ečji »lovenski dncvnil^^ Iv Združenih državah V«Ua za vse leto - . . $6.00 H Za Za Z« inozemstvo celo leto $7.00 pol leta.....$3.00 New York celo leto . $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 2*4. — ŠTEV. 204. GLAS NARODA rs List slovenskih , delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. FRIDAY, AUGUST 30, 1929. — PETEK. 30. AVGUSTA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. "GRAF ZEPPELIN" ZAVRSIL POTOVANJE OKOLU SVETA POLETSEJEZAVRSIL BREZ VSAKE POSEBNE NEZGODE V 21 DNEH, 7 URAH IN 32 MIN. Veliko ljudsko množico je bilo komaj mogoče brzdati, ko so spravili velikansko zračno križarko v lopo. — Dr. Eckener je zopet pokazal svojo izurjenost, ko je spretno manevriral zračno ladjo pred prlstanjem. LAKEHURST, N. J., 29. avgusta. — Z bobne-čimi motorji se je "Graf Zeppelin ' zopet pokazal nad smrekovjem severozapada ob 7.52 minut danes zjutraj ter privedel s seboj deset potnikov, ki so zaključili prvo obkroženje sveta po zraku. Odkar je majhno brodovje Magellansa prvič dokazalo z vzgledom, da je mogoče obkrožiti svet, ni še nikdar noben človek ponovil tega čina v tako kratkem času kot Zeppelinovi potniki, ki so odleteli od tukaj pred 21 dnevi, 7 urami in 32 minutami. KRIST BI NE MOGEL BITI DRŽAVLJAN Značilna izjava senatorja Norrisa ob razkritju spomenika Abrahama Lincolna. PACIFISTKE ZBORUJEJO NOVI IZGREDI V PALESTINI ZI0NISTI PROTESTIRAJO PRI VLADI Praski kongres je napro- Devetnajst oseb je bilo sil Avstrijo, naj zatre ubitih v izgredu, ki se je ^H ^H spore in angleško vlado, završil v Haifi. — Ubit Pi*m° na Angleže bo se- Hud mraz je pregnal vc- naj dovede do skorajš- je bil predsednik občin- RUSIJA SE BAJE NOČE POGAJATI nega miru v Palestini. FREEPORT, 111., 28. avgusta. — Dunes je bil odkrit tukaj spomenik Abrahamu Lincolnu. in slavnostni govor je imel senator George Nor-ris, ki ie rekel ,da bi Kristusa zanikali ameriško državljanstvo na temelju zadnje odločitve najvišjega sodišča, če bi se danes vrnil na zemljo ter prišel v Združene države. — Najnovejša odločitev našega najvišjega sodišča. — je rekel senator iz Nebraske — je taka. da bi Kristus ne dobil državljanstva radi doktrin o miru in pravičnosti, i PRAGA. Cehoslovaška, 28. avg. Na današnjem sestanku mednarodnega ženskega kongresa za mir in prostost je bila "sprejeta resolucija, katera obžaluje pretnjo nove svetovne vojne, involvirane v notranjem avstrijskem položaju. Obenem poziva avstrijsko vlado, naj razoroži armade desnice in levice. Sklenjeno je bilo poslati delegacijo na Dunaj, ki bo skušala to udejstviti. Kongres je tudi sklenil poslati brzojavko angleški vladi ter prositi . nujno miroljubno uravnavo seda-' njega spora. skega sveta. — Vojaki ne morejo ustaviti fanatikov. radi katerih je umrl na križu — Belo pleme potrebuje emanci- I Dr. Naima Sahlbom. švedska kc-I ministinja. je prečitala resumej , i, „ „ , , , , .. J I .. , frankfurtske konference glede Krozec nad zapadno stranjo hangarja, je obrnil! pa«je. da jo res; pred ekonomskim j ih linov l2javila je> da ne __ — - - 1 —-— ---- -- -~ razvilo izza obstaja nikjer niKako uspesno varstvo proti strupenim plinom, pri j zasledovanju politike, vodeče k raz-oroženju. Lj C" 1 1 J- . • - i | suženjstvom. Ki se je ar. Hugo Eckener zračno ladjo proti jugozapadu, i časa Lincolna če w bil Uncoln tu_ nakar so jo potegnili navzdol, pritrdili ter jo za- kaj osebno navzoč, bi bil voditelj vlekli v lopo za štiridnevno bivanje. vseh svobodnih moških in žensk kot je bil voditelj tedaj ko je šlo za o-Do danes je bilo najhitrejše obkroženje sveta' proščenje zamorskega plemena. ono John Henry Mearsa in kapitana Collyersa, ki' — Se nikdar ni bilo v zgodovini sta se posluževala aeroplana, parnikov in železni- naše dežele nobene^ časa-ških vlakov leta 1927 na potovanju proti iztoku, ko sta rabila 23 dni, 1 5 ur in 2 i minut. v katerem bi imelo kombinirano bogastvo tako moč nad našo vlado kot jo ima danes. Mož. ki je prisiljen , truditi se proti svoji volji, je še da-"Graf nes suženj, čeprav je njegova koža bela. JERUZALEM, Palestina. 29. avg. V Haifi, ki je pristaniško mesto, ^o se ponovili danes izgredi, tekom katerih je bilo ubitih devetnajst ljudi. Enajst teh žrtev je mohamedan-skih Arabcev, šest Židov, dva pa kristjana. Angleži so izkrcali z neke križarje močna ojačenja ter jih takoj spravili v službo. Po kratkem spopadu je bil zopet uveljavljen mir. KAIRA. Egipt. 29. avgusta. — Predsednik občinskega sveta v Haifi je bil ubit v močnem spopadu med Arabci in Židi. dočim so angleške čete skušale pomiriti izgred-nike. kot javljajo semkaj došla poročila. Fanatični beduini so napadli Žide v številnih krajih Tiberije in v palestinskih občinah okolu Nablu- stavljeno \ bolj diplo-matičnem tonu. — Poslanik Howard je informiral Amerikance, da obvladuje Anglija položaj. MACDONALD BO OBISKAL ŽENEVO Deset minut je bilo treba, da se spravi Zeppelina" v hangar. Dr. Eckener je pokazal isto dovršenost pristanju, kot ob dveh prejšnjih prilikah ter žel navdušeno odobravanje ameriških mornariških častnikov, ki so bili priče tega čina. Iz kabine "Graf Zeppelina" sta stopila prva po- LONdon. A^iijl^. avgLusta. ročnik-commander Charles Rosendahl, prejšnji v soboto bo odpotoval v ženevo mi- poveljnik ameriške vodljive zračne križarke "Los »istrski predsednik MacDonaid.da a ..... v -i t i r>- i i • se bo udeležil zborovanja Lige na- Angdles , in poročnik Jack Richardson, naviga-, rodcv Spremljaia ga bo hčerka tor " Los Angelesa". Bila sta posebna gosta poleta ishbei. v ženevi je ostal tri ali štiri "Graf Zeppelina" so zapazili v Lakehurst malo pred osmo uro zjutraj. Letel je v višini kakih tisoč čevljev ter je prihajal naravnost od severa. Nekako pet tisoč ljudi je prihitelo na postajo, ko so ga prvič zagledali. Sest carinskih mož in trije priseljeniški inšpektorji iz Philadeiphije so čakali na prihod zračne križarke. Miss Chattapadya je prečitala dolgo poročilo glede socijalnih in političnih razmer v Indiji. Izjavila . je. da žene imperijalizem v voje- j vanje narode, ki so živeli stoletja 1 v miru. Govorila je zaničljivo o ideji. da bi takoj izbruhnila vojna in anarhija, t e bi Angleži zapustili Indijo. Evropa, malodane najhujše vojne v zgodovini ca raztrgana ter že j nahajajoča se na robu novih konfliktov. nima nikake pravice bri- j gati se za mir v Indiji. dni. NESREČA ANGLEŠKE LETALKE Včeraj zvečer se je izkrcal v Port Saidu Sir John Chanceior. novi pa- j lestinski visoki komisar, danes se je pa že nahajal na poti v Jeruza- j lem. da prevzame najbolj kompliciran kolonijalni problem, s kate- 1 rim se mora boriti angleška vlada v zadnjih letih. Poročila, ki so dospela danes semkaj. javljajo, da se po celi Palestini nadaljujejo izgredi. Iz Palestine poročajo, da je skušalo šestsfco vaščanov iz bližine Nablusa včeraj ; okorakati v Jeruzalem, da pomagajo tamošnjim Mohamedancem. Izgredniki v Haifi so streljali na železniški vlak, nakar so oblasti požgale vse hiše. iz katerih so priha-J jali streli. Ogorčenje proti Židom se je pri-j čelo širiti tudi po deželah, ki meje j na Palestino. WASHINGTON. D. C.. 28 avgusta. — Sir Esme Howard, angleški poslanik v Združenih državah, je včeraj popoldne zagotovil voditeljem židovsko-ameriških organiza- ■ cij. da pošilja Anglija primerne J vojaške čete v Jeruzalem in dru- ■ ge dele Palestine, da zavaruje vse i osebe v tej deželi, ter dovede do hi-! trega zopetnega ustanovljen j a red-i nih razmer. -> : Že prej sta predstavitelje židov-! skih organizacij sprejela predsed-| nik Hoover in državni tajnik Stim-! son. ki. sta izrazila svoje globoke j simpatije za palestinsko prebivalstvo. Predsednik in državni tajnik | sta rekla, delegaciji, da so oblasti ■ storile že potrebne korake, da za-j varujejo življenja ameriških držav-i ljanov v Palestini. Predsednik pa je rekel, da je globoko vznemirjen glede varnosti ameriških državljanov v Palestini. jaštvo iz zakonov o b mandžurski meji — Nemški konzul protestira proti ravnanju z jetniki. BERLIN. Nemčija, 28 avgusta. Sovjetsko poslaništvo Je danes izjavilo, da se ni obrnilo na kitajskega poslanika v Nemčiji, v namenu, da bi posredoval v sedanjem sporu, ki j* nastal med Rusijo in Kitajsko zastran kitajske Iztočne železnice. Sovjeti pravijo, da zamorejo tvoriti edinole njihove prvotne zahteve temelj za vsa pogajanja HARBIN. Mandžurija. 23 avgusta. 23. avgusta. — Nemški konzui je danes protestiral proti načinu, kako ravnajo Kitajci z bivšimi ruskimi uslužbenci kitajske vzhodne železnice. Baje se nahajajo v veliki bedi Moskva jim je poslala za prvo pomoč $50.000 V Angači. na poti proti meji, ie dospelo 1300 kitajskih vojakov. MANCULI, Mandžurija. 