Politični shod v Hotinjivasi pri Mariboru. Čj se je prej »Slovenskomu druStvu" večkrat očitab, ^da premalo dela ia da osobito nič ne stori za mariborsko okolico, se to očitanje v zadnjem čaau ne more več ponavljati. Kjer je bilo le mogoče, je storilo svojo dolžaost. Predvsem pa si je stavilo nalogo, buditi in utrjevati v naSem slovenskem ljudstvu okoli Maribora narodno zavest ter zajeziti s tem nemško prodtraaje proti jugu. V to svrho je prirejalo društvo shod za shodom v mariborski okolici. Zadnji shod je bil dne 30. avg. v Hjtinjivasi. Hotinjavas je katastralua občina v politični cbčini Orehovavas pri Mariboru. Kakor je razvidno iz današnjih naših dopisov, se je tam pcd vodstvom vrlega našega g. PiSeka izvojevala letos pri občinskih volitvah popolna zmaga slovenske stvari. Občinski odbor je do zadnjega moža cdločno slovenski. V proslavo vrlih slovenskih bojevnikov ie bil namenjen zadnji naS politični shod, a na- raenjen tudi, da pridobi Se one može za slo~ vensko stvar, ki so stali dosedaj mlačni cb strani. Shodu, ki je bil jako dobro obiskan, je predsedoval predsednik »Slovensk. druStva«, g. dr. Glaser, ki je v prisrčnih besedah pozdravil došle. Oddal je besedo gosp. poslancu R o b i č u, ki je poročal o političnem položaju, katerega je govoraik označil kot skrajno neugodnega. Posebno obstrukciia v ogrskem parlamentu je povzročila slabe nasledke tudi za nas. Vsled predloga vsenemških posianoe/ obstoji namreč naredba, da se naSi novicci le tedaj smejo poklicati v aktivno službo, ako so na Ogrskem dovoljeni. Ogrska obstrukciia pa Se dosedaj ni dovolila novih vojakov, zato se ne gmejo tudi naSi novinci poklicati. Vojno ministrstvo si hoče zdaj pomagati iz zadrege z odlokom, da morajo vojaki, ki doslužiio koncem septembra svoja tri leta, ostati v službi do konca decembra. Ta naredba je napravih povsod najslabši vtis in je tudi kriviCna. Posebno hudo prizadet je kraeč-ki stan, kateri že težko pričakuje došle delavske moči. Proti tej odredbi se mora odločno protestirati. V svojem nadaljnem govoru je pozival g. poslanec navzoče k skupnemu delovanju za koristi slovenske domovine. Združeni se bojujmo proti nemški predvladi, ki noCe pripoznati enakopravnosti drugih narcdnosti. Govornik je sklenil z besedami: Da bi se to zgodilo, da bi se zjedinili v skupno delovanje za našo lepo, predrago domovino, gospod, kmet in delavec, v to pomozi Bog! Dolgotrajno odobravanje je sledilo prepričevalnerau govoru gospoda poslanca. Drugi govornik, gosp. d r. R o s i n a je omenil v začetku svojegega govora veliki pomen zborovanj, kjer lahKo izražajo vdeležsnci svoj8 želje in zahteve, ki se, morajo kot !judska volja na merodajnih mestih vpožtevati. Bičal je posebno neumnost nemškutarjenja, ter v drastičnih dokazih poka?ai njega stnešnost. Pozival je navzoče, naj vedno in povsod, v šoli in v uradih zahtovajo enakopravnost naSega jezika, naj se nastavljajo takšai uradniki, kateri ne bodo smatrah slovenske govorice kot izzivaaje! Posebno odločno moramo zahtevati cd vlade in dežele šol, ki ne bodo za našo deco ponemčevalnice. Pozval je navzoče, naj se nikdar ne sramujejo svojega jezika, arapak naj povsod kažejo, da so vrli Slovenci in Slovenke, kaiti: Čsrst je naS rod, naS dom krasan, — Č3 ni — pa bo po s?etu znan. Govoru ie sledilo burno odobravaaje. G. P i š e k se je zahvalil v imenu občine gg. govornikoma za njiju trud in požrtvovalnost. Predlagal je sledeče resolucije, ki so bile enoglasno sprejete: 1. Na shodu v Hotinji vasi zbrani volilci izrekajo g. drž. in dežel. poslancu in dežel. odborniku Francu Robiču ter g. dežel. posl. Ivanu Roškarju za njuao veitno zastopaaje občeslovenskih in zlasti kmetskih koristi svoje zaupanje in zahvab. 2. Zahtevaio, da se uvede za okrajne zastope, za deželni in državni zbor splošaa, enaka in direktna volilna pravica. 3. Zahtevajo, da se ustanovi za južni del Stajerske dežele kmetijska in obrtna So!a s slovenskim učaim jezikom in da se v svrho, da bodo te Sole tudi lahko obiskovali sinovi ubogih kraetov, dovoli primerno število štipendij. 4. Da se po slovenskera delu Štajerske nastavljajo le taki uradniki, ki so zmcžni tudi slovenskega j?zika in naklonieni slovenskemu narodu. 5. Volilci protestujejo proti grdim napadom nemških listov in obljubujejo, da bodo odgovarjali na te napade le na gospodarskem polju z geslom »Svoji k svojira«. 6. Zbrani volilci proteslujejo najodločneje proti naredbi vojnega ministrstva, da se vojaki, ki doslužijo triletno vojno službo, koncem septembra t. 1. pridrže Se Cez to dobo v aktivni službi. 7. Zbrani volilci izjavljajo, da ves slovenski narod želi ustanovitve slovenskega vsenčiliSča in ustanovitev nadsodišča za slovenske pokrajine v Ljubljani. 8. Zbrani volilci žeiijo, da se naSi poslanci potegnejo za to, da se naredi pcsfava o konkurenčnih odborih, s katero se urede raztnere glede farnih občin lako, da se ustreže Baiboije eerkvi iu občinam. Zborovaaje je-zaključil g. predsednik dr. Glaser. Zahvald se je došiemu obiiastvu za obilni obisk, vrlim domačim tamburaSera za milodonečo godbo in vrlim dekletom za lepo petje, ki so pridno že med zborovanjem proizvajali svcjs točke ter tako dali shodu veselo lice. G. Pišek je napil učiteliu taraburaSev, ki je pa žalibog odsoten, ker išče v kopaliSču zdravja. Pozneje so §e zapeli vrli šentjanski pevci in tako sruo se zabavali pri Iepem tamburanju in petju do večera.