Pogoj za uspeh -uveljavitev interesov občanov »Skupščina delegatov v krajevni skupnosti ni tisto telo, ki samo sprejema finančni proračun ali zaključni račun, ampak je obseg njenega dela mnogo širši,« je nekakšno vodilo za delo predse-dnika skupščine delegatov krajevne skupnosti Poljane Bruna Thalerja. Res da je predsednik skupščine šele kratek čas, vendarje obenem že »prekaljen« družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti, saj poteka letos že deveto leto njego-vega udejstvovanja na tem področju življenja. • Res je, da smo pri delu delegatov v novi mandatni dobi naredili šele prvi korak, vendar bi verjetno že Iahko povedali, kaj lahko pričaku-jete od delegatov v vaši kra-jevni skupnosti. »Mislim, da so v naši krajev-ni skupnosti dobro izbrani. Pri izbiri so nam pomagale te-renske organizacije SZDL in so delegate »potegnile« re-snično iz baze. Veliko jih je iz delovnih organizacij, ki imajo sedež v naši krajevni skupno-sti, le-te pa imajo že od nekdaj posluh za težave v KS in živ-ljenje v njej nasploh. Ker so predvsem pereča tista vpraša-nja, ki zadevajo krajane nepo-sredno, bodo delegati delovali uspešno tisti trenutek, ko bo-do znali prisluhniti željam krajanov.« • Kako ste si zastavili de-lo v krajevni skupnosti in kakšne so možnosti, da boste lahko dosegli postavljene ci-lje? »V tem primeru imamo pri nas pravo srečo, saj imamo na našem področju strokovnja-ke, ki so radi priskočili na po-snoč pri sestavljaniu progra-ma krajevne skupnosti. Spre-jele so ga krajevne družbeno-politične organizacije in skupnosti, z njegovo vsebino smo seznanili vse krajane in delovne organizacije ter vne-sli in upoštevali vse pripombe v popravljenem programu. Sestavljanje programa KS ni lahko delo, kakor tudi ne nje-govo izvajanje. Moram reči, da imamo v krajevni skupno-sti nekako tri tisoč aktivnih delavcev med krajani, in ka-kor sem že prej dejal, imajo izreden posluh za razvoj KS tudi delovne organizacije. V okviru svojih možnosti nam vedno priskočijo na pomoč in . se na kakršenkoli način vklju-čijo v delo. Naj pripomnim še to, da dogovarjanje s temi de-lovnimi organizacijami ni tež-ko, ker jih ni veliko in tako je sodelovanje zelo uspešno.« • Ker sva ravno pri pro-gramu krajevne skupnosti, bi morda lahko vsaj okvirno našteli naloge, ki vas čakajo v naslednjih nekaj letih? »Morda bi začel kar pri sta-novanjski gradnji in težavah, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Občina Center nima ravno ši-rokih možnosti v tem pogle-du. V naši krajevni skupnosti je v prihodnje načrtovana do-graditev okrog 1.500 novih stanovanj. Za drugo stano-vanjsko gradnjo so še možno-sti in jaz sam vidim perspekti-vo tudi v rušenju dotrajanih zgradb in pa tam, kjer je to smotrno - ureditvi podstrešij starejših objektov. Naj po-vem, da smo v preteklih letih v tem pogledu imeli velike te-žave s stanovalci v teh zgrad-bah in pa s hišnimi sveti. No-va stanovanja, ki jih bomo v KS pridobili, bodo pred kra-jevno skupnost postavila vrsto nalog. Računamo na-mreč, da se bo vanje priselilo okrog 4000 krajanov in bo ta-ko postala KS preštevilna. Za-to že sedaj nekoliko razmišlja-mo o tem, da jo bomo morali v prihodnje razdeliti vsaj na dve - če ne na tri - manjše KS.