2« avgusta. — Kitajske In ruske čete. ki Dostavil pa je. da je angleška via- J SQ bile konccntriranc ob knajsko-da uveljavila obširne in stroge odredbe, da se zopet uveljavi red in da upa. aa ne bo nikakih nadaljnih izgub življenj. Konferenca s tajnikom Stimso-nom se je vršila pred obiskom v Beli hiši. ruski meji, so morale zastran neznosnega mraza zapustiti svoje postojanke. Vojaki so se zatekli v barake. mesta in v domove farmer-jev. S tem bodo žc vsaj začasno končani spopadi na meji. COOLIDGE rOVABJLEN NA PRIDIGO. CLEVELAND. Ohio. 29. avgusta. EPIDEMIJA NA JAPONSKEM Danes se tukai smrtnonevarno | ponesrečila Lady Mary Heath. Na areoplanu je odpovedal motor, in letalo je padlo skozi streho neke ni. Samo v Kagavi jih je 349. D^se- j tovarne- Letalka si zlomila čre" j stah ter nosili protizionistične pla-daj se je 136 slučajev končalo s Pihjo ter je najbrž dobila tudi res- kate in kričali: — Palestina naj TOKIO, Japonsko. 29. avgusta. - -jugozapadnih prefekturah se je pojavila več slučajev spalne bolez- V Beirutu v Siriji je vprizorilo 10,000 demonstrantov veliko demonstracijo. Demonstranti so izrekali svoje simpatije z mohamedanskimi brati v Palestini, paradirali po ce- TRENTON. N. J.. 28. avgusta. — Bivši predsednik, Calvin Cooiidge. je bil povabljen, naj pridiga v četrti presbiterijanski cerkvi ob priliki proslave 205. obletnice ustanov-Ijenja Trentona. Cel teden je bil določen za to i proslavo in stvorjen je bil verski komitej, da povabi da imajo nagovore v dne 27. oktobra. odlične može, vseh cerkvah ŠESTDESETETNICA NEMŠKEGA IZNAJDITELJA BERLIN. Nemčija, 29. avgusta. ( Pijonir nemškegr brezžičnega br-zojava grof George von Arco je ' praznoval danes svoj 60. rojstni I dain. Možak se mudi v Moskvi. smrtjo. J ne notranje poškodbe. pripade Arabcem! mtaosi POČASNO IZBIRANJE POROTNIKOV 1 najbrž poklicati nadaljno skupino i 300 kandidatov. Skoro vsi so bili I odpuščeni, ker so izjavili, da so i že ustvarili svoje lastno mnenje I glede krivde obtožencev. I Izbira porotnikov je bila monotona, a dan ni bil brez veselih dogod-! kov. CELA DRUŽINA SE SOLA Zagovorniki obtoženih 7".____ trdijo, da mora biti za- FOX KUPIL DVAJSET slišanih še nadaljnih 300 oseb. — Večina je prepričana o krivdi obtožencev. NADALJNIH GLEDALIŠČ CHARLOTTE, N C.. 29. avgust«. Neprestana reka trgovcev, tekstilnih delavcev In farmerjev se je pomikala v sodno dvorano Mecklem-burg okraja, ko so včeraj pričeli izbirati poroto, da sodi šestnajst stavkarjev, ki so obtoženi umora. Zagovorniki trdijo, da bo težko dobiti dvanajst mož med tisoči, ki bi ne imeli vnaprej sklenjenega mnenja v tem slučaju in to je bilo deloma potrjeno vsled števila zavrženih kandidatov. Ko se je sodišč* odgodilo, so bili izvoljeni le trije od 185 mož, ki so bili zaslišani. Zagovornik je rekel, da bo treba LO SANGELES. Cal.. 29. avgusta. — Foxova družba je kupila v Coloradu. New Mexico in Wyoming dvajset nadaljnih gledališč. Foxov manager H. B. Franklin je izjavil, da ne bo dolgo, ko bo Fox kontroliral vsa važnejša gledališča po Za-padu. ABESINSK1 POSTNI MINISTERODPOTOVAL • BERLIN. Nemčija, 29. avgusta. Danes je odpotoval odtukaj abesin-ski poštni minister Berhand Marcos. V Nemčiji se je mudil več tednov ter študiral poštni in brzojav-, ni sistem. m ADVERTISE 4'GLAS NARODA" DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-| šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: DIB. v Jugoslavijo 600 .... .... $ 9.S0 Lir 100 1,000 .... .... $ 18.40 M soo 1,500 .... .... $ 40.70 M 800 9,000 ____ .... $ 90.50 M »00 10,000 ____ ____ $180.00 M 1000 v Italijo I 1.7» $11.30 $16.80 $27.40 |M1« Strank«, ki nam naročajo ieplačila 9 ameriških dolar jih, opo-gar jamo, da smo vsled tporanma § naHm ivikmi 9 starim kraju v s tonu znižati pristojbino ta taka Upločila od 8% na %%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $60 —- $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih eneakor kot gormj navedeno, bodi«! f dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfte pogoje. Pri velikih naka-«lih priporočamo, da ee poprej s nam eporasnmete flede ^ nefcaaile. IZPLAČILA PO POtTI ao REDNO IZVR&CNA V DV«M OO TRIM TKONll JWJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER 2J PRI8TOJBINO 75e. 5AKSER STATE BANK Dr. W. Vernon Lytic, njegova žena In šest otrok obiskuje poletno šolo Columbia vseučilišča v New Torka. Najmlajša dva sta v vzg ojevališču omenjenega zavoda. 8 CJOBTLANDT STREET, I TiUphonš: j^M—hI —lli lll I" II lilllillllllllliyil Borila9 N*W TOV, H. X. 03BO mmwrnvMBOBBaz aan&f LAS NABOB A* NEW YORK, FRIDAY. AUGUST 39,1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ^ Naroda" | Owned and Published by SLOV ENI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedlk, Treasurer i.fw jri Place of business oX the corporation and addresses of above officers: m W. Ittli Street, Borafb of Manbatan, New York City, N. Y.I V "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado .........................$9.00 Za pol leta ____________________93-00 Za četrt leta .............................$1.50 Za New York za celo leto____.$7.00 Za ool leta .................................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto_______$7.00 Za pol leta ..........~.......................43.50 Subscription Yearly $3.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 219 W. 19th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3979 Novice iz Slovenije. Zopet požar v kranjski okolici. JOŽE ZAVETNIK V Hinsdale, 111., je umrl Jože Zavrtnik, bivši urednik Klatila S. Nf. P. ,J. "Prosvcte". Že v Ameriko je prijel ves prežet in prepojili z ide" jami novega časa — kakor so takrat nazivali soeijalizem. Kot delavec je prišel v to zemljo in kot delavec je žarel uriti delavce nauk, v katerega je trdno in neomajno veroval. Ker je poznal delavske težnje, je bila njegova preprosta beseda tako prepričevalna, da so šli za njo tisočeri. Danes mu ne more nihče očitati, da je bila kriva pot, ki jo je kazal in da je bila njegova beseda prazen zvok. Coveku, ki posveti vse svoje življenje eni sami ideji in se zanjo neustrašeno bori do konca, pravimo junak in značaj. In to je bil pokojni oboje v najširšem in najglobjem zmislu. Vso skrb je poz večal tudi svoji družini. Vedoč. kako pekoči so delavski žulji, jili je potom izobrazbe spravil k boljšemu kruhu. Iz malenkostnih pričetkov je začelo rasti ogromno delo njega in njegovih tov arišev. — Slovenska Narodna Podporna Jednota. Pred smrtjo se je kot Tolstojev Pravičnik razgleda 1 vsenaokrog. Vsepovsod je videl zorno klasje, ko se je solnce njegovega življenja približalo zatonu. . PROCES V GASTONIJI V Charlotte, N. C., se vrši proces proti tekstilnim delavcem iz Gastonije in ta process vzbuj azanimanje vse dežele. .Šestnajst delavcev, ki so .z drugimi vred zaštrajkali, je bilo tekom nekega spopada aretiranih. A' istem spopadu je padel tudi policijski načelnik Aderholt. Pod čegavo kroglo, se ni moglo in se najbrž nikdar ne bo moglo dognati. Aretiran je bil pač sleherni, ki je prišel priganjačem v roko, vse so dodobra zaslišali in p rere.se t ali in slednjič jih je bilo šestnajst obtoženih umora. Razpoloženje v Gastoniji je bilo tako, da ni bilo niti ■nisliti na leak pravičen proces. Delavske organizacije in družbe, ki set zavzemajo za pravičnost in nepristranost sodnega ravnanja, so uvedle veliko propagando, da dosežejo pravičen proces. To se jim je že s tem precej posrečilo, ker se obrav uava ne <-rsi v Gastoniji pač pa v Charlotte, N. C. Državni pravdnik* je izjavil, da se bo zavzemal edi-iiole za pravico. Celo če bi perota spoznala obtožence krivim, bi ne zahteval zanj« smrtne kazni. To je .važna izjava, ki dokazuje, da oblasti niso pre žete z duhom maščevauja* Istotako je tudi sodnik Barnhill v svojem otvoril-nem govoru obljubil da bo povsem nepristranski. Obljubil je, da sej ne bo oziral ne iia barvo in ne na pleme ter da v procesu ne bodo igrale nobene vloge go* spodarske, industrijalne, politične ali venske; zadeve. Če bo to res, ee bo Jug znebil velikega madeža, kajti sodiščem po Jugu so očitali, da se teflitnica pravice večkrat na čuden način obrne v nepravo smer Smrtni skok s kranjskega mestu. 