------    15    -----
Dopisi.
Na Dunaji 5. jan. H. B. — Novo leto je nastopilo — kakošno bo? sam Bog ve. Iz Pariza, kjer se zdaj nosi veliki zvonec vse visi politike in družin važnih zadev, se čujejo z visocega sedeža le mirni glasi — pa kako se nam dajo tolmačiti, se ne more gotovo povedati, ker je „ce-sarstvo mir!u zgodovina nas pa uči, kako se ta mir do-seguje! Najbolj prav se mi zdi, če besede vzamemo kakor so — iz druge strani pa da času možko v obličje gledamo in pogledamo njegove terjatve, njegove potrebe ia zadeve in sploh vse, kar se v njem suuje, da ne pride danes ali jutri strašni klic »prepozno!" — Te dni je bila deputacija iz Galicije tukaj, mož iz vseh stanov več kot 200; pa samo trije so bili sprejeti, drugi pa potem podučeni s tem, kar jim je minister povedal o deželn«m zboru, jeziku in družin zadevah. — Spet imamo uov časnik z imenom »(Volksstimme)" ljudski glas, ki ima na čelu rek: vex populi, voz Dei! Vrednik mu je prof. Rosental. Pervi listi odkritoserčno govore in hočejo biti organ »očitnega ali ljudskega mnenjau; vsaj tako je brati, če bojo le dopisi pošteni! — Kačičevo stoletnico smo tudi tukaj lepo in spodobno obhajali. 18. u. m. ob 11. je bila velika masa v franč. cerkvi, ki jo je pel preč. gosp. g. Skarič in stregla sta mu preč. gg, očeta: Marka iz Bosnije in Jakov iz dalmatinskega Sinju. V sred cerkve je stal mertvašk oder, ovenčan posebno s pesnikovimi pesraami. Zvečer je bila pri Sperl-u velika »beseda" in okoli 2000 pričujočih gostov, kjer je tudi slovenska pesem »Naprej" lepo donela; bila je v vsem prav vesela in prijazna veselica! — Gospod prof. Miklošič uči letos: starosloveusko gramatiko in krestomatijo, staro-slovensko sinktakso in o slovenskih krajiških imenih po znani svoji bistroumni metodi.
Na Dunaji 31. dec. 1860. X. — »Moi je suis Fran-^ais!" tako je odgovoril francozk kmet — mi je pravil tii imeniten tergovec — ko se je več ptujcov po železuici od Valenciennes proti Parizu peljalo. Bilo je nek več kmetov na vozu in pogovarjali so se v svojem »jargonu", kterega so popotniki za Namenskega imeli. Začeli so se od flamen-skega meniti, in ko kmetje zapazijo, da pogovor njih zadeva, vstane eden med njimi, se oberne proti ptujcom in jim možko z gori omenjenimi besedami pove, kterega naroda da je. To je narodni ponos! Kaj ne, to je velik razloček od naših »Deutschslovenen!" Pa »venia sit verbo" — v enem obziru je ta beseda zelo zaznamijiva, namreč da »Deutsch-slovenen" ne znajo ne slovenskega ne nemškega. Drugače si ne morem misliti, kako da je slavni etnograf, ki je popo-tovaje skozi Ljubljano popoldne na »Roženpoh" šel si kozarec dobre kave privosit, zašel med to čudno ljubljansko drušino, ki »vermischt" (v obeh pomenih) govori: nemško s takim naglasom, da učeni možic, akoravno bi bil v germanskem jezikoslovji brata Grim-a v kozji rog vgnal, ni mogel sduhtati, ali bi bilo to frankovsko, alemansko ali bog ve kakošno narečje? Ker je med čudno nemščino še bolj čudne ptuje besede sem ter tje vtikati slišal, se mu je dozdevalo, da so morebiti ostanki starih Markomauov in Kvadov; pa s prašanjem se vse zve; povedali so mu, da so te med nemško mešane besede »krainerisch" ali pa »wie die Zeitungen schreiben: »slovenisch". Možiček vzame svinčnek in zaznamova si v svoj portefeuille: »Deutschslo-venen"! Kmalo potem pa bere v učenem etnografičuem družtvu v »Schweinfurthausen-ua , da je najdel tam daljec za gorami ljudstvo, krotko kakor jagnjiča — skor gotovo dosedaj neznan odcepljej starih Gotov! — ki stanuje okoli velicega močvirja že delj ko 1000 let, in nekdo izmed njih
