce in repre­zentativen program pravljicnega sveta obmocja LAS, ki bo zasnovan na pri­povedovanjih o mitološkem bitju, ki ga nihce ni videl, vendar s svojo prikrito prisotnostjo usmerja clovekove misli k naravi. Nosilec novega projekta, ki bo trajal eno leto in je financiran iz ne­povratnih sredstev ukrepov 4. osi PRP RS 2007–2013 po pristopu Leader ter sredstev Društva Raznolikost podeže­lja, je Obcina Laško, partnerja pa sta Stik Laško in Obcina Štore. Perkmandeljc je mitološko bitje, ki se pojavlja na obmocjih z rudarsko dejavnostjo. Praviloma prebiva v ru­dniških rovih, se pa obcasno poda tudi na plano. Ljudi opozarja na pomen varovanja narave in naravnih dobrin in poudarja prepletenost elementov narave in njihovo medsebojno odvi­snost. Program je postavljen v idealen Obmocna izpostava Javnega skla­da Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Laško je leto 2011 uspe­šno zakljucila tako v programskem kot financnem smislu. Izpostava po­kriva dve obcini, Laško in Radece, ki imata skupaj okrog 20.000 prebival­cev, v njiju pa aktivno deluje 35 kul­turnih društev in 26 sekcij. Pohvalimo se lahko z izvedbo dveh državnih srecanj, in sicer 31. srecanja tamburašev in mandolinistov Slovenije in državnega srecanja otroških folklor­nih skupin Ringaraja 2011. V sklopu slednjega je bil organiziran tudi semi­nar za mentorice otroških folklornih skupin. Še eden od uspehov folklorne dejavnosti je izbor odrasle folklorne skupine KUD Lipa Recica za nastop na državnem srecanju odraslih folklornih skupin Le plesat me pelji 2011, ki je bilo v Mariboru. V naši obmocni iz­postavi je sicer še naprej najbolj raz­vito delovanje pihalnih orkestrov, za katere skrbi Zveza slovenskih godb, pevskih zborov, plesnih in dramskih skupin. Ponosni smo na mlade gledali­ške ustvarjalce iz Prosvetnega društva Vrhovo, ki so bili z gledališkim delom Volilna kampanja ali nekdo te mora imeti rad izbrani za državno srecanje Vizije, ki je bilo v Novi Gorici. Gleda­liško društvo Radece je tudi lani pri­pravilo otroški gledališki abonma, v katerem nastopajo samo domace otroške gledališke skupine. V Radecah smo sicer izpeljali tudi regijsko sreca­nje otroških gledaliških skupin, ki so se ga udeležile štiri gledališke skupine iz celjskega obmocja, medtem ko smo v Laškem organizirali regijsko srecanje odraslih gledaliških skupin s podelitvi­jo priznanj posameznikom za najbolj­še vloge. Aktivni so tudi clani društev, povezanih v zvezo kulturnih društev, ki obujajo stare obicaje in ki jih vodi Etno odbor Jureta Krašovca Možnar. Pripra­vili so kar nekaj prireditev: Prihod zele­nega Jurija, Lepo je res na deželi, letni prikaz z naslovom Praznicna nedeljana Šmohorju, Martinovo v Laškem inŠtefanovo. Državnega srecanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo so se udeležili Ljudski godci Trio prijatelji iz KD Miklavž. Plesna de­javnost je v zadnjih letih postala ena od vodilnih nosilcev promocije Laške­ga na podrocju ljubiteljske kulture, saj sta se dve skupini mladih plesalk iz plesnega oddelka glasbene šole ude­ležili državne plesne revije Pika miga, ena plesalka pa državnega srecanjaŽiva 2011. Mažoretni skupini Laške pi­halne godbe in mažorete RAP Radece pa so se udeležile evropskega tekmo­vanja v organizaciji EMA, ki je tokrat potekalo na Hrvaškem. Omeniti je treba tudi likovnike, ki so v obeh obci­nah izredno aktivni in ustvarjalni. Zelo nacrtno se lotevajo delavnic in razstav, Leto 2011 – 10 let delovanja Obmocne izpostave JSKD Laško 23 ti zasledovati neko osnovno dogajanje, zato je od ideje do prikaza na odru dol­ga in zahtevna pot. Naši zacetki segajo v november 1985, ko se je oblikovala odrasla plesna sku­pina. Kmalu se jim je pridružila še mo­ška pevska skupina, ki jo danes pozna­mo pod imenom Martini. Sledili sta jim otroška plesna skupina Pisanke in žen­ska pevska skupina Barbare. Najvecje število clanov se je nabralo med 15. in 20. obletnico, ko sta bili aktivni še mla­dinska skupina Pozrete pa pebi in pred­šolska skupina Pipike. Na praznovanju 25. obletnice smo se pohvalili, da smo bili kar štirikrat povabljeni na državna srecanja: enkrat Martini, enkrat odrasli plesalci Lipa in dvakrat otroška skupina Pisanke. Velike zasluge za vse te dosež­ke in nesebicno garanje z vsemi skupi­nami pa ima Erika Krašek, ki je