11. avgusta so ljudje, ki so hiteli k turistovskemu vlaku na kolodvor. ugledali na produ pod savskim državnim mostom nasproti Majdičevemu valjčnemu mlinu moško truplo-, o čemer so takoj obvestili mestnega stražnika Figarja in orožništvo. Orožniški narednik Sever in ka-plar Pekovak sta začela vršiti prve poizvedbe, komisijonalni ogled pa je izvršil okrajni sodnik dr. Kobe v navzočnosti uradnega zdravnika, nakar je odredil prevoz mrtveca v mrtvašnico na mestnem pokopališču. Iz listin in potnega lista, kar sc našli v vodi. se je ugotovila identiteta mrtveca, ki se piše Emil Viz-jak. zasebni uradnik doma iz Motenega, pristojen v občino Ho-tiče, srez Litija. Nadaljne poizvedbe orožnikov so pojasnile skrivnostnr smrt, o kateri se je spočetka domnevalo, da ni izključeno kazenske dejenje. Mrtvi Vizjak je šel prostovoljno v smrt in skočil preko ograje z mosta. Zgoditi se je moralo te ponoči. Vizjak je najbrže nameraval skočiti v savsko strugo, zaradi teme pa je zašel, skočil vstran struge in priletel na kameniti prod. 9 m globoko ter je na mestu obležal mrtev. Pri padcu se mu je stisnil prsni koš, zlomila se mu je noga in dobil je težje poškodbe tudi na tilniku in na glavi. Vizjak, star 67 let. je prišel pred par dnevi v Kranj in iskal službe Skušal je priti v "Jugočeško". Popoldne se je oglasil v pisarni mestnega županstva, kjer mu je dal župan Pire 50 Din podpore. Nato je šel Vizjak po gostilnah. Naposled se je ustavil v gostilni Semen, kjer je še vprašal pri odhodu natakarico, če je že blizu mosta. Po dobljenih intormacijah je bii Vizjak na stara leta povsem zapuščen in gmotno runiniran. Bil je dvakrat poročen in zapušča eno ženo v Gradcu, eno pa v Lipskem Pred dvema letoma je vložil v neko mokronoško pekarno 40,000 dinarjev, a je razen majhne odpravnine vse izgubil. Brez imovine in zaslužka je končno obupal in se podal v smrt. Izgredi in nesreče. 11. avgusta je bilo pri Sv. Miklavžu na Gorjancih žegnanje, ki se je po običaju spremenilo v veselice po raznih gostilnah. Pri neki taki gostiji je bila družba 15 fantov, delavcev gorjanske žage. Kc so se fantje krepčali, je primahalo kakih 20 fantov iz Vrhpolja, ki sc menda iz kake stare mržnje navalili na družbo s palicami. Razvila se je prava bitka, iz katere so od- j nesli delavec Janez Kobe težjo j prsno rano z nožem, kurjača Lu- ! žar in Recelj pa težje udarce po glavi. Vsi trije so v tukajšnj bol- j rici. Razne poškodbe imajo še nekateri drugi, ki pa se zdravijo do- i ma. Vsi ranjenci so iz tabora na- | padenih. te so tudi napadalci kaj j izkupili, šc ni znano. Nesreča je spremljala tudi žegna- j nje v Šmarjeti. Možnar se je 24. letnemu Janezu Zormanu prehitro užgal ter ga obžgal po obrazu in po rokah. Tudi Zormana so odpre-mili v bolnico. 12. avgusta od 1. do 3. je divjala huda nevihta okrog Toplic in Straže. Na Gornjem polju je treščilo v hišo župana Klinca Zgorela je streha, drugo pa so rešili gasilci iz Vav-te vasi, domači in sosedje. Strela je ob 3. zjutraj udarila tudi v zvonik cerkve na Smuki. Četvorčki. rojeni v Ljubljani. 16. avgusta opoldne je ključav-nioarjeva žena Terezij Gorenc iz Mengša povila v ženski bolnici če-tvorčke dva fantka in dve punčki. Vsi štirje so zdravi in tudi 34-letna mati je popolnoma zdrava. Nato so četvorčke v bolnici krstili. Prvi fantek je bil krščen na očetovo ime Benjamin, prva punčka na ime Kristina, drugi fantek na ime Pavel. druga punčka na ime Marica. Boter je bil cerkovnik v ženski bolnici Ambrožič, botra pa baboca Ki-cova. Četvorčki so v porodniški kroniki Slovenije redek, če ne mogoče edin slučaj. Gorenčeva rodbina, ki je še 16. avgusta dopoldne štela osem oseb, — do sedaj je žena rodila že sedem otrok, od katerih je pa eden umrl — se je torej v enem dnevu pomnožila na 12 glav. To je vsekakor malce prehud u-darec a siromašno rodbino, katere oče je delavec v artilerijskem ar-zenalu ▼ Ljubljani in s težavo pre—, ilvlja tolikočlansko rodbino. j ^ Požari na Gorenjskem. 11. in 12. avgusta so se nad Gorenjsko prenašale hude lokalne nevihte z nalivi in strelami, ki so v kranjski okolici zanetile požar. — Manjši j ogenj je bil 11. avgusta v Šenčurju, znatno večjega pa je 12. ovgusta popoldne zanetila strela v Stražišču. To je postal skoro katastrofalen za vso vas. V Šenčurju so zgodaj dopoldne imeli gasilci svojo običajno nedeljsko vajo. Ker pa se je približevala neviht,a so jo prekinili. Čim so spravili orodje v Gasilni dom, se jc strahovito zabliskalo in strela jc udarila v velik kozolec veleposestnika Kobasarja. Gasilci so takoj hiteli na pomoč, toda požar je met tem s strahovito naglico že uniči' večji del kczolca in se ni dalo ničesar več rešiti. Ker je s kozolcem vred uničen tudi ves letošnji poljski pridelek, je škoda tem občut-nejša. Kmalu potem, ko je bil o-genj pogašen, je tudi nevihta pojenjala in so se črni oblaki prenesli dalje proti Bledu. 12. avgusta popoldne malo po 14 uri so se preko Sv. Jošta zopet približali črni oblaki in se zgostili nac Kranjem. Začelo je rezko treskati in lilo je kakor iz škafa. Ljudstve je s strahom pričakovalo, kaj bo n tega, prepričano, da tudi to pot nevihta ne bo minila brez ognja. Po najsilevitešem tresku je bil kmalu telefonično obveščen načelnik kranjskih gasilcev Rici Mayr, da jc treščilo v Stražišču in da grozi požar uničiti vas. Z vso naglico je od-didral izpred Narodnega doma gasilni avto z malo motorno brizgal-no proti Stražišču, kjer je bila stanovanjska hiša sitarja Gašperja Blajžlja ža vsa v ognju. Strela je v slamnati strehi zanetila ogenj in veliki plameni so kmalu nato objeli tudi sosednjo stanovanjsko hišo tovarniškega delavca Franca Eržena. Domači gasilci, ki so bili prvi na mestu in so jim prihiteli na pomoč tudi tovariši iz Bitnja, so skušali omejiti požar z ročno briz-galno, a pravi učinek je imela šele mala kranjska brizgalna tvrdke Rosenbauer, ki je bila pred kratkim blagoslovljena in je takrat z velikim uspehom prestala ognjeni krst. Obstojala je velik nevarnost, da ogenj uniči velik del Stražišča, ker je med nalivom vladal tudi močan veter. Toda kranjska mala brizgalna je z ostrimi curki vidoma omejevala požar in branila rde-oemu petelinu prehod na ostala poslopja. Vodo so črpali iz jarka, ki ga je sproti polnil naliv. To je bila še edina sreča v nesreči, ker sicer daleč naokrog ni vode. Obe stanovanjski hišici sta pogoreli do tal, rešiti se ni dalo nič drugega, kakor nekaj pohištva. Skupna škoda, ki jo trpita pogorelca približno vsak na polo.ico, se ceni na 140.000 dinarjev, dočim je bil Bajželj zavarovan samo za 10,000 Din, Eržen pa za 25,000 Din. Pri reševanju se je skoro smrtno ponesrečil 801etni Gašper Bajžlej, ki je skušal iz goreče hiše rešiti nekatere malenkosti. V zadnjem trenutku so ga potegnili iz objemov ognja. Nevihta se je polagoma umirila in črni oblaki so se prenesli proti Jezerskemu in Kamniškim planinam. ADVERTISE in "GLAS NARODA" NA KRIŽU JE HOTEL VISETI 12. avgusta je bil dan požarnih nesreč za okolico. Po velikem ognju v Stražišču je zagrozila podobna nesreča kraju Predoslje, kjer fja ni j Fred berlinskim sodiščem se je bila vzrok strela, temveč skrajna vršila te dni zanimiva obravnava, enprevidnost. Ta ogenj je nenado-jcirjeu;^ akrobat nmerje tožil ma izbruhnil in bi bil lahko katastrofalen za vso vas. Povzročili so ga z neprevidnostjo cigani, ki jih je vzela iz usmiljenja pod streho posestnica Jera Cuderman. je vseučiliškega profesorja in zdravnika, od katerega je zahteval odškodnino. ker ga je z operacijo, katero je sicer sam naročil, pohabil. Ilmer se je hotel v cirkusu in gle-Štiričlanska ciganska družina Se- tališčih producirati in prišel je na ged iz Seebacha na Koroškem j0 i cri&lnalno idei°> da bi se dal krije prišla zvfečer prosit prenočišča, j žatL mil se viseti na križu in Ko je bilo prošnji ugodeno so ci- ; celc rcke in n°£e si dal PrebiU gani svojo prtljago spravili na pod, i z žebl)i- Posrečilo se mu je najti svojega konja pa so privezali na nekega vseučiliškega proferorja-dvorišču. Ko so se domači že spra- kirurga, in prosil ga je. naj ga ope-vili k počitku, je pritekel pred hi- i rira tako- da bi imel v rokah in no šo 11-letni ciganček, zaklical dva-l&ah vedno pripravljene luknjice Priprave za poroko. krat na ves glas: "Feuer!" — potem za žebIe-pa zbežal. Ko je posestnica stopila Profesor se je dal pregovoriti in iz hiše, je zapazila ognjene zublje | »aPravil je operacijo. Na rokah m nogah ie napravil Ilmerju luknjice irv zahteval je za operacijo 20.00C mark. Ilmer je plačal in hotel jc švigati iz gospodarskega poslopja. Domači gasilci so ogenj lokalizi- rali. Uničen je pod. hlev in drvarnica ter ima posestnica nad 80,000 dinarjev škode, zavarovana pa je za 20.000 dinarjev. V zmedi, ki jc nastala ob izbruhu ognja, so imeli cigani dovolj prilike za beg. S seboj so vzeli konja. prtljago pa so pustili. Ubegle cigane zasledujeta orožnika Prešeren in Petkovšek, ki se še nista vrnila. Uničena cerKcv na Smuku. Strela je udarila v zvonik cerkve na Smuku nad Scmičem. Bila je veliko večja škoda, nego se je ob