-----    16   —
učenega zgodovinskega družtva je dokazal, da poglavitno mesto 33Laubachu je Jazon sozidal, in, stermite učeni to-varši! — nadaljuje nas etnograf — ostali so se zmiraj ljudje taki, kakor so bili v Jazonovih časih, nespremenjeni iii nespremenljivi; s politiko in takimi sleparijami se ne pečajo; njih največji vžitek je na homcu rRoženpohaa si vsako popoldne 55kofeku privošiti, ki ?5sowohl vom abstrakten als konkreten Standpunkte betrachtet" ni slab! Stermeli so pri tacih znajdbah učeni Nemci, ali se bolj smo pa mi stermeli, da so se nekteri naših domorodcov s to znajdbo tako počastene čutili, da v imenikih narodnosti gimnazijskih učiteljev podobni Hamletovemu duhu kakor ?5Deutschslovenen" — horribile visu audituque! — po svetu strašijo. Ako možje tako počenjajo, od kterih se more pričakovati, da vejo, kaj delajo, se pač ni začuditi, da se potlej tudi učenci sem ter tje temu čudnemu novoznajdenemu narodu prištevajo. Saj „a bove majore discit arare minor" pravi stara prislovica. Ali se je pa potlej, dragi Ljubljančani, čuditi, ako wfix engagirte Correspondenten" od slovenske stranke v Ljubljani govorijo? Ali neveste, da je staro pravilo, ki je vedno in bo vedno obveljalo, da narod, ki sam sebe zasmehuje, ga tudi ptujci zasmehujejo, da na narod, ki sam na se pljuje, tudi drugi radi plujejo! Zdaj se ne moremo zgovarjati, da zavoljo okoljšin ni mogoče veljave dati slovenski narodnosti. 20. oktdber nam je dal ustavno podlago*), poprimimo se je, kakor so se je vsi naši jugoslovanski bratje poprijeii. Dobili smo zdaj Schmerling-a za ministra in upati smemo, da bodo reči hitreje spod rok šle, kadar bojo overe iz poti spravljene, ki njegovo delavnost še overajo; tudi naš deželni zbor bo še morebiti spomladi beli dan zagledal. Cas hiti, prizadevajmo si z vso močjo, da se bodo poslali možje, ki si bodo svesti svojega svetega poklica, ki ne bodo terpeli, da se unkraj Kolpe pri naših bratih vse živo giblje, pri nas pa vse zaostaja. — Perva dolžnost je, da se bodo potegnili za naš najsvetejši zaklad, za naš jezik, da zadobi kakor jezik drugih narodov svoje neizbrisljive pravice, da se ne podi kakor kruljev berač z koscom ovsenega kruha od hiše, ampak da se kakor edini učni jezik v vseh uradnijah in šolah brezizjemno vpelje. Da je naš jezik za vse javne opravila že dosti omikan, je kakor Nemec pravi, že „uberwundener Standpunkt". — Govorica naših po starem principu izobraženih uradnikov je bosa; če se ga nikakor nočejo navaditi, naj pustijo službe drugim. Ce so se mogli uradniki ob času Francoza v kratkem času popolnoma ptujega jezika navaditi, bode pač mogoče, se v svojem maternem jeziku še v krajšem času za potrebo izuriti. Tudi imamo prav popolnoma zadosti mladih uradnikov, ki so se dozdaj v druzih kronovinah, posebno po Ogerskem potikali in bojo vslcd 20. oktobra ob službo prišli; ti so večidel možje, domačega jezika popolnoma ------------------------------\--------------------------------