mentori­ ca vseh skupin že vseh 25 let in avtorica vseh spletov in odrskih postavitev. Clani smo ji ob tej priložnosti izrekli posebno zahvalo. V razlicnih sestavih smo pre­potovali našo domovino po dolgem in pocez, nekajkrat pokukali tudi v tujino, zapeli prek radijskih valov in se pokazali na televiziji. Velikokrat smo sodelovali na prireditvah Pivo in cvetje, za marti­novo in na obcinskih proslavah. Kar trije pari plesalcev so se tudi zares porocili. Izjemoma na tokratno praznovanje obletnice k sodelovanju nismo povabili plesalcev, ki so bili aktivni sooblikovalci društva prvih 20 let. Tokrat smo namrec program oblikovali drugace in medse prvic povabili tudi druga kulturna dru­štva, s katerimi smo v preteklih petih le­tih sodelovali. Za udeležbo se toplo za­hvaljujemo KD Antona Tanca iz MarijaGradca, ljudskim pevcem iz Šentruper­ta in pevcem KD Brusaci iz Radec. Po­sebej smo bili veseli nastopa mladinske skupine Pozrete pa pebi, ki je medtem že usahnila, pa se je tokrat ponovno zbrala in prikazala vsem gledalcem še posebej priljubljeno opereto iz ljudskih pesmi Vasovanje. KUD Lipa Recica je bila avgusta lani poleg KS Recica, PGD Recica in LD Re­cica tudi gostitelj in soorganizator od­mevne prireditve Praznicna nedelja na Šmohorju, ki je potekala pod okriljem Etno odbora Jureta Krašovca Možnar. Zasluge za uspešno izpeljan projekt gre pripisati vodstvu odbora, vsem šte­vilnim nastopajocim, zlasti pa pripra­vljalnemu odboru, ki ga je prizadevno usmerjal Ivan Jelenc. Takšni smo torej reciški folklorniki. Prizadevni in s srcem pri osvajanju in urjenju programov, sicer pa veseli in razigrani in vedno nagnjeni na smeh. Z odprtimi rokami vabimo in sprejema­mo medse nove clane in jih potrpežljivo uvajamo v osvajanje naših vešcin. Erika Krašek in Branko Cepin stalnica. Naše delo je tudi vzgajanje družimo z bolnimi in nemocnimi, so ­cuta za pomoc in dobrodelnost, ki delujemo pri mesecnih srecanjih star­ga prakticiramo že pri veroucencih. V šev in otrok z motnjami v telesnem in tednu Karitas smo organizirali prosto-duševnem razvoju, v sklopu mednaro­voljno zbiranje hrane naših faranov, dnega gibanja Vera in luc ter pri vseh prav tako za potrebe naše Karitas. drugih pomembnih srecanjih Smo iskalci ustreznih oblik pomoci nadžupnije. ljudem v lastnem okolju. Poslužujemo Vrat sodelovanja ne zapiramo. Cuti­pa se tudi nam lastnih oblik, kot so mo in iz izkušenj spoznavamo, da smo oblikovanje in spremljanje mesecnih pomemben clen humanitarne pomoci svetih maš v Domu Šmohor, kjer se v naši obcini. Racunamo in apeliramo Župnijska Karitas Laško se predstavi Karitas z 20-letno tradicijo v Slove­niji je dosegel tudi našo župnijo. To se je zgodilo 22. oktobra 2009. Na pobu­do nadžupnika, gospoda Roka Metli­carja, smo se zbrali na prvem srecanju posamezniki, ki smo zacutili klic k do­brodelnosti. Po prvem srecanju smo za potrebe delovanja izvolili potrebne organe in se pod okriljem laške nadž­ upnije registrirali kot Župnijska Karitas Laško. Za svoje delo smo potrebovali prostore, ki smo jih usposobili v letu 2010 in so na Aškercevem trgu 2 (pod kaplanijo). Tu smo na voljo potrebnim vsak petek med 9. in 11. uro. Popolni novinci na tem podrocju smo morali pridobiti osnovne infor­macije o nalogah in poslanstvu dela Karitas. Potrebno znanje smo dobili z izobraževanjem vodstvenega ka­dra. Delujemo kot dobro organizirana mreža, ki se v vseh aktivnostih preple­ta med seboj in se kot taka združu­je v humanitarno ustanovo Škofijske Karitas Celje, ta pa po mreži škofij v Slovensko Karitas. Naše osnovno po­slanstvo je pomoc ljudem v stiski. Ta je lahko v obliki hrane, higienskih potrebšcin, šolskih potrebšcin, obla­cil, placila položnic, nudenja invalid­skih pripomockov, v obliki svetovanj, pogovorov in drugo. Eno ali vec vrst pomoci smo v preteklem letu nudili 235 osebam širše laške okolice. Naši prostovoljci so opravili skoraj 800 ur prostovoljnega dela. Ob vsem tem pa je naša naloga usmerjena tudi v pridobivanje denar­nih sredstev, hrane, šolskih potrebšcin in oblacil za potrebe Župnijske Karitas Laško. Pri tem smo povsem odvisni od dobrotnikov in naše organizira­nosti. Zato smo v oktobru organizirali prvi dobrodelni koncert v Kulturnem centru Laško. K sodelovanju smo po­vabili razlicne glasbene izvajalce iz la­ške