prvih vesteh pričakovalo. Požar je do malega uničil lepo romarsko cerkvico. Vsi trije zvonovi so razbiti. Med temi je bil eden zgodovinske vrednosti. Bil je dar grofov Lichtenbergov. Škoda se ceni na 120.000 Din. Cerkvica ni bila zavarovana, kar je vse graje vredno. Prava zanikr-nost pa je tudi to, da se ni postavilo na njej strelovoda. takoj nastopiti, za kar je potreboval primerno reklamo. Nekega dne so ga našli v vagonu berlinske predmestne cestne železnice križane^a V oddelku II. razreda je imel v kotu postavljen svoj križ. na katerem je visel pribit z žeblji. Kako je tc napravil in kdo mu je pomagal, ni povedal. Toda s prvim nastopom ni imel sreoe. Moža so sneli s križa in ga poslali najprej v norišnico. potem pa v bolnico, kajti rane na rokah in nogah so sc mu začele gnojiti. Kmalu so se mu tako ogno-jile, da na produkcije ni mogel več misliti. Sicer mu je pa tudi policija prepovedala javno nastopiti Razočarani Ilmer. ki kljub silnim bolečinam in znatnim stroškom ni dosegel svojega cilja, je ovadil kirurga sodišču in zahteval odškodnino za pohabljene roke in noge. Toda tudi pri tem ni imel sreče. Sodišče je profesorja oprostilo in sicer iz naslednjega zanimivega razloga: Pismena pcgoclba, katere je sklenil Ilmer z obtožencem, jt nemoralna, ker je šlo za zavedne pchabljenje zdravega človeka. Pc Velik lovski pogon v kamniških lo- zakonu so pa nemoralne pogodb? viščih. Kamniški sresiu poglavar dr. Ogrin je prejel pritožbe in sporočila občin Zgornji in Spodnji Tuhinj, nadalje prebivalcev na Veliki in Mali Planini ter še iz raznih krajev širške kamniške okolice, da se tam okoli klati krvoločna zver, ki napada drobnico na paši in povzroča kmečkim gospodarjem zadnje dni vedno večjo škodo. Nekateri trdijo, da je zver dozdaj raztrgala v raznih krajih skupno nad 40 ovac. različno pa se glasijo sporo žila, kaj in kakšna je ta zver. Dočim nekateri zatrjujejo, da gre za velikega starega medveda z družino, domnevajo drugi, da se je priklatilo v kamniške gozdove par volkov, ni pa tudi izključeno, da davijo drobnico podivjani psi. Da se pašniki in lovišča zopet rešijo krvoločnega priklata, je sre-ski poglavar odredil splošno pogon za opasno zverjo in to v loviščih Spodnji in Zgornji Tuhinj, Hrušev-ka, Loka pri Tuhinju, Gozd, Županje njivčT v revirjih grofa Apfal-terna, kamniške meščanske korpo-racije ter na Veliki in Mali planini. f V spominu je še, kako hude preglavice je nekaj let pred vojno povzročal štajerskim kmetom in lov-ccm zloglasni "kmečki strah" iBauernschreck) ki so ga po dolgotrajnih pogonih le ustrelili; bil je podivjan volčjak. Živel je možiček, ki je vedno bolj v tla lezel, in nazadnje so ga bile same hlače in same ubogljive besede.. Nobenemu človeku ni skrivil niti lasu na glavi, najmanj pa svoji preljubi zakonski ženici, ki je bila nad šest čevljev visoka in močna ko hrust. Ko je par dni po poroki pnšel sedemnajst minut prekasno domov, je stopila predenj in ga osato pogledala rekoč: — Fant, tako se pa midva nisva zmenila. Še enkrat* Samo še en-krat! S-a-m-o s-e e-n-k-r-a-t! S takim poudarkom so bile izgovorjene te besede, da je možička do mozga streslo in je pomislil: — Salament. lepega zledja sem si nakopal na glavo! Tako je pomislil, rekel pa seveda ni in tudi nikdar pozneje ji ni ugovarjal. Dokler sta bila sama. je kuhal in pomival, ko je pa prišel otioK r.a svet. sc je njegovo delo znatno pomnožilo Šc za otroka je bilo treba kuhati in plenice je bilo treba prati. Udal se je v božjo voljo. Dan je bil dnevu podoben, nikdar nobene spremembe, toda on sc je vsemu priučil. Otrok jc dcra-sčal. Bilo jc čedno dekletce, katero so klicali za Rozi. Rozi jc bila v hiši vladarica, njena mati je bila ministrski prezident. ubogi oče je pa tiauanil. Bila je zima in bilo je leto. par zim in par let. pa se je Rozi začela razvitati v lepo mladenko. Ko je bila stara Rozi trinajst let je rekla očetu: — Ol:, vrzite no stran tisto lajfo, ker tako strašno smrdi. Sem ti že jaz mislila reci. se je oglasila ona — da ima vsaka stvar svoj konec in tudi tvoja to-bakaiija ga bo imela. Dai sem faj-fo. pa kar hitro. In možiček ji je dal fajfo s tresočo roko ter ostal pod milim Bogom sam na svetu. To se pravi, imel je ženo m Rozi, oziroma žena in Rozi sta ga imeli za hlapca. Služil je udano, brer »odrnanja. Ko je šla Rozi delat, je moral j zvečer zvijati čipke za dve. To je Kakor javljajo iz Rima, je šte- bila vsa njegova zabava, vilo prebivalcev v italijanski pre- Ko so pa lani prišli v modo klo-stolnici prekoračilo 900,000 duš :n buki brez čipk, se je moral še tej se bliža milijonu. Po zadnji stati- zabavi odreči. stiki ima Rim 902.561 prebivalcev Mladina je po velikih mestih prej in je poleg Milana in Napolja eno i zrela kakor na farmah ali pri nas neveljavne in zato je bila tožba zavrnjena. Berlinski listi pa ne poročajo, dali ostane kirurg, ki je nemoralno pogodbo podpisal kljub temu vse-učiliški profesor. RIM SKORO MILIJONSKO MESTO Glavna privlačna sila, ki n^m dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 41% mesečno obrestovanje. Sakser State Bank New York, N. Y. najbolj obljudenih italijanskih mest. V zadnjih sto letih se je število rimskega prebivalstva neprestano dvigalo. L. 1812. so našteli v njem komaj 117,000 duš; 1. 1853 jih je bilo že 176 tisoč, 1. 1870 226,000, 1. 1881 je doseglo število rimskega prebivalstva okroglo 300,000 ljudi. doma. Skoro sleherni dan je prišla Rozi domov z novo pošto, kakšnega fanta ima.- In mati ji je koj dala svet, če bo fant kaj prida ali ne. Tako sta zbirali vsak dan od dekletovega štirinajstega do sedemnajstega leta. In ko je bila Rozi stara sedemnajst let. se ie šele pravi pojavil. L. 1901. je število zopet narašlo na Imel je vsepovsod velike bogatije. 462,000, dvajset let pozneje je imel Rim 691,000 duš. zadnje štetje na je pokazalo prirastek v takem obsegu, da se bliža Rim danes milijonu. Seveda delajo Rimljani tudi primerjave. Največ prebivalcev je i-mel Rim pod cesarjem Avgustom. Takrat so našteli 1,336,000 prebivalcev. Ob času avinjonske sužnosti pa je bilo število prebivalstva na najnižji stopnji, kar jih pozna zgodovina; znašalo je namreč samo 17,000 ljudi. MRTVEC PR0T0K0URA SVOJO SMRT O svojevrstni nezgodi poroča ho-landski tisk. Nekega policista v Buessumu je povozilo. Njegovi kolegi so ga dvignili umirajočega in ujeli še pravočasno njegove zadnje besede: "'Bodite zdravi.... Moja zavarovalna polica je v železni blagajni." Preneseli so ga na policijsko stanico, ga položili na poste j o in začeli zapirati okenske zaslonke v pc slop ju, kadar imajo mrtvega v hiši. Hipoma pa so začuli iz sobe, kjer je "ležal" ne vol j no klicanje: "Kje je spet reportna knjiga." Stekli so v sobo in ga videli, kako stiče po miznicah. Mrt-i > vec ni bil mrtev. Se preden so se do dobrega osvestili, je bil našel knjigo in začel vanjo vpisovati poročilo o svoji nesreči: "Danes, dne toliko in toliko, se je pripetila na vogalu ulice te In te nesreča itd.'' Ko je končal, so ga spravili v bolnišnico, da mu povežejo rane. edinolu v bližini New Yorka je bil razmeroma suh. Imel je posestvo v starem kraju, vilo v Floridi, farmo v Kanadi, dočim mu je morala v New Yorku nevestina mati posoditi denar za obleko in za pot. Ženitovanje je bilo jako pripro-sto. — Bomo kar na tiho m na hitra naredili — je pripovedovala mato slehernemu, ki Jo je hotel poslušati — že tako imajo ljudje predolge jezike. Pri poroki jc bila Rozi vesela, čimbolj pa se je pa bližal čas odhoda, tembolj zamišljena je postajala. Naenkrat je pa pretresljivo zajokala: — O mama. o moja mama! In ta strašanski jok je trajal do poznega večera, da so začeli že po-licmani patrulirati pred hišo. misleč, da koga živega dro na meh. Neprestano isto javkanje, ista pesem: — Jaz hočem mamo. jaz hočem mojo mamo. Brez mame ne grem nikamor. O, brez mame, nikamor ne grem. Nobeno prigovarjanje ni nič zaleglo. Avtomobil je trobil pred vrat-ti. Nastala je splošna zmeda. Tedaj se je pa ojunačil ubogi možiček ter rekel svoji ljubeznjivi hčerki: I, če ne moreš biti brez nje, jo pa seboj vzemi. Dva strašno pisana pogleda sta ga zadela. Nato se mu je z vrtelo v glavi. Še danes ne ve prav natančno kdo ga je bil lopnil po glavi: ženin ali nevestina mati? Nemara sta ga oba. > "GLAS NARODA" MCfT .TORJK» FRIDAY, ABGUST 30, ltt» The LARGEST SLOVSNR DAILY ta.O* ft A Razkritje strašnega zločina y Bid LokL KNUT HAMSUN: Bil sem sprevodnik cestne železnice v Chlcagu. Tu se mi je pripetil sledeč, strašen dogodek. Bilo je prav na sveti večer. V moj voz je stopil gospod tridesetih let, iepo napravljen, a brez površnika. kljub poznemu letnemu času. "Sel sem od doma. kakršen