*) Dal nam jo je res, al s sila vel i ki ro razločkom unikraj in takraj Litave, unkraj in takraj Kolpe. „Qui bene distinguit, bene docet". Kar je ondi, ni še v drugih slovanskih in nemških deželah; tam že delajo, tu še le peticionirajo. Kar je Galicija in Češka, to tudi Slovenija ni: ondi je narodne gospode, narodnega gradjanstva itd. obilo; pri nas narodne može teh verst lahko na perste štejemo. Ondi pridejo z de-putacijami knezi, grofi, veliki posestniki in tergovci itd., to da veljavo takemu poslanstvu. In pri nas? Infandurn jubes reno-vare dolorem! — Skoz in skoz zapopadljiva nam je gorečnost in sveta jeza rodoljuba slovenskega, ako vidi, da ne gre tako l^akor drugod — žalostna mu majka! Al kar ni danes, utegne biti jutri, ako Bog da in sreča junaška. Kar je bilo tako sistematično in tako globoko zatopljeno, se ne zdrami čez noč in se ne zgodi na nobeno komando, če še tako ojstro in še tako pravično. V takih — bodi Bogu potoženo! — nemilih okolj-k ščinah se ne di narodna zavest „aus der Erde stampfen"; treba je vse drugih zdravil za tako bolehnost, ki nam jih kaže — Bog obvari, neplašljivost moderadosov ali stranka netopirjev! — ampak praktika ali, kakor Napoleon pravi: „neizprosIjiva logika tega, kar je." In zato pravimo še enkrat: „Qui bene distinguit, bene docct".                                                          Vred.
zmožni in z vernitvijo v domačijo bi se jim gotovo zelo ustreglo. Pravica tirja, da slovenske mesta, na čelu Ljubljana, bodo pokazale, ali smo wDeutschslovenena ali Slovani? Ali bo uradni jezik ljubljanskega rotovža vedno nemški? Ne govorimo od Ogerskega in Horvaškega, kjer je pri mestnih gosposkah že povsod domači jezik vpeljan; omenim le, da se je na Češkem, kjer niso okoljšine nič bolje kakor pri nas, v Strakonic-u, Hrudim-u, Pilsen-u, Kraljevem gradcu in več manjših mestih pri magistratu češki jezik vpeljal. Ali še naš jezik ni tako omikan? Drugikrat več druzega.
Iz Horvaške 6. jan. C—v. Razmere med Slovenci in Horvati niso kakor bi imele biti. Več pozornosti zaslu-žujemo od Horvatov Slovenci, ki jim delamo dosti na roke. Pri nas se napivajo zdravice bratom na jugu, tukaj pa se viče: „van s Kranjci!" Res je sicer, da večina naših rojakov na Horvaškem nam jo delala sramoto, ker se je Bach-u ponižala, biti slepo orodje k zatiranju horvaške narodnosti , al ne da se tajiti, da dosti Sloveucov je služilo pošteno hor-vaškemu narodu in mu bilo na korist. Horvatom posebno pomanjkuje domačih učiteljskih moči; sme se reči, da jim ni mogoče, opravljati vse svoje gimnazije brez pomoči SIo-vencov. Bilo je pa, naime v Zagrebu, nekoliko takih na-sincov, ki niso vredni bili, da jih je kedaj solnce horvaškega obnebja obsijalo. Hvala Bogu, odtegnili so se iz pozorišča, in — ne bilo jim traga! Je pa dosti tacih, ki so se v tužnih časih, ko je celo večini Horvatov serce vpadlo, neprestano borili za pravico domačega jezika v šoli, se trudili brez nehanja za pospešenje narodnega napredka, marsiktero žerko požerli zavoljo blagega prizadetja, pa so prejeli v zahvalo svojega truda ne samo nehvaležnost, ampak zaničevanje od tistih, kterim so vse svoje sile žer-tovali. Pobijati okna svojim dobrotnikom je zadosti nepristojno, zarobljeno, sirovo, okrutno. Nočem s tim žalili poštenih Horvatov, ki nas Slovence priznavajo in spoštujejo kakor brate svoje, ampak zaverniti hočem poredno mladež, ki ne ve kaj dela. Žalostno je, da študent, ki se je privlekel do 5. ali 6. šole, Slovenca zaničuje iz edinega uzroka, ker je Slovenec in ni rojen od horvaške matere. Ne čudil bi se, ako bi živeli med divjaki vroče Afrike; al čudim se, ker živimo v osredji izobražene Evrope, carstva avstrijanskega, kterega narodi bi se morali eden druzega bratovsko ljubiti, ne pa pisano gledati kakor pes mačko. Dokler bo na Horvaškem ime ??Kraujacu psovka, ne bomo mogli govoriti o vzajemnosti književni in 1 j u-bavi  bratovski.