okolice. Koncert naj bi postal naša 26 Humanitarna dejavnost Krvodajalcev še vec Število krvodajalcev v obcinah Laško in Radece, ki ju pokriva naše združenje RK, se je od lani še povecalo. Zaradi novega nacina vodenja, po kraju stal­nega prebivališca, smo koncno prišli do tistega podatka, po katerem smo dolga leta hrepeneli in bili prepricani, da bi moralo biti spodbudno. In res je tako. Lani je kri po zbranih podatkih daroval 1.401 krvodajalec, kar pomeni 293 vec, med krvodajalci pa je kar 7,6 % prebivalcev. To z drugimi besedami pomeni, da smo Lašcani in Radecani, kar zadeva darovanja krvi, zelo huma­ni, saj je odstotek krvodajalcev bistve­no višji od republiškega povprecja, ki je 5,5 odstotka. Vsem krvodajalcem in ostalim, ki so nam pri tem pomagali, se res iskreno zahvaljujemo. Vse zdrave obcane vabimo in vas prosimo, da ste z nami še naprej. Hvaležni vam bomo, ce se boste odzvali na osebno ali jav­no povabilo in prišli na eno od desetih akcij, ki jih pripravljamo. Prve tri akcije bodo že konec tega in v sredini priho­dnjega meseca. Najprej pripravljamo akcijo v Radecah, nato pa bosta akciji še 15. marca v osnovni šoli v Rimskih Toplicah in 22. marca v Pivovarni La­ško. Obe bosta namenjeni potrebam celjske bolnišnice. Laško je znova združilo dobre želje Tudi letos nam je kljub obilici drugih aktivnosti uspelo pripraviti 14. dobro­ delno prireditev Laško združuje svoje dala v Recico, k hcerki Veri, ki ji sedaj z družino nudi varno zavetje. Ker rada prepeva, kdaj družno z zetom Jakom, ki je dober ljudski godec na harmoni­ ki, kakšno receta. Slavljenka Kristina, ki nas je na prvi pogled spomnila na eno znanih slovenskih igralk, je prijetna so­govornica, zato je bilo lepo pokramljati v njeni družbi. Kristina Smolic s hcerko Vero in gosti Za Lurdom nad Rimskimi Toplicami je Jesenova Ravan, kjer s snaho Ireno in njeno mlado družinico živi slavljen­ka Štefka Rupnik. Obiskali smo jo po­poldne pred Miklavževim vecerom. Vsa nasmejana in dobre volje nas je prica­kala in nam hitela pripovedovati, da nas je cakala ves ljubi dan. Snaha Irena za tašco pravi, da je imela težko življenje. Tako tam, kjer se je rodila, pa tudi tukaj je bilo treba trdo delati in marsikaj pre­stati. Rodila se je na kmetiji v Bukovju pri Slivnici v številcni družini. Brez moža je ostala 14 dni po poroki, saj je padel v nemški vojski, tako da lastnega sina ni­koli ni videl. Po dvajsetih letih jo je pot skupaj s sinom zanesla v Rimske Toplice, kjer se je za oba pricelo novo življenje. Danes, ko je vsega dovolj in ji je lepo med domacimi, pa ji nagaja zdravje, zato se mora marsicemu odpovedati. Štefka Rupnik in vsi, ki so ji prišli vošciti Našo predzadnjo slavljenko Anto­nijo Janjatovic iz Rimskih Toplic smo pocastili kar ob skupnem obisku vseh varovancev doma v Loki, kjer je zadnjih nekaj let preživljala jesen svojega ži­vljenja. Vedno nasmejana in odlocna Toncka bo ostala v naših srcih zapisana Antonija Janjatovic še zadnjic za spomin kot marljiva prostovoljka Rdecega kri­ža, ki je opravljala razlicna dela tako v domacem kraju kakor na obcinski rav­ni. Aktivna je bila tudi pri turisticnem društvu in drugih društvih v kraju. Z žalostjo smo sprejeli novico, da se je dobrih 14 dni po praznovanju njena ži­vljenjska pot koncala. Zato hcerki Ljubi in ostalim domacim izrekamo iskreno sožalje. Za konec pa smo obiskali še zadnje­ga moškega slavljenca v lanskem letu, Ivana Urankarja, ki živi na Šmihelu 4, nad zdravilišcem. Ceprav sam zase pravi, da ga Lašcani ne poznajo, smo prepricani, da se ga marsikdo spomni kot dolgoletnega avtobusnega šoferja na lokalni progi Celje–Laško. Ivan se je rodil v Marija Reki pri Preboldu. V La­ško je prišel 1953. leta. Rad in veliko je vozil, v vojski, poklicno in zasebno, zato je sedaj žalosten, ker mu tega ne do­volijo vec. Kot voznik je bil nagrajen na ravni Jugoslavije, saj je opravil najvec kilometrov brez prometnega prekrška. Vse življenje so ga zanimali tehnika in stroji. Bil je natancen in zanesljiv, zato so mu na Izletniku ponavadi za zacetek dali najzahtevnejše proge. Ivan je poln zgodb iz svojega življenja, zato ga je prijetno poslušati. Ivan Urankar v družbi z domacimi in gosti Vlado Marot Center starejših - Hiša generacij Laško Koronarci v Laškem V okviru Koronarnega kluba Celje deluje v Laškem