sem ravno bil. Prehiteti hočem svojo ženo," mi je rekel. "Aha, z božičnim darilom." sem dejal. "Da. tako je," je odvrnil gospod in se smehljal. Toda ta smehljaj je bil prav čuden. Skoraj se je režal in zavijal je ustnice. I "Ali hočete zaslužiti deset dolar-j jev?" Seveda sem hotel; in vzel je iz listnice bankovec, ter mi ga izročil z opombo, da mi zaupa. "Kaj naj vam pa storim?" "Na vogalu Monrojeve ceste ie( med tramvajskimi tračnicami vhod v podzemski rov za kabel. Vse je že pripravljeno, da bom lahko takoj i zlezel v ta vhod do vratu. Vi le ve-dno pazite, kdaj bom notri, tedaj, pa ustavite z in me izvlecite sku- j pa j z vašim veznikom iz vhoda. Če-' tudi sc bom upiral in izjavljal, da, hočem umreti. Z voznikom sem se ' že tudi dogovoril in mu dal ravno toliko. To hočem storiti radi žene, kt se bo peljala tedaj v tne gripu. t The Krip je bi! prvi, popolnoma od-prt voz. kjer je bil tudi voznik, t j Naj moja žena vidi. ko da. sem se hotel umoriti. Danes sem namreč bral njeno pismo na moža. s katerim me vara, da se bo peljala v the gripu. da jo bo lažje spoznal. Tudi vi ju boste lahko spoznali. Imela bo rjavo, kožuhovinasto obleko in je zelo lepa. Če se bo onesveti-la, ko me bo zagledala v tej nevarnosti, tedaj jo nesite v lekarno, na1 vogalu Monroeve ceste." "Toda, saj bi si lahko prihranili' svoj denar in bi šli kar v oni vhod!"j "Ti veliki Bog! Kaj pa. če me ne bi opazili, ne vi, ne vaš voznik-? ') Res! V tem slučaju bi ga zagrabile vilice, ki drse med tračnicami po| kablu in bi mu gotovo odtrgale glavo. "Kakor hitro dobim telefonično obvestilo, kdaj bo šla moja žena. se bom podal v oni vhod. vi pa na tem kraju pazite, da me ne izgre-šite." To mi je povedal in še pokazal lekarno, nato pa je izstopil. Ko sem peljal četrtič skozi mesto, je vstopila v the grip mlada dama, v rjavi kužuhovinastl obleki. Sel sem k njej po prevoznino in pri tem me je pogledala naravnost v obraz. Bila je zelo mlada in lepa, oči pa so ji bile modre in tako nedolžne. Nesrečnica. kaj strašnega vas pričakuje! Gotovo ste kaj zagrešila in sedaj vas čaka kazen. Prav gotovo vas bom pa nesel z največjim veseljem prav nežno v le-! karno Ko sem čez nekaj časa pogledal v the grip, sem zapazil, da se pogovarja voznik, veliki Pat, Irec, z mla- ZMAGA ŽENE do damo, dasiravno mu to ni bilo dovoljeno. Da. mlada dama je prisedla je bližje *k vozniku in se prav živahno z njim pomenkovala, ta pa jo je prav verno poslušal! Bližali smo se že Monroejevi cesti. V the gripu se onadva nista več pogovarjala, le voznik je prikimal, kakor bi bi postal v čem na jasnem in je pognal voz z vso hitrostjo. Sedaj sem stopil tudi sam v the grip, da bi mogel paziti na moža v rovu in zaklical sem vozniku naj vozi počasneje, ker sem ravno zapazil med tračnicami črno piko. Mogla je biti to človeška glava. Pogledal sem damo. Tudi ona je imela pogled uprt v to črno točko in se trdo oprijemala svojega sedeža. Že se boji kake nesreče, a kaj šele. ko bo videla kdo da je ta. Veliki Pat jc vozil vedno še z veliko naglico in vsi moji klici niso pomagali, da bi voz bolj zavrl. Razločno sem videl glavo našega moža v vhodu rova, kako je gledal proti nam. Zapi-skal sem na piščal glas znak za: — Stoj! Pat je vozil vedno enako hitro. V četrt minute se mora zgoditi nesreča. Udaril sem po zvoncu in skočil k zavori. Toda bilo je že pre-) č pozno. Škripajoč' je zavozil voz preko vhoda, preden se je ustavil. Skočil sem z voza. Bil sem popolnoma zmešan in spomnil sem se le, da moram prijeti moža. ki se mi bo upiral. Toda zopet sem stopil v the grip in kar nisem se mogel u-rniriti. Tudi voznik je bil ves ko zmešan in spraševal je kar brez: smisla, ali so bili ljudje v vhodu ;nI kako je bilo mogoče, da ni mogel t ustaviti voza. Mlada dama pa jej vzklikala: Strašno! Strašno! Obraz ji je bil bled ko zid in krčevito ! je oklepala svojega sedeža. Toda ni j se onesvestila in Kmalu nato je stopila z voza in odšla. Takoj se je zbralo mnogo ljudi pod zadnjim vozom mojega tramvajskega vlaka smo našli njegovo! glavo. Vilice so ga prijele pod bra-! do in mu je odtrgalo glavo. Prišel; je tudi stražnik, in vsi potniki so mi j pritrdili, da sem piskal, zvonil in i tudi zagrabil za zavoro. Veliki Pat me je pa prosil za nož in ker sem mislil, da si hoče kaj prizadejati, mi je pokazal revolver. Dal sem mu nož, nakar se je poslovil od mene in obžaloval, da bom moral sem peljati dalje, ker, da on mora iti. Le mirno vežo hoče dobiti da si bo odrezal gumbe svoje uniforme. Potem je odšel in jaz sem moral speljati tramvaj dalje do postaje. Nekaj dni za tem sem se sprehajal po kolodvoru in pred nekim vlakom, pripravljenim za odhod sem slišal svoje ime. V vagonu je stal veliki Pat, lepo napravljen .n brez brade. Kmalu ga ne bi spoznal in skoraj sem zakričal. "Pst! Ne tako glasno. Kako se je končala zadeva?" "Zaslišani smo bili in tebe išče« jo." "Grem na zapad, mi je pravil.— "Kaj imam od tega življenja. Sedem. osem dolarjev na teden, od teh štiri za hrano. Kupil bom zemljo in postal bom farmer. Razume se. da imam denar. Če greš z menoj, si hočeva poiskati zemljo krog Friska fantom, ki biva v mestu, pa ne čita v novinah športnih poro ill ali ki biva na kmetih in se izogiblje vsakega težkega dela. Fant, ki noče ali pa ne more pokazati svojega poguma in sile, bo skrbel v zakonu samo zase. Ne omoži se s fantom, ki kvart* t* denar. V takem fantu dh ii.ije kvartopirska strast, ki kmalu ubije njegovo ljubezen do domačega ognjišča, žene in otrok. Ne omoži se s fantom, ki zatrjuje, da nima nobene slabe lastnosti ali razvade. Kmalu se prepričaš, da ima napako, ki Je mnogo slabša nego pijančevanje. He omoži se s fantom, proti kateremu imajo ugovore tvoji roditelji, 6e se ne prepričaš, da so ugovori brez podlage. 65 odstotkov takih zakonov se razdere. Ne omoži se s fantom, ki pravi, da nima ratf otrok. To je sebičneŽ. ki te pahne v nesrečo. Ne odloži se s fantom, ki govori zaničljivo o tvojih roditeljih in starih ljudeh sploh. Kot mož te bo zanemaril in preziral, čim se pojavijo gube na tvojem obrazu. Ne omoži se. dokler nisi toliko stara. da dobro veš. kaj delaš. to Je imel razne interese. Bilo je v poletju 1. 1006. Brata Martin ter France Kraljič sta bila takrat trdna fanta. Na domu je gospodaril tedaj še njun oče, ki se je podal ob nevihti na polje. Treskalo in grmelo je, kakor za stavo. Nenadoma je švignila strela in zadet od nje, je padel stari Kraljič. Obležal je mrtev. Kraljičev oče je u-mrl brez oporoke in zapustil precej zadolženo posestvo. Glavni dedič je bil takrat seveda starejši sin France. Fanta sta zrlo v temno bodočnost. Na posestvu, ki je bilo — kakor že rečeno, — obremenjeno z dolgovi, nista mogla prislužiti ničesar. zaradi česar sta se odločila, ua jo pobereta čez veliko lužo v Ameriko. Sklep sta čimpreje Izvršila in res odjadrala v Združene države. Tamkaj sta delala po raznih tovarnah in je imel srečo mlajši Martin. Starejši France, ki je imel enako dobro voljo zaslužiti, je bil rozočaran ter se po treh letih napornega dela povrnil zopet v Iško Loko. kjer je prevzel posestvo in se pozneje, nekako pred 17. leti poročil z Japljevo Marijo iz Bresta. Kmalu za njim je prišel domov tudi Martin, ki pa se je že pe nekaj mesecih vrnil nazaj v Ameriko. Prebil je tamkaj zopet par let in se vrnil zopet leta 1911. Vzdržalo pa ga ni v domovini in jo je Tekli so tako meseci in slednjič se je vnesel tudi prej vedno dobro razpoloženi Amerikanec Martin. Omejil se je v vsem. pa tudi doma jc izgledalo, da ni vse tako v lepem redu. kakor so preje menili ljudje. Šc več! Sosedje so kmalu opazili, da sc zakonca Kraljič večkrat prepirata z Martinom, ki si jc v hiši zgovoril kot in preužitek. Martin se je podal večkrat med vaščane in da ne dobiva redno izgovorjene hiane in da se brat niti najmanjc ne zgane, da bi mu povrnil izposojenih 700.000 kon. Še bolj so se vsi čudili, ko se je raznesla ve?t. da sc braua. tožita. Martin je res terjal svoje pravice. Resigniral jc na polovico posesava, ki ga je svoječa£-no pc daril bratu, zahteval pa je po-vrntev denarja, ki mu ga je posodil v času. ko je še razpolagal z | velikimi vsotami. Na sodišču je bila dosežena poravnava in sta se pebatala oba brata, da plača France Martinu reden mesečni znesek, obenem pa ga obdrži na hrani in stanovanju. Zakonca sta občutila Martina kot velikansko breme. Slednjič sta se odločila za grozen zločin. Brat Martin. ki je spal včasi v sobi, največkrat pa v hlevu, je to nekako slutil. Bilo je na dan 13. marca, ko se Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPIŠI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U JJ sc vozi brat žc v