S Cerknice 4. jan. i —- Kakor drugod, se delajo tudi pri nas že nekake priprave za nove volitve župa-nijskih mož. Gospod okrajni poglavar v Planini bi bil rad imel v vsem svojem okraji samo tri velike županije za naprej. Iz tega namena je bil poklical včeraj župane in sve-tovavce v Planino iz naše okolice. Po godu mu je šlo, ker razun Minišije so se zedinile vse druge županije z našo Cerkniško, namreč Dolenjska , Grahovska , Zerovniška in Ulaška. Ali je pa ravno zdaj ta sicer hvalevredna sternitev priporočljiva, to se vpraša. Kolikor nam je znano, srenjska postava od leta 1849 ni po vsem spet vpeljana, ampak le nove volitve županov in svetovavcov so razpisane in te nove volitve so le za to, da imajo prihodnji volivci v deželne zbore tudi popolno zaupanje ljudstva. Pervo in imenitno delo deželnega ali deržav-nega zbora bo nedvomljivo celo nova srenjska postava,*ker je srenjam zagotovljena njih samostojnost (autonomija) in jim bodo gotovo odstopile tudi cesarske gosposke marsiktere opravila, ktere opravljajo zdaj same. Takrat, ko se bo vi-dilo, kaj da bodo imele županije opraviti in koliko polnočnega osebja da jim bo treba, naj bi se vredile županije tako, da bi z inanjimi stroški in bolj vspešno spolnovale svojo nalogo; takrat bode prišel čas, da se bo več malih županijic zediuilo v eno večjo. Zdaj pa, ko so vzete župa-
—   17   —
nijam vse tako imenovane prenesene opravila in obstoji tudi njih autonomija skorej le v tern, da si smejo čednika udinjati, naj bi se ne prigovarjalo prenare-jati županijske meje, ker bo to tako le malo časa se ter-pelo in sedanje županije niso tako na slabih nogah, da bi ne mogle stati nekoliko dni, ko so preživele že deset let. Na dalje: Nekteri županijskih mož so taki, ki so bili izvoljeni po postavi leta 1850, nektere je pa pozneje izvolila gosposka. Pervi so bili izvoljeni le za tri leta od svojih volivcov. Al leta so se množile, ž njimi mnoge sitnosti, hoje, stroški itd. tako, da je zdaj serčno vesel, kdor za-more težko butaro tolikošnih let komu drugemu oddati. Naj bi jo pa oddali nazaj tistim, ko so jim jo naložili, svojim volivcom, rekoč: „Vi ste nas izvolili, naša služba je zdaj pri kraji; kaj hočete tedaj, ali biti se sami svoji in si voliti novo župaustvo, ali pa sklenili se s to ali uno občino?" Tako bi bilo pravo. Kar pa zadeva une druge verste, to je tiste, ktere je vmestila gosposka pozneje v njih službe, takim razsojevati zastran obstoja ali neobstoja sedanjih občin brez vedenja in privoljenja občinskega zbora, težko verjamemo, da bi bilo pravo. Sploh in povsod bi bilo želeti, naj se uravnujejo občine in si volijo svoje namestnike, kolikor le mogoče, brez kakor-s nega koli upljiva od unanje strani, da bodo zares to, kar imajo biti — svobodne. Skušnje deseterih let so ljudi že zmodrile, da vejo, kaj imajo župani in svetovavci v rokah, in si bojo pri novih volitvah sami izbrali može, do kterih morejo zaupanje imeti