skupi­na 31-ih clanov. Za lažje izvajanje telovadbe smo razdeljeni v tri skupine. Vsak torek, sredo ali cetrtek se posamezna skupina zbere v fitnesu Zdravilišca Laško, kjer nam fiziote­rapevt ali fizioterapevtka (skupaj jih je šest, ki se vsak teden menjujejo) izmeri krvni tlak, nato sledi delo na fitnes napra­vah (trikrat po pet minut), po katerem nam izmerijo utrip srca. Sledi dobrih 35 minut razgibane telovadbe, ki nas na­polni z novo energijo, tako da smo z vsemi našimi fizio­terapevti nadvse zadovoljni. Seveda pa si med izvajanjem posameznih telovadnih elementov vedno pripovedujemo razne šale, ki popestrijo naša druženja. Jožica Rajh Ena od treh skupin laških koronarcev 30 Ob koncu leta je le obveljala želja clanov, da izvede­mo koncert skupine Kramp in Trio Adio, ki smo ga organizi­rali v sodelovanju z Lakom in skupaj pricarali vecer razno­vrstne glasbe za sladokusce ali glas­ beni odklop z užitkom. Tako je, leto je naokoli in res ni lahko strniti vseh dejavnosti, prireditev in vecjih projek­tov, ki smo jih cez vse leto v društvu izvajali za otroke, mladino, študente in odraslo populacijo obcine Laško. Mi-slim, da je bolje, ce prostor v rubriki izkoristim za reklamo in kratko pred­stavitev idej in projektov, za katere po dobrih kritikah in številu obiskovalcev lanskoletnih prireditev nestrpno caka­mo, da jih letos ponovno organizira­mo in vsebinsko obogatimo, kolikor nam bodo sredstva dopušcala. Izvajanje vsakodnevnih dejavnosti v prostorih društva postaja iz meseca v mesec pestrejše zaradi sodelovanja in aktivnega vkljucevanja clanov Šmocla 33 Silvestrovanje v Sarajevu in turnir v bowlingu Clani LAK-a smo decembra odpoto­vali na nepozabno silvestrovanje v Sarajevo, januarja pa smo v tekmo­valnem duhu podirali keglje na bo­wlingu Planeta Tuš. Na tokratno že tradicionalno no­voletno praznovanje smo se odpravili 30. decembra skupaj s kolegi iz Kluba študentov obcine Celje in Kluba štu­dentov šmarske regije in Obsotelja. Prestolnica Bosne in Hercegovine nas je pricakala odeta v snežno odejo, kar ji je vlilo poseben car. Že prvih nekaj korakov po znameniti Bašcaršiji nam je razkrilo pravi utrip tega balkanske­ga mesta: ulice, polne prijaznih doma­cinov in turistov, trgovinice, ki pokajo po šivih od raznoraznih bakrenih iz­delkov, kavarne z najboljšo bosansko kavo in seveda omamno dišec vonj raznih mesnih specialitet. Na lastna usta smo se prepricali, da ''cevabdži­nice'' in ''buregdžinice'', kot imenujejo majhne in vedno nabito polne gostil­ne, ponujajo res najboljše cevapcice, pleskavice in bureke. Navdušila sta nas tudi dobra volja in odprtost do­macinov, ki so z nami prav radi pokle­petali. Ker poznavanje zgodovine me­sta poda cisto drugacen pogled nanj in njegove prebivalce, smo si ogledali tudi ''vojno Sarajevo''. Znameniti tunel pod sarajevskim letališcem, aleja snaj­perjev, židovsko pokopališce in poru­šene stavbe glavnih institucij cloveku dajo misliti. Vendar pa se Sarajevo se­daj dobro razvija, obnavlja in doživlja hitro rast. Vrhunec izleta – silvestrova­nje – je bilo nepozabno. Nekateri smo ga preživeli na zabavi s pravim balkan­skim bendom in DJ-em v hotelu, drugi na prostem, kjer so razlicni trgi v me­stu ponujali razne novoletne koncerte. Po štirih dneh lagodnega življenja, za­bave in novih doživetij smo se iz olim­ pijskega mesta bivše Jugoslavije vrnili z najlepšimi spomini. V petek, 13. januarja, pa smo na bowlingu Planeta Tuš organizirali tur­nir v bowlingu. Udeležilo se ga je 40 clanov, ki so v dveh urah skušali po­dreti cim vec kegljev. Dogodek je ob prijetnem druženju in hkrati koristni rekreaciji minil, kot bi mignil. Po kon­canem turnirju sta sledili razglasitev in podelitev pokalov najboljšim tekmo­valcem v moški in ženski kategoriji. Med ženskami je bila v metanju krogle in natancnem ciljanju kegljev najbolj uspešna Anja Krašek, med moškimi pa Aljaž Zorko. Druženje se je nadaljevalo tudi po uradnem delu. Nina Lenko 34 Aleš Knez ubranil naslov prvaka obcine Laško v namiznem tenisu za leto 2011 V povolilnem casu 10. decembra lani smo se zbrali igralci namiznega tenisa z namenom, da se na prvenstvu obci­ne Laško cim bolje uvrstimo. Po zani­mivem in razburljivem razpletu je med posamezniki slavil Aleš Knez, drugo mesto je osvojil Alojz Lipar in tretje Marjan Ulaga. V