daljni Ameriki po Prej jc moral Kraljič z orožnikoma aeroplanu. ... d? Iške in jc pokazal mesto, kjer Govorice o zagonetnem izginot- ; je nakopal truplo umorjenega bra- ju Amerikanca so pozneje za nekaj cas?. utihnile, vendar pa so se ljudje šc vedno spominjali Martina Kraljiča. Baš v poslednjem času pa so se pričele znova širiti sveže •vesti, da je bil Martin Kialjič ubit. Sestra Martina Kra!jiča Šušterši-i*eva je pisala sorodnikom v Ameriko. ki so odpisali, da Martina ni v Ameriki. Na podlagi tega zagoto- vila je stopila Šušteršičeva zopet k \ rožniki ln uebroj ljudstva s sosetl-orožnikom na Igu in zahtevala, ua uvedejo ponovno preiskavo. Orož- niki. ki zadeve niso popolnoma o- ! lJod zemljo' Jf* bilt> že mo0no raz pustili, so piičeli zepet poizvedo ta. Je to komaj četrt metra od struge Iške, tik malega ovinka dobrih 700 m proč od Ižanske ceste. Davi je odšla iz Ljubljane v Iško Loko sodna komisija, ki ji je na-i.cloval sodni svetnik dr. Stojkovič s sodnim zdravnikom dr. S»iherjein in zapisnikarjem. Eksliuminaciji trupla v Iščici so prisostvovali o- njih vasi. Truplo, ki je ležalo za dobro ped pobral nazaj kakor prvič. V Ame- . w ^ . , , , - • , i je kretala Francetova žena Marija riki je preživel leta. ko je divjala , . . . J r ... r Ifmer nut-9 in mrtTM clrrivnn«tnn po evropskih deželah vojna vihra. in je prišel pogledat v domače kraje šele po svetovni vojni. Prinesel je s seboj za pojme našega preprostega ljudstva velikansko premoženje, ki ga je trosil s prijatelji in domačo družino. Pri Kraljičevih so živeli takrat lepo življenje. Razbremenil je brata s tem, da mu je podaril svojo polovico posestva, povrh pa mu je BACILI IZGINILI Iz Moskve prihaja vest, da je na j bakteriološkem zavodu v Harkovu, | ki ga vodi dr. Solovjev. izginilo 30 i skulic z bacili sibirske kuge. Sumijo, da so se skulice izgubile med j prenašanjem. Doslej so našli samo eno skulico z bacili. Dr. Bolovjeva so zapeli, ker je zanemaril svojo službo. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA seotoječ is šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jaenifi, seznami držav, meat, nk, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vr&e po svetu. CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET MEW YORK c krog hleva in možu skrivnostno dopovedovala, zakaj se ima odločiti. Martin je takrat ležal v postelji v hlevu ter čul ženo svojega brata, ki je vpražala tega: "No, ali si že napravil, kar sem ti naročila?' France, ki je bil takrat navidezno ves zmešan, je zagodrnjal nekaj v brk, nato pa razumljivo odgovoril: "Ne, ne še, prav za prav pa ima- va ti okrog sosedov. Včeržij okrog 5. zjutraj sta siopi-la komandir orožni.ške postaje na Igu narednik Boštovan in narednik Klemene ponovno v hišo Franceta Kraljiča. Nalete .a v kuhinji na njegovo ženo Marijo. Narednik Boštovan je stopil pred njo in jo pozval, da prizna, kdaj in kje je bil umorjen Martin Kraljič. Ona se je pričela smejati, vendar pa je bilo opaziti velikansko zadrego. Marijo sta izročila nato tretjemu, pozneje došlemu orožniku, nakar sta takoj stopila v hlev, kjer sta našla Franceta in ga prijela epako trdo. kakor malo poprej njegovo ženo. France se je že prvi trenutek strahovito prestrašil, nakar je prišel v čedalje večje zagate, kar je odločilo njegovo usodo. Slednjič jc po zagotovilu orožnika, da mu preobrnejo ves "cimper" prostodušno priznal zločin. Skušal pa je samega sebe razbremeniti, zagotavljajoč o-rožnikom, da je umorila Martina krojeno. Umorjeni Kraljič je ležal na trebuhu. Bil je oblečen v zamazano križasto obleko ter jp imel na nogah tudi čevlje. Na glavi je imel na levem ^ciru velikansko zevajo-čo rano. Preklano je imel tudi desno .sence ter je šla razpoklina skoro do ušes. Zdravniško mnenje pravi, da sta bili obe rani smrtni, prizade-jani z ostrim orodjem, s sekiro. Zdravnik je izvršil obdukcijo kar na licu mesta, nakar so spravili truplo v že pripravljeno belo krsto. Grozni zločin je bil izvršen na večer 25. marca letos. Kakor je izpovedal aretirani France Kraljič. je prieakala Martina njegova žena Marija v hlevu. Martin, ki jc imel z Marijo intimne stike, je skušal zopet, kakor pripoveduje France siliti v njo, a se mu je ona uprla. Pričela sta sc prepirati in je ona takrat pograbila za sekiro in ga sedečega na jostelji dvakrat udarila po glavi. Martin je padel takoj mrtev po tleh, nakar je žena priklicala moža. Truplo sta naložila malo pc polnoči na voz ter ga odpeljala do Iške. kjer sta ga za-grebla. Mesto, kjer je ležal umor- va še čas". Te besede so šle Marti- njcgQva žcna nu. ki se je prav dobro zavedal, da, primite njo jaz nimam krvavih brat ter svakinja kujeta zoper nje- , rok je wtel zatrjevati. ga grdo zaroto, po glavi in je stvar < čim ^ jmeli orožniki njegovo pri. omenil tudi v družbi v gostilni "Pri | g0VQ ženQ |n ^ enakQ napovedali _ Gamsu" v Iški Loki. Enako Je po- , aretacij0( nakar so ga Speljali v Jeni Martin Kraljič, je bilo že par- krat preplavljeno in bi truplo, ki je ležalo v zemlji žc nad štiri mesece, odnesla prva večja povoden j, tako da bi ostal strahotni zločin lahko prikrit. Vendar pa je usoda hotela drugače in bo tudi ta grozotna zadeva kmalu pojasnjena v vseh podrobnostih. vedal o stvari tudi svoji sestri Marijani Suštertičevi, mlinarici in po-sestnici v Iški. Sestra se je njegovim besedam neznansko čudila in mu ni hotela vrjeti. Martin pa je vztrajal na stvari in je sestri še posebej omenil: "Če se mi kdaj kaj pripeti, vedi, da sta me onadva in da me morate tamkaj iskati". Na te njegove besede mu je pričela sestra prigovarjati, naj se preseli k njej, kjer bo živel prav tako dobro. kakor pri Kraljičevih in se mu ne bo treba bati za življenje. Minulo je zopet par tednov, ko se je nenadoma , raznesla vest. da je Martin Kraljič ponovno odpotoval v Ameriko. Ljudje so se čudili in so stvari le napol verjeli, čudno se jim je zdelo namreč, da Martin ni nikoli omenil, da hoče nazaj v tuje kraje. Po vasi so pričeli šušljatl o raznih, krvavih stori J ah, vendar ni nihče vedeli kaj pozitivnega. Za Martinovo izginotje so se pričeli pozneje zanimati tudi iški orožniki, ki so zaslišali brata Franceta ter njegovo ženo. Ta dva pa sta se izgovarjala, da je Martina nekaj ujezilo, zaradi česar se je odpeljal v Ljubljano in od tu nadaljeval pot v Ameriko. Orožniki pa zatrdilu niso verjeli ter so se preko nadrejene oblasti obrnili na ameriški konzulat y Zagrebu, odkoder so dobili informacije, da ni bil izdan na ime Martina Kraljiča ni-kak potni list. Orožniki bo povedali to zakoncema, ki pa sta se samo smejala in -ponovno zatrjevala, da hišo, kjer so ponovno zaslišali njegovo žena in ji enako napovedali aretacijo. Orožniki so odvedli Marijo Kraljičevo v Ljubljano in jo izročili žc okrog 14. v zapore deželnega sodišča. Popoldne so pripeljali v Ljubljano tudi Franceta Kraljiča in ga enako utaknili v zapor. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vate članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE "O L A S NAHODA" ■■"■i" 1 *■ 1 j — NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 39, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY to D. B. A. Mlada ljubezen K O M A N Za Glas Naroda priredil G. P. I (Nadaljevanje.) Silver! — je šepetala zopet ter iskala s svojima ledenima ustnicama čela mladega moža. Navdajal jo je nov občutek, očiščena 'ljubezen tako čista in bela kot sneg na gorah, ki so jo obdajale, ljubezen, ki je kraljevala nad mrazom, ki Je porazil telo ter dvignila dušo. Cisto in najvišjo vladarico, nemadeževano na krilih v čisti veter gora. — Silver! je zašepetala še-enkrat. To je bil globoki mir in sveto navdušenje ljubečih. Prav gotovo nista mislila na smrt. kajti narava noče, da bi zdrave človeške duše mislile na smrt Če pa bi ju zakopal sneg pod to samotno skalo, bi izdihnil?, svoje življenje brez bolečin, v tesnem objemu, srečna, da izgineta pod to belo odejo, dokler bi aprilsko solnce ne stajalo snega ter bi nju prah ne povečal gorskega prahu. Nju roki sta bili tesno sklenjeni, glavi sta držala skupaj in oči o-ber so zrle z otožnim navdušenjem proti zasneženim vršičem, kjer se je prikazoval prvi jutrišnji blesk. Nič več ni snežilo in tudi veter je polegel. Pobožna tišina je vladala vsepovsod. Vsi vrelci so spali pod snegom, nobeno živo bitje, noben ptič, čmrlj ali ličinka ni motila jasne nepremičnosti gora. Silver in Jako'oina sta si komaj drznila dihati. Solnce je vzhajalo preko navidezno mrtve pokrajine. Tako kot ljubeča mati med pošastnimi gorskimi vrhovi je osvetljala tudi porušene planete v vsemirju Nič več nista mislila nato. da zbežita. Nič več se nista premaknila kot