lz Ljubljane. Razglas mestnega odbora oklicuje, da je imenik ljubljanskih volivcov (s kakimi 900 volivci) za nove volitve mestnega odbora že pri magistratu (na rotovžu) razpoložen, in vabi vsakega, ki ima ali po davku ali sicer po svojem stanu pravico voliti, naj pride gotovo do 13. tega mesca pogledat, ali je zapisan v v e r s t o volivcov ali ne in pa v k t e r o , da se morejo potem pritožiti, ako so izpušeni ali napak postavljeni, in če bo njih pritožba pravična spoznana, da se bojo v ver stili volivcom. Ljubljančanje v mestu in v predmestjih! ne bodite nečimerni zdaj, ne bodite leni! Vodnik nam je že pel: „Lenega čaka stergan rokal, — palca beraška, prazni bokal!" To ravno tako natanko sicer ne velja od tega, da vas kličemo zdaj na ,?rotov ž" , ker ondi ne bote zdaj dobili ne nove suknje ne polnega bokala; al v e d i t i morate, da mestni odbor — če vam že za nič družeča ni! — ima gospodarstvo z mestnim dnarjem v rokah; on ima oblast priklade na davek določevati itd. Pomislite tedaj, da gre tudi za vašo kožo in da ni vse eno, kdor bo izvoljen v mestni odbor, in da je tedaj vsak, kdor sebi in mestu dobro hoče, dolžan se udeležiti teh volitev.    Tedaj ne bodite nečimerni zdaj!
Iz Ljubljane. 1. dan t. m. je prišel nas novi slovenski časnik ^Učiteljski tovarš" v lični podobi na dan. Sostava pervega lista nam je prav všeč, in vrednik, dobroznani slovenski pisatelj gosp. Andrej Praprotnik, nam je porok , da naš „Tovarš" ne bo peto kolo v versti slovenskih časnikov in za tega voljo mu je želeti prav zdatne podpore. Dvoje mu iskreno priporočamo: eno, da ne zgubi nikoli izpred oči, da poglavitna naloga njegova je biti učiteljem pomočnik, ne pa časnik za učitelje in otroke ob enem; — drugo, da pridno trebi ptuji slak iz ljudskih šol po deželi, ki nikoli ne bojo svojega visocega namena dosegle, ako niso čisto na narodni podlagi. To je tista velika krivda naših začetnih (prosimo, dobro razumeti!) sol celo po kmetih, da se dragi čas za toliko potrehnim drugim naukom, kterih bi se naši kmečki otroci že v šoli mogli učiti, da bi bili potem bolj ved ni kmetje, krade z nemščino, ktere se kmečki otrok v dveh ali treh letih ravno toliko privadi kakor zajec bobna. Nemščina je ravno tako malo pripravna za naše ljudske šole kakor bi bila latinščina in gerščina za realne.   Nadjamo se
tedaj, da bo wTovars" svojim tovarsem o tej potrebi dostojno na serce govoril. — Ker ravno od šol govorimo, priporočamo tistim gospodom, ki se merzijo nad ?)Novicami", da odkritoserčuo odkrivajo napake naših gimnazijskih šol, ktere nam le otrobe kažejo, belo moko pa skrivajo, naj berejo, kar sta „Ost. Post" v 358. listu 1. 1. in „Wanderertt v letošnjem 3. listu pisala, in vidili bojo, da povsod se razlega ravno tisti glas nevolje, da poslednje leta niso veljale postave, ampak samovolja „človeka". „Ostd. Pošti" pač nihče ne bo očital narodne' ^nerodnosti", in berite, kaj piše od demoralizacije šolstva! Kako se pri nas spoštuje cesarski ukaz od 8. a v g. 1859, tega še menda ,50std. P.tt ne ve, pa bi ji tudi za to mar ne bilo, kar verli „Wan-dereru možko rešetari, ko govori od tistih „Cultur nach Osten Trager-jev^. In to, kar nemški dunajski časniki brez ovinkov svetu razodevajo, da bi se pritožbe slišale na dotičnem mestu in se odvernile napake, — kaj to, mislite, bi ,5Novice" ne smele očitno govoriti za to, ker so slovenske? Ne bojo jenjale ne, dokler ne bo cesarska postava obveljala. — Poslednji petek imeli smo v reduti lepo veselico; bil je koncert za učitelje muzikalnega družtva. Prav mičuo in lepo bilo je vse uredjeno; posebno nam je pa milo, da so se pele pesmice slovenske, Krekova „Oblakoma in Vilharjeva ?5Na goro" z mičnimi napevi, ki jih je gospod Nedved zložil. Drago nam bo vsakikrat pri takih priložnostih, da se tukaj na slovenski zemlji plemeniti Čeh pokaže Slovana.