« • Kaj pa spremljajoči ob-jekti, ki s stanovanjsko iz-gradnjo navadno postanejo »rak rana« krajevnih skup-nosti in občin? »Prav na tem področju smo si v zadnjem času zadali nalo-go ureditve športnega parka. V krajevni skupnosti imamo 17 šol in internatov, ki imajo na razpolago le dve telovadnici in sicer v gimnaziji Vide Jane-žič in na osnovni šoli Toneta Tomšiča. Imamo sicer tudi športni park, ki pa je majhen in dotrajan. Možnosti, da bi uredili nov športni park ima-mo dovolj - prostorskih na-mreč. Težave pa so seveda z denarnimi sredstvi, saj kra-jevna skupnost sama tega ne bi mogla financirati. Prav ta-ko nima potrebnih sredstev Temeljna telesno kulturna skupnost, zato smo že razmiš-ljali o samoupravnem spora-zumu med krajevno skup-nostjo oziroma športnim društvom in pa vsemi tistimi, ki bi športni park koristili. V kolikor nam bo to uspelo, bo-mo stvar lahko uredili, če pa ne, se bomo znašli pred precej velikim problemom. V kra-jevni skupnosti imamo zelo dobro razvito športno dejav-nost in imamo celo svojo TRIM ligo, v kateri sodelujejo tudi »naše« delovne organiza-cije. Zato so pripravljene fi-nančno podpreti ureditev par-ka. Sam osebno tega strahu, da ne bi uspeli, nimam. Bolj natančno se bomo o izvedbi načrta dogovorili letošnjo je-sen. Drugo, kar je, pa so družab-ni prostori, ki jih krajevna skupnost mora imeti. V Do-mu Anice Černejeve bomo v ta namen preuredili bivšo ka-pelo, ki je bila že dvakrat preurejena. S tem bomo pri-dobili večnamensko dvorano s 400 sedeži. Z gradbenimi de-li smo že začeli in bomo kon-čali v najkrajšem možnem ča-su. Pri tem nam zelo veliko pomagajo občinske organiza-cije ZSMS in SZDL in kultur-ne skupnosti. Zelja krajanov je, da bi bila dvorana urejena takp, da bi zadovoljevala po-trebe kulturnega življenja in ne nazadnje tudi zabavi.« • Imate v krajevni skup-nosti še kakšen problem, ki bi mu sami ne bili kos? »Prav gotovo je to reševanje socialnih vprašanj, ki se jim nobena krajevna skupnost ne more izogniti. Pri nas je v tem primeru najbolj pereče vpra-šanje »Cukrarne«, ki je sicer kulturiii spomenik, vendar v stanju, v kakršnem je sedaj in že nekaj časa nazaj, tega ime-na nikakor ne zasluži. Prav gotovo to ne more biti samo krajevni problem, ampak ob-činski in celo mestni. Sam bi težko povedal, kako bi se to dalo urediti, prav pa bi bilo, da bi malo bolj intenzivno o tem razmišljali tisti, ki se a podobnimi stvarmi morajo ukvarjati.« • Kakšna pa je podoba krajevne skupnosti za konec tedna, med vikendom? Ome-nili ste ugodno lego KS in morda zato ostaja doma več Ijudi, kakor drugod v mestu? »Mislim da ne. Krajevna skupnost je v tem času praz-na, čeprav smo krajani obe-nem nekako v mestu in izven njega. Pohvalimo se lahko s precej čistim zrakom in lepim naravnim okoljem. Naj ob tem dodam, da imamo zelo dobro preskrbovalno mrežo, vendar pa čutimo pomanjka-nje domačega gostinskega obrata. Krajanom je še danes žal za »stari Činkole«. V KS sicer zaenkrat nimamo pri-merne lokacije, da bi gostin-sko dejavnost bolje razvili, vendar bomo slej ko prej za-čeli delati tudi na tem področ-ju. Ta naloga je vključena tudi v program krajevne skupno-sti, reševati pa jo bomo skuša-li s katero od zainteresiranih delovnih organizacij. Sicerpa mislim, da bomo v naši kra-jevni skupnosti lahko uredili marsikaj na podlagi dogovo-rov in medsebojnih sporazu-mevanj.« M. K.