skale krog nju. Otrpelost tega. kar ju Je obdajalo, se ju je polastila. Oslica ^a ni pozabila na svojo živalsko gibčnost. Pretezala je ude, hot kak navaden osel ter se ni pustila ustrahovati od veličine pokrajine. Naenkrat pa je zganila ušesa v severozapadno smer in zarigala. Imela pa je dobre razloge, da se obnaša tako. Iz bele okolice je videla naenkrat pojaviti se črno oslico s črnim jezdecem. Poleg te skupine pa so korakale dve ali tri več ali manj rdečih postav. Oslica se ni mogla vzdržati, da ne pozdravi iznova te majhne karavane, ki se je bližala. Ob istem času pa je hotela namigniti svojemu gospodarju, da se bliža izvanredni obisk. Njen gospodar pa je bil oči vidno zelo raztresen in vsled tega je oslica sama opazovala ta prizor. Kmalu pa ni mogla le videti, temveč ^ tudi slišati in raditega je našpičila sveja ušesa. Sredi bele puščave se je dvignil glas: — Hej, Jakobina, ali si tukaj? Presenečeni odmev Je ponovil isto vprašanje. Tedaj sta se ljubimca hitro vzravnala in Silver je rekel: — Kdo je? Poslušaj' Ali ne čuješ ničesar? Takoj nato pa se je oglasil isti glas. le še bolj razločno: J- Hej, Jakobina. hej, Silver, ali me čujeta? To je gospod župnik? — je zajecal Silver ter se dvignil. — Kaj hoče od naju? — He. he! Semkaj! — je rekel drugi glas v katerem je spoznal Silver, da j« oni vodnika Cuquereota. — Stopinje vidim v snegu. Biti morata povsem blizu. Če le ni prišel, da vzame nazaj svoje dovoljenje! — je rekel Silver svoji prijateljici. Mlada deklica pa ni očlvidno ničesar slišala. Povsem brez občutka je sedela ter opazovala vzhajajoče solnce. — Hej, Jakobina! Takrat Je prišel glas iz neposredne bližine. Oslica je energično dvignila glavo ter domnevala, da mora odgovoriti na ta hrup. — Tukaj sta! — je vzkliknil Coquerot. — Tukaj pod to skalo! Tedaj sta opazila ljubimca abeja Bordesa. ki je imel,zavit krog vratu velikanski šal ter okorno jahal na svojem Kadetu. V levi roki je nosil velikansko svetilko, katero je pozabil ugasniti v svojem razburjenju. Ob njegovi strani sta korakala dva vodnika: Coquerot in Leon Blelle. — Hej. Jakobina! Končno smo te našli! Ali nisi mogla preje odgovoriti? In ti, Montguilhem, pustiš ljudi vpiti, da bi si skoro razparali vratove, ne da bi dal o sebi kako znamenje življenja? Jaz bom gotovo izgubil glas. Jakobina. dete moje, objemi me! — Ali veš, da ga nisi ubila? To ni bil gospod Roumigas. temveč strašilo, lutka s čevlji in šerpo. ki mu je bila izvanredno slična! Veter je to stvar odnesel z drevesa! Ali razumeš sedaj? Pridi na moje srce!, Ti ostaneš moja nečakinja in sedaj se lahko povsem mirno vrnemo domov! Ah, moj Bog. to razburjenje me bo še ugonobilo. Obenem je povlekel abej steklenico iz žepa ter napravil iz nje par požirkov. Jakobina je poslušala to izjavo, ne da bi bila prav posebno presenečena. * — Ali res"1 — je odvrnila z mirnim glasom. — Strašilo je bilo to Torej nisem umorila nikogar? Tem boljše! PosluSaj' — je rekel abej, katerega je konjak nekoliko az-grel. - Meni se zdi, da nisi prav nič presenečena. Lopovkaf K j pa, ce je bila to domenjena stvar! Ali sta me imela za norca, da ^zsilita moje dovoljenje? Ha. ha. vidva zrela ptička! --Stric, kako moreš misliti kaj takega? Jaz sem bila ? jvsem odkritosrčna. Vprašaj Silverjar Kaj ne. Silver, ti nisi vede1 nič za to? Abej pa je vzrojil: — O. moj Bog! Sedaj se ie tikata! Jakobina je Silver j a v svoji nedolžnosti že dol j časa tikala, a Libej ni vedel za to ter delal iz tega najbolj gorost? ne sklepe. Prcbnsanca, — je rekel ter takoj zavil, - jaz sem vama dal dovoljenje ter ga ne vzamem nazaj.... Beseda r jeja Bordesa.... Sploh j.a bi ne bilo več časa za to. No, vseeno. Lahk' si čestitata, da je bilo včeraj zvečer precej vetrovno! — Ali hočeš r j koliko konjaka, Jakobina? No. in ti. Silver? Vidva izgledata oba elo zaspana. Le pijta, to vaju bo potlvelo! Jaz ga bom še eno solzico — Otroka, ne umorita me! Mala karavana se je pričela nato r ^mikati nazaj proti Gargosu. * od nebom, razsvetljenim od solnca, so si nadele vse gore kot'poročno obleko. Emil Montguilhem. je umrl par dni po aretaciji kot so mislili prebivalci gora. Žalovanje za njim je zakasnilo poroko Jakobine in Sil-%erja za par meseaev. Spomladi pa. ko so šli vsi plazovi skozi vas. je blagoslovil župnik v napol razpadli cerkvi poroko svoje varovanke z lastnikom novega &lapa. Pupota je potrkavala na vse pretege. in Avgust je ministriral na uzoren način Že dolgo časa se je namreč pripravljal na to ter se ni zmotil niti prt suspiciat. niti pri povzdigovanju. Za xaro^ncema se je nahajalo par sorodnikov in med tema sta bila tufll Trancois Montguilhem, stari ovčar, kojega čreda se je vrnila dan poprej iz Pontiaqua, in doktor Henri Bordes, splošno znani Zdravnik iz Aigues-Vlves-les-Bains. Njima so se pridružili prebivalci Gargosa v svojih prazničnih oblekah. Celo Cajole sova koza, stalni gost svetega kraja, si je drznila pokukati skozi odprtinj kapele, a ob pogleda na sijajno družbo je prišla <. veliko zadrego ter hitro Izginila, ne da bi ji bilo treba zaklicati: — Hul, hui! . i . JESENSKA SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo sledeča skupna potovanja v stari kraj to jesen .na najnovejšem in največjem parniku Francoske parobrod ne družbe "ILE DE FRANCE" Prvi izlet 6. SEPTEMBRA 1929 Drugi izlet 18. OKTOBRA 1929 Božični izlet 8. DECEMBRA 1929 Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigu-, rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Gospoda Antoninusa Roumigasa ni bilo v poročnem sprevodu. Ko je izvedel, da je abej Bordes dovolil roko svoje nečakinje Silverju Mont-guilhemu. je kazal najbolj globoko ogorčenje. — Kako — je vzkliknil. — član klerusa se brati z bratom morilca! Ti ljudje onečaščajo mojo družino! Ničesar nujnejšega ni mogel storiti, kot zapustiti Gargos. ker sc je bal. da mu bosta novoporočenca otežkočala življenje, podprta od rvojega strica, doktorja Henri Bordesa po tem strašnem dogodku med Laroquom in Montguilhemorru Vsled tega se je vriil v Sauveterre de Bearn. svoj domači kraj. kjer mu je neki senator, ki se je očividno bal copernic, izposloval dovoljenje. da prevzame trafiko. Na Pic de Gargosu. sredi modrobelih Pirenej. zapazijo sedanji obiskovalci mramornat križ, a ničesar sličnega ni opaziti na gori, kjer sta se Jakobina in Silver prvič poljubila. Dohodki mladega para niso ie zadostovali, čeprav je Slap prinašal vedno večje dobičke! Par tednov po poroki je izvedel abej Bordes iz ust novoporočenih resnično povest o odvedenju Slapa, ki ga je lansko leto tako strašno razburilo. — Ha. ti lopov! — je vzkliknil ter se obrnil proti Silverju. — Torej si bil vendar ti! Bal se je. da bo podlegel kapi. — Midva sva ga vendar vrnila, stric! — je rekla Jakobina smeje. — Lo pojdite, stric, prav lahko mu daste odvezo! To je bilo zadnje razburjenje abeja. Bordesa. Daleč proč od vseh lazburjerj sveta je postavil poleg novega Slapa novo hidravlično stružnico ter pričel pod krasnimi gorami zopet izdelovati svoje blago. (K O N E C.) Pismo iz Julijske Krajine. ščanske šole, da morajo vložiti nemudoma prošnjo za iz premem bo slovanskih krstnih imen svojih o-trok, kajti v nasprotnem primeru preskrbi občina sama slovanski m-otrokom pristna italijanska imenu. Občina je podala sodiifcu prve fcred loge in sodišče je potrdilo izpre-membe. Zora je Alba, Danica Lucija, Metod Viktor. Svetka Santina, Orozdana Giordana, Vladislav Peter, Zorica Silvana. Milena Helena, Vladislava Carmen, Venčeslav Vinctnzo. Otroci imajo tako dvole imen: krstno in civilno, katero jc določila posvetna oblast. Prvotno se je mislilo, da se bodo imena Je prevajala ali nekateri otroci dobivajo povsem nova imena. Rimska Corrispondenza poroča o sistemizaciji župnij v novih provincah po dispozicijah konkordata med Italijo in sveto stolica Župniki bodo morali govoriti italijanski jezik. Tam, kjer bo potrebno in prikladno, bodo dobili župniki sporazumno s civilno oblastjo pomočnike, ki bodo govorili poleg italijanščine tudi jezik, ki se krajevno rabi. Posluževali se bodo tega jezika izključno za pridige v cerkvi* poduk katekizma in za spoved. i Na kongresu industrijskih sindikatov v Trstu je povedal posl. Do- j meneghni. da pretresa Trst občut-j na in žalostno brezposelnost. Lani se je priselilo v Trst 4529 oseb. letos jih je prišlo v petih mesecih že j 3490. kar le še pomnožuje brezpo- j selnost. Inozemsko delavstvo ima j večkrat prednost pred italijanskim. Bivše kombatente in invalide pog-)-; stoma odpuščajo. Domeneghini je z ogorčenjem povdarjal: "ne razumem, kako se morejo dobiti važni, organizmi, kjer je skoro zbran ves cvet avstrijskega častništva in bo-( jevništva." (Cretan je Parnikov - — Shipping New« — 31. avgusta: tit. L*>ui.». Olierlxiurj. Hamburg Cottte Itiani-am^iiu, Na|>ot;. t,,eiiu\a 2. septembra: Fran« e. Jl;i\r«- TtelNn-r. Cticrlxiurg. i!aml>ujg 4 septembra: Mauritania, Cherbourg 1'resiacul Harding, Oierbuurp. Hi .