Iz Ljubljane. Nase mesto je bilo te dni zlo prestrašeno od steklega psa, ki se je 2. dan t. m. pritepel iz Verhnike v Ljubljano in je tu v torek in sredo uapadal in popadal pse po mestu, pa nek tudi v Šiški, dokler ga niso vjeli in živega v živinobolnišnico prinesli, kjer je ponoči v saboto konec storil. Da bi bil kterega človeka po-padel, se dosihmal še nič ne ve. Raztelesenje je poterdilo, da je bil za n a j h uj o s t e k l i n o bolan, in ker so bile jetra in vranica polne tiste steklini lastne, strupene kakor oglje čeme kervi, je zdaj lahko zapopasti , zakaj je tako togotno grizel in popadal, da je celo sam sebe razmesarjal in pa tudi že cer k njenega psa raztergal, kar noben, še tako hud pes nikdar ne stori. In vendar so nekteri ljudje še tako abotni, da so rekli: saj ni stekel, le izstradan je!" Take bi radi povabili, da bi se namazali z njegovimi sli-njami ali z njegovo kervijo; morebiti bi potem drugač govorili. Bog daj norcom pamet! Da bi le vse od njega napadene pse dobili in pokončali, da bi še kak drug ne stekel in kakega človeka ne popadel in bi se odvernila nesreča, ki se je zgodila nedavnej na Dolenskem , kjer je ubog fante za steklino poginil. Zato Ljubljančanje, Verhničanje, Siskarji in kteri koli ste vidili omenjenega steklega psa, ki je bil lovskega plemena, srednje velikosti, belo in rujavo pisan, nikar ne skrivajte, če veste, da je bil vas pes ž njim skupaj; dajte ga berž konjedercu, ker življenje človeško je več vredno kot vsi psi, — in če morebiti ne veste, da je bil vaš pes od njega popaden, pazite dobro na-nj in berž ko zapazite, da se ne vede in obnaša tako kakor po navadi, dajte ga raji berž konjedercu, da ne bo prepozno. Ce tudi izperva še kaj je in pije in se vam dobrika. ne mislite, da ne bo stekel, zakaj steklina je tako goljuf na bolezen, da skor nobene ni take. Ubogajte tedaj gosposkine ukaze in še sami dobro čujte nad svojimi psi, ki so človeku res najprijazniša žival, al v steklini največji sovražniki njegovi! Ljubljana šteje okoli 1700 psov, kterih število se bo prihodnjih 6 tednov nekoliko zmanjšalo; al treba bilo se drugega krepkega pripomočka, to je, pasjega davka, ki ga je mestni odbor že pred vec leti dvakrat vpeljati hotel, al deželno poglavarstvo ga ni j oterdilo, ker je nek tedanji svetovavec ga na vso moč odbijal, da ni prišel s svojimi tremi psi pod —  štibro.