igri dvojic sta slavila Bogdan Petek in Marjan Ulaga, druga sta bila Tomaž Pinter in Mirko Petek, tretja pa Martin Tramšek in Aleš Knez. Marjan Ulaga Bodi aktiven – (p)ostani pozitiven Na osnovni šoli Lava v Celju je 3. decembra potekal dobrodelni 3-urni maraton Zumbe in Indoor Cyclinga oz. dvoranskega kolesarjenja, ki ga je or­ganizirala inštruktorica Zumbe NastjaŠtern. Namen maratona je bil zbrati denar za izvedbo projektov javnega zavoda Socio iz Celja. Dogodka se je udeležilo preko 160 ljudi, zbranih pa je bilo okoli 1.500 evrov. Socasno sta po­tekali obe vadbi, v eni telovadnici Zum­ba, danes najbolj atraktivna vadba tako za ženske kot za moške, ki radi plešejo, v drugi telovadnici pa dvoransko ko­lesarjenje. Po koncu uradnega dela je sledilo tudi žrebanje, kjer je bilo pode­ljenih veliko nagrad, od malo manjših, kot so razlicni boni in kuponi, pa vse do vecjih, kot so Nokia C1, božicni izlet, Gardaland. V petek, 20. januarja, pa je Nastja Štern v Thermani Laško organizirala še After X-mas Zumba Party, ki se ga je udeležilo preko 150 plesnih navdu­šencev. Med številnimi inštruktorji je bil tudi znani medijski obraz Sebastian. Tokrat so se v prvem delu predstavile ženske inštruktorice, v drugem delu pa moški. Med prvim in drugim delom je sledila kratka pavza, ko so za dogaja­ nje poskrbeli Pirati s Karibov. Tretji del zabave je potekal v termalnem centru Thermane, kjer je Sebastian predstavil Aqua Zumbo, nad katero so bili ude­ leženci zelo navdušeni, zato jo lahko v prihodnje, tudi v Thermani Laško, pri­cakujete. Vsak od udeležencev je prejel welcome drink, darilno vrecko, pode­ljene pa so bile tudi tri glavne nagrade. Oba dogodka sta bila fantasticna in odmevna, zelo dobro obiskana, odzivi udeležencev pa zelo dobri in pozitivni, zato lahko vec takšnih dogodkov prica­kujete tudi v prihodnje, eden vecjih se obeta konec avgusta. Iskrena zahvala vsem sponzorjem, ki jih je bilo preko 50. Vsi, ki ste željni plesa in zabave, ste ob ponedeljkih, sredah in petkih va­ bljeni na Zumbo v Thermano Laško z inštruktorico Nastjo Štern. Foto: Katja Malbašic Ceprav je bila uradna slovesnost zadnje borbe Pohorskega bataljona na dan bitke 8. januarja 1943 letos prav na obletnico, udeležilo pa se je je okoli 3.500 ljudi, smo pripadniki razlicnih društev in organizacij iz vse Slovenije pa tudi zamejstva 14. janu­arja odšli na legendarni pohod Po poteh Pohorskega bataljona. Ob 7. zjutraj se nas je tisto soboto na avtobusni postaji v Laškem zbra­lo kar za poln avtobus in že smo pod vodstvom predsednika Zveze borcev Andreja Mavrija krenili proti Rogli oz. Koci na Pesku, naši startni tocki. Po kratkem pocitku smo odšli do našega prvega, 18 kilometrov oddaljenega cilja – Treh žebljev oz. Osankarice. Za spremembo od prejšnjih let pot ni bila zaledenela, tisto malo snega, po kate­rem smo gazili, pa je bilo za nas do­lince samo za vzorec, kakšen je letos sneg. Pohorski bataljon je bil ustano­vljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju in od takrat je deloval na tem obmocju in Nemcem povzrocal izgube pri možeh in materialu. Nem­ško poveljstvo se je odlocilo bataljon, ki je štel približno 100 žena in mož, uniciti, zato je od 6. januarja 1943 za­cel na to obmocje pošiljati sile razlic­nih rodov vojske, skupno 2.000 mož. Borbe z bataljonom, ki je takrat štel vsega 70 partizank in partizanov, so potekale 8. januarja 1943. V okoli dve­inpolurnem boju je padlo 69 partizank in partzanov, enega pa so ranjenega ujeli in ga pozneje kot talca ustreli­li. Padel je tudi narodni heroj Alfonz Šarh – Iztok s svojimi tremi sinovi, sta­rimi med 12 in 16 let. 4. julija 1959 so na mestu borbe postavili spominsko obeležje, kjer smo se poklonili spomi­nu na padle, zapeli nekaj partizanskih in odšli do Osankarice, kjer smo imeli postanek. Pot smo nadaljevali do av­tobusov, ki so nas popeljali v Zrece na druženje z drugimi pohodniki. V petek, 20. januarja, se nas je v Modri dvorani Thermane Laško zbralo preko 80 rezervnih in aktivnih castni­kov in podcastnikov Slovenske vojske, kakor tudi drugih zainteresiranih po­slušalcev. Med gosti so bili predsednik Zveze slovenskih castnikov, polkovnik dr. Bojan Potocnik, sekretar ZSC, sto­tnik Janko Ljubic, poveljnik celjske vo­jašnice podpolkovnik Boštjan Baš, pa Pohod po poteh