-men. 5. septembra: Muenclitn, Uoutogne Sur Mtr, '-r. -men. 6. Septembra: Ite tie France Jlnvre Homeric. Cherbourg ftelgentand. CherUrtmg. Aniw.-rfrn Uepublio. Cherbourg. ISremen Sta.tenda.ui, tlouk'gne sur Her, II«-t- lerdatn Kuitul, Xaiiuii, CSenova Minnesota. Cherbourg 7. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg LurlXuw. Bremen L~vtathp.li, Cherbourg 10. septembra: Saturn.a Trst 11. septembra: Karlsruhe, Hr«m«n Aciuitania, Cherbourg President IJxosev elt. Cherbourg, lire-men. 12. septembra: Bremen. Cherbourg. Bremen 13. septembra: Paris, Havre JJajfstic, t'litrlKiure Arabic, Cherbourg, Antwerpen 14. septembra. I »eutsc-hlatul, Cherljourg. Hajnburc Veen (Jam, Boulogne sur Mer. Bo da rn Cunte Grande N"apoIi. Ct-nova 324 LETNICA PODMORNICE 18 septembra: lierengarui, Cherbourg (irorge Wusi'ingtoii, Cherbo Kyiiilaui. Boulogne Kur Mer. Bot-terdam 19. septembra: St uttgai I. ilouh-igne nur " UK'll 20 septembra: Krame, I la w e «'.ynil'lc. Cherbourg Baptund. Cherl»>urg. Augustus, Xupoli, Ot Ant w cri" liuv a I 21 sepjtembra: Milwaukee. Cherbourg llauibnig \>,leiidarn. Boulogne nur Mer, liot-terdam Minn« kahda. Cherbourg 23. septembra: Ki .olute, «"herbvurg, Hamburg 25. septembra: Maui»tarna, Cherbourg Amet i.a. Cliel bourg. Bremen 26. septembra. 1'rendeii. Cbect/ituri:, Bremen 27. septembra. 1 !e de Kraiiie. Havre \ UN.uih. Trul Homeric. Cherbourg PenuUtid. Cherbourg. Berlin. Cherbourg. Brt-m B '»tteidam. i;<-u!> ^ ne Kiir l-rdam 28. septembra: Albert fta!tln, Cherbourg, iiambwrg. Leviathan, Chtrbuurg ADtwerpen Mer. Kol- am 1. Jesenski met. — sep. 6. France". 2. Jesen»M i*1et. — okt 18. d% Franc-" Božični skupni u»et, — dec., "lie de F-»r.Ce". META Z DANSKEGA TRST. 11. avg. i ! Pri odkritju spomenika v vojnim padlim dobrovoljcem v Gorici 8. avgusta so bili na marmorju po-| stavljeni tudi dalmatinski prapori, oni dobrovoljcev z zlatimi zvezdami in prapori drugih bojevniških udruženj. Ko se je vračal pre- : stolonaslednik Umberto na kolodvor, poroča "Piccolo", da je bil njegov avtomobil obsut s cvetjem pri palači tržaške trgovske banke,1 ki je bila sijajno razsvetljena ln kjer je bila zbrana dalmatinska! kolonija Gorice. Klicali so: Viva Savoia. viva il Principe, viva I« Dalraazia itaUana! Deček Albizzi jej dohitel avtomobil in izročil princu šop belih nagljev. zvezan s trako-n; iz višnjeve Žide s tremi glavami leoparda. Princ je šop sprejel in zahvalil zanj ter ga vzel s seboj v vlak. potrebno letalsko pristanišče. Prostor določijo v pristanišču Viktorija Emanuela III. Stroškov bo okoli 1,700.000 lir. Tržaški občinski načelnik Pitacco je sprejel poročilo | z radostjo in dostavil, da stopi ta-i koj v zvezo z vsemi interesiranci. Zračna služba bi se pričela prihodnjo spomlad. Elektrifikacija proge Trst—Postojna je bila napovedana lani. Potem je nastal molk. Sedaj poroča i tržaški tisk. da se elektrifikacija sigurno izvrši in da se prično dela| morda že v kratkem času. V Tr-j stu se mudi višji železniški urad-. nik inž. Querini, ki ima nalogo, iz-' vesti na progi Trst—Postojna vse! potrebne poprave za pospeševanje prometa. "Piccolo" piše o razvoju jugoslo-! vanskega mornarištva in izvaja, da V Berlin je prispela s pariškim vlakom najbolj nenavadna potnica, kar se jih je kdaj peljalo ^o tej progi. To je dražestna ml^da dama v starodanski noši, s torbo in ruto okoli glave in se imenuje Meta. Ima eno samo, obžalovanja vredno napako, to napako, da ne more govoriti. Govoriti pa ne more zato. ker je samo lutka, lutka " naravni velikosti. Pomaga si na ta način, da nosi pri sebi papir, na katerem so navedene glavne postaje njenega potovanja s prošnjo na sopotnike, naj jo pri prestopih z vlakov vselej postavijo v pravilni vlak. Na ta način je prepotovala v II. razredu vso dolgo pot i.: Kodanja preko Pariza na svetovno razstavo v Barcelono in iz Bar- , celone preko Pariza v Berlin, od koder se vrne kmalu nazaj v Ko-danj. Ves čas so bili sopotniKi' skrajno ljubeznivi do nje in so zvesto izpolnjevali navodila na njenem listku. Za ljubeznivost se jim je oddolževala s cigaretami in kra-, kočasnimi knjigami, ki jih je nje torba vedno polna. Pri sebi ima tudi album, v katerega ji novi znanci po poti zapisujejo mične spominske pesmice. V Berlin je prišla aa veliko razstavo reklame, kjer bo propagirala industrijske izdelke svoje domovine. Poslalo po jo je v svet uredništvo kodanjskega dnevnika "Politiken", ki si je s tem samo napravilo najboljšo reklamo. IŠČEM SLUŽKINJO ZA HIŠNA DELA k trem otrokpm. Mesečna plača *40. Oddaljena sem dve uri od New Yorka. Angela Voupotic, je Trst baza za promet Jugoslovan-."" Ross Street, Danbury, Conn, ske mornarice. Vse proge se ga po-—______________ Ko so med svetovno vojno divjale nemške podmornice, so mnogi trdili, da je podmornica nemški izum. Toda poznavalci tehnike ^o vedeli, da je že francoski romanopisec Jules Verne problematično i:i teoretično razmišljal o nevidn;h ladjah, ki bi plule pod morsko gladino. Z mislijo, kako pluti pod vodo, so si ljudje belili glave že davno. Letos mine 324 let, odkar je zgadil holandski mehanik in pomorščak van Drebbei prvo podmornico, vozila je na ročni pogon in mogla se je potopiti samo za toliko časa. da je čolnar porabil vse kisik, kar ga je bilo v čolnu. Kljub vsej primitivnosti je pa vozil Drebbei s svojo podmornico po Temzi i;, | Westministra skozi London do Greenwicha. Seveda pa ni vozil ves čas pod vodo. Od tega primitivnega poskusa je minilo skoro 150 let. predno je zgradil Američan Bushnell podmornico. določeno teoretično za vojne, svrlie—Tudi ta podmornica je bila zelo primitivno konstruirana. Prostora je bilo v njej samo za enega moža, ki je moral goniti vijak. Če se je hotel potopiti, je odprl za-klopnico, voda je vdrla v spodnji j del čolna in ga tako otežila, da je pogreznil v vodo. Če je pa hotel čolnar spraviti to primitivno podmornico zopet na površje, je moral vso vodo izčrpati z ročno črpalko. Večjo podmornico, v kateri >e bilo prostora za pet mož. je zgradil 1. 1801 v Brestu Fulton. Sistem ie ostal v bistvu nespremenjen, samo da je imela podmornica v posodali kondenziran zrak. Ta podmornica je mogla ostati 8 rn pod vodno gladino 4 ure. Prva podmornica r.a strojni pogon je bila zgrajena še!e 1. 1885. Na vodi in pod vodo so jo gonili parni kotli, katere so pozneje izpodrinili električni akumulatorji. Sedanje podmornice so v primeri s prvotnimi prav orjaki, kajti v nekaterih je prostorrf za 130 mož. fi ONI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot «a ootovanj« na ogromnih oarnlklh: FRANCE 2. sept.; 20. septembra <6 P M. oi po tctesinc? V*»kd Je v poiiebrl kabini * vsemi m^'nl ml udobnost! — Pljaea In alavm fearjm^ka kuhinja !»re«ino nl*k* cene VpraJ&Jte katereicakol iwoblsUei)c(s U«nt» •11 FRENCH UNE 18 STATE STREET NEW VORK. N. V Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Po mnenju fašističnega tiska se; siužujejo. Jugoslovenska mornarica oskrbuje vzhodno jadransko c-balo. Grčijo in Turčije, naslanjajoč se na Trst in zagotavljajoč si tam veliko kvoto blaga in potnikov za transport. Lani so pripeljali jugo-slovenski brodovi v Trst 5321 potnikov in so jih vkrcali v Trstu 5203. Lani je prispelo in odšlo 465 jugoslovanskih br<5dov, ki so je jezikovna situacija v Julijski krajini "v desetih letih nacijonal-ne unifikacije" znatno modificirala. Danes ni več kraja, kjer bi se ne bile naselile italijanske družine, ki ne znajo niti ene slovanske besede in kmetje se v odnosa jih ž njimi poslužujejo "skupnega naci-jonalnega idijorna". "Piccolo" izvaja. da ni prav. če se sploh še govori o Slovanih, o drugorodcih m o drugojezičnikih. Tistih, ki znajo in govorijo samo še svpje slovansko narečje, je vedno manj in km i-lu izginejo. "Piccolo" zahteva radi i tega. da se odslej govori in piše edino le o julijskih Italijanih .... Balbo. podtajnik aeronavtike, je prispel na hidroplanu v Trst in povedal na prefekturi zbranim za- ffcSMiiUS i TO2CI": .liiiiEIi izkrcali 178,966 ton blaga in vkrcali 85,850 ton. Josipa Cerkvenika iz Škocijana imajo kraški in tržaški fašisti ve-: dno pred očmi. Te dni so prosla-j vili obletnico njegove smrti. Prišle1 t so razne fašistične organizacije.: Grazioli in Sežane, Maša, blago- \ slo vi j en je groba, polaganje vencev I v spomin "žrtve protifašistične! mržnje z onstran meje". Popoldne! stopnikom oblasti, da