Pohorskega bataljona in predavanjegeneralmajorja Alojza Šteinerja tudi direktorica Upravne enote Laško mag. Anderja Stopar in direktor Ther­mane Roman Matek ter predstavniki sosedskih organizacij iz Radec, Vele­nja, Štor, Šmarja, Podcetrtka in drugod. Dogajanje je povezoval stotnik Ko­nrad Zemljic, sekretar našega obmoc­nega združenja. Slovensko himno je za zacetek zapel višji praporšcak Rudi Pavcnik, sledili so pozdravni govori stotnika Zvoneta Zorca, predsedni­ka obmocnega združenja, direktorja Thermane Romana Matka, polkovnika Bojana Potocnika in Andreje Stopar, nato pa je besedo prevzel generalma­jor mag. Alojz Šteiner, ki je predaval o boljšem razumevanju izzivov SV v današnjem casu. Orisal nam je pomen gospodarske in politicne globalizacije in s tem povezane premike v svetov­nem gospodarstvu in politiki, kakor tudi naloge in izzive s tem povezane Slovenske vojske. Veliko nam je pove­dal o novih centrih gravitacije, islam­skih državah, energiji in njeni varnosti, novih materialih, o Natovih korpusnih poveljstvih, naborniški in poklicni voj­ski in še marsikaj. Po izmenjavi spo­minskih darilc smo prešli na družabni del, ki nam ga je pripravila Thermana, za kar se ji prav lepo zahvaljujemo. Vili Hladin 35 Napovednik FEBRU AR Cetrtek, 16. februar • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Rože iz nogavic – Ma­rija Kamenšek (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klepet v dobri družbi (ob 16.00) • Knjižnica Laško: Predstavitev knjige Hermana Catra Ne odreci se sanjam s projekcijofotografij Sibirije, Savdske Arabije in Škotske (ob 19.00) Petek, 17. februar • Kulturni center Laško: ABC abonmajcek – predstava Butalska sestavljanka (dopol­dne) • Vecnamenski dom Rimske Toplice: Vecer s pesnikom Tonetom Kuntnerjem (ob 18.00) (Organizator: Knjižnica Laško) Sobota, 18. februar • Center starejših – Hiša generacij Laško: 4-urna delavnica EFT-tehnike (tehnike cu­stvenega sprošcanja) pod mentorstvom Pike Rajnar (40 EUR/osebo) (9.00–13.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 17.00) • Thermana Laško – Zlata dvorana: Recital ritmicno duhovnih pesmi – Mešani pevski zbor Sv. Peter Radece (ob 19.00) • Laziše: Prostori KD Miklavž: Ples v maskah (ob 20.00) Nedelja, 19. februar • Po ulicah Laškega: 14. Pustni karneval (ob 15.00) Ponedeljek, 20. februar • Knjižnica Laško: Ustvarjalna delavnica Poslikavanje obraza in izdelava mask (ob 10.00) Torek, 21. februar • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Rožice iz perlic – Ana Tošic (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Skupina za starše – Polona Teršek (ob 19.00) • Rimske Toplice, pri Purgu: Ples v pustnih maskah in nastop rimskih ljudskih pevcev in godcev (KD Rimljan) (ob 20.00) Sreda, 22. februar • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Pickpoint vošcilnice –Suzana Ostreuh (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Zvoncki – skupina za druženje (15.30–17.00) • Knjižnica Laško: Igroteka z novimi družabnimi igrami (ob 10.00) Cetrtek, 23. februar • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Poslikava svile – Jožica Cajhen (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Srcki iz das mase – Jo­žica Rajh (9.00–11.00) • Knjižnica Laško: Ustvarjalna delavnica Izdelujemo iz odpadnih materialov (ob 10.00) • Knjižnica Laško: Strokovno potopisno predavanje Andreje Rustja Duhovne izkušnje v samostanih razlicnih svetovnih verstev (ob 19.00) Ponedeljek, 27. februar • Thermana Laško – Zlata dvorana: Koncert Ženskega pevskega zbora Laško (ob 20.00) Torek, 28. februar • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših - Hiša generacij Laško: Predstavitev terapije DENS – Zdravje in pika (ob 9.00) Sreda, 29. februar • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Kvackane ogrlice –Ma­rija Kamenšek (9.00–11.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Zvoncki – skupina za druženje (15.30–17.00) MAREC Cetrtek, 1. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Nakit iz fimo mase –Te­rezija Dernac (9.00–11.00) Petek, 2. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Vrtec na obisku (9.00–11.00) Sobota, 3. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 17.00) Ponedeljek, 5. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Druženje z nitko – Anka Levicar (9.00–11.00) Torek, 6. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Knjižnica Laško: Predstavitev knjige svetovno znanega težkega invalida in neverje­tnega optimista Nicka Vujicica Življenje brez omejitev (ob 19.00) Sreda, 7. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Zvoncki – skupina za druženje (15.30–17.00) • Kulturni center Laško: Obmocno srecanje otroških in mladinskih pevskih zborov Pozdrav pomladi (ob 19.30) Petek, 9. marec • Thermana Laško: Dalmatinske klape (ob 20.00) Torek, 13. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) Sreda, 14. marec • Kulturni center Laško: ABC abonmajcek, mjuzikl (dopoldne) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Zvoncki – skupina za druženje (15.30–17.00) Cetrtek, 15. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klepet v dobri družbi (ob 16.00) • Knjižnica Laško: Vec avtorjev: Informacijska pismenost in psihološko-fiziološki vplivi intenzivne uporabe elektronskih medijev (po knjigah N. Carra in R. Darntona) (ob 19.00) Sobota, 17. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 17.00) Ponedeljek, 19. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Odprtje klekljarske razstave klekljarske sku-pine Kitice (ob 18.00); razstava bo na ogled do nedelje, 25. marca 2012 Torek, 20. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) Sreda, 21. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Zvoncki – skupina za druženje (15.30–17.00) • Kulturni center Laško: Mavrica polk in valckov: Kvintet Dori, ansambel Karavanke, skupina The Moonlighting Orchestra (ob 19.30) Petek, 23. marec • Vecnamenski objekt Rimske Toplice: Proslava za materinski dan (KD Rimljan) (ob 18.00) Sobota, 24. marec • Tri lilije Laško: Thermana SLO open v karateju • Gasilski dom Vrh nad Laškim: Materinski dan (ob 14.30) • Knjižnica Laško: Vecer z domacinko Majdo Hrastnik, kulturniško entuziastko in mamo vec glasbenikov (ob materinskem dnevu se bo z njo pogovarjala Boža Herek) (ob 19.00) Nedelja, 25. marec • Tri lilije Laško: Thermana SLO open v karateju • Laziše: Prostori KD Miklavž: Materinski dan (KD Miklavž) (ob 11.30) Torek, 27. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) Sreda, 28. marec • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Zvoncki – skupina za druženje (15.30–17.00) • Kulturni center Laško: Obmocno srecanje otroških folklornih skupin Se igramo, po­jemo in tudi zaplešemo (ob 17.00) Cetrtek, 29. marec • Knjižnica Laško: Strokovno domoznansko predavanje o vodnih ujmah dr. Valentine Brecko Grubar Voda, tako potrebna, a velikokrat grozeca in unicujoca (ob 19.00) Petek, 30. marec • Knjižnica Laško: Zajckova ustvarjalna delavnica (ob 17.00) • Vecnamenski dom Rimske Toplice: Ljubiteljsko gledališce Teharje: Pod košatim oce­som (Alma Karlin) (ob 18.00) (organizator: Knjižnica Laško) APRIL Do konca aprila • Razstavišce Kulturnega centra: Razstava akademskega slikarja Vinka Železnikarja Od 6. do 29. aprila • Muzej Laško: 8. fotografska razstava KLAK Ponedeljek, 2. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Druženje z nitko – Anka Levicar (9.00–11.00) • Knjižnica Laško: Predstavitev pravljice Lašcanke Tamare Juricic Levcek Aleksander in njegov zaklad (ob 9.30) Torek, 3. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) Sreda, 4. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Zvoncki – skupina za druženje (15.30–17.00) • Thermana Laško – Zlata dvorana: Pomladni koncert Glasbene šole Laško - Radece (ob 19.00) Cetrtek, 5. april • Thermana Laško: Svetovni dan zdravja v Thermani – predavanja, predstavitve dru­štev in aktivnosti za zdravje (10.00–14.00) Petek, 6. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Vrtec na obisku (9.00–11.00) Sobota, 7. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 17.00) Torek, 10. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) Sreda, 11. april • Center starejših – Hiša generacij Laško: Klekljanje – Marjeta Dremel (7.00–9.00) • Center starejših – Hiša generacij Laško: Zvoncki – skupina za druženje (15.30–17.00) Cetrtek, 12. april • Kulturni center Laško: Obmocno srecanje otroških plesnih skupin Zavrtimo se (ob 17.00) • Knjižnica Laško: Potopisno predavanje Tine Grcar in Matjaža Pirnata Madagaskar (ob 19.00) Petek, 13. april • Vecnamenski objekt Rimske Toplice: Filmska projekcija Andreja Marinška (KD Ri­mljan) (ob 18.00) Vsak torek • Center starejših – Hiša generacij Laško: Nordijska hoja – Jožica Rajh (ob 15.00) Vsak cetrtek • Center starejših – Hiša generacij Laško: Telovadba – Majda Šipek (1. skupina: 18.00– 19.00, 2. skupina: 19.15–20.15) Vsak 1. petek v mesecu • Društvo upokojencev Rimske Toplice: Rekreativni pohod po Ruski stezi (2. marca in 6. aprila) Foto: Boris Vrabec Foto: Boris Vrabec Razpis za 8. fotografski natecaj KLAK Laški akademski klub razpisuje tradici­onalni fotografski natecaj KLAK, letos na temo ELEMENT. Element je sorazmerno samostojen del ce­lote; v fiziki poznamo štiri osnovne elemente: zemljo, vodo, zrak in ogenj; v kemiji je ele­ment snov, ki se ne da kemicno razstaviti na enostavnejše snovi. To so le nekatere razlage elementa. Vabljeni, da v fotografski objektiv ujamete svojo interpretacijo »elementa«. RAZPISNI POGOJI: • Kategorija posameznih fotografij: avtor lahko predloži najvec dve fotografiji, na­grajeno pa je lahko le eno delo istega av­torja; • kategorija opusov: avtor lahko predloži najvec dva opusa z najvec tremi fotogra­fijami, nagrajeno pa je lahko le eno delo istega avtorja; • isti avtor lahko predloži maksimalno dva smiselno zaokrožena avtorska prispevka (dve fotografiji ali dva opusa ali eno foto­grafijo in en opus), nagrajeno pa je lahko le eno delo istega avtorja; • fotografije so lahko crno-bele ali barvne, poslane v digitalni ali analogni obliki; • fotografije, po želji opremljene z naslovi, pošljite na naslov: natecaj.klak@gmail.com ali Laški akademski klub, Trubarjeva ul. 3, 3270 Laško, s pripisom »Za KLAK«, najpo­zneje do 23. 3. 2012. OCENJEVALNI DEL: • Prispela dela bo pregledala in ocenjeva­la žirija v sestavi: Silvo Privšek (ljubiteljskifotograf ), Simona Škorja (akad. rest.), Nika Damjanovic (absolventka umetnostne zgo­dovine in primerjalne književnosti) in Žiga Gricnik (fotograf, AFIAP, KMF FZS); • žirija bo ocenjevala posamezno sliko oz. opus kot celoto, pri ocenjevanju prispelih del pa bo upoštevala ustvarjalno in kriticno stališce, tehnicno dovršenost, izpovednost in originalnost del ter estetska merila. RAZSTAVA IN PODELITEV NAGRAD: Žirija bo objavila rezultate razpisa in pode­lila nagrade ob otvoritvi razstave v petek, 13. aprila 2012, ob 20. uri, v prostorih Muzeja Laško. Vsi podatki bodo objavljeni na spletni strani www.drustvo-lak.si, udeleženci pa bodo obvestila prejeli tudi po elektronski pošti. Vec o temi, pogojih in ocenjevanju del si lahko preberete na spletni strani www.dru­stvo-lak.si. Dozivetja v Rimskih termah ROMANTICNO VALENTINOVO (14. FeBRUaR) ValentinoVa kopel ValentinoVo SanJaRJenJe V DVoJe • valentinova kopel rdecih vrtnic • sladko presenecenje in penina • romanticna vecerja v soju svec in glasbe VALENTINOVA ROMANTICNA VECERJA v soboto 11. 2 ali torek 14. 2. 2012 ob soju svec in zapeljive glasbe za dve osebi za dve osebi 28€ na osebo 11. 2. 2012 ValentinoV pleS V DRUŽBI SLOVENSKEGA “JOE COCKERJA” Z vami to noc bo Daniel Rampre, ki bo poskrbel, da nihce ne bo sedel! MateRinSki Dan (25. marec) Vsem mamam ponujamo ob njihovem prazniku jagodno strnjenko s kozarcem penine v Kavarni princese Viktorije. 8,50 € za dve osebi pUStoVanJe 18. 2. 2012 Cena vecerje: 25 € Na pustno soboto bo Rimske terme obiskal Princ Karnevala in ptujski kurenti. Zabaval vas bo Dj Colibiri v Restavraciji cesarja Ferdinanda s pricetkom ob 20.00 uri. Najlepša maska prejme darilo. Najlepši maska prejme masažo in 1x vstop v Deželo savn Varinia. pRoGRaM RaZVaJanJa OB DNEVU ŽENA (8. marec) • Hišna »Rimska masaža« (45 min) - 35 € • Anticelulitna masaža (20 min) -17 € • Dežela savn Varinia bo na ta dan od 18.00 do 22.00 odprta samo za ženske, kjer vam podarjamo 30 % popusta na vstop. • Vstop v bazen, kjer 3 vstopnice placate, 1 vstopnico vam podarimo. V Kavarni princese Viktorije vas bomo razvajali s sladkim muškatom in presenecenjem. Cena 5€. Za nakup darilnih bonov in korišcenje storitev v Wellness centu Amalija, Medicinskem centru Valetuda ali korišcenju namestitev VAM PODARJAMO 20% popust na nakup od 08.2. do 25.3.2012. (Storitve morajo biti izkorišcene do 01.5.2012, popusti se ne seštevajo). Rimske terme d.o.o., t: +386 3 57 20 00 ali +386 3 57 20 11; e: info@rimske-terme.si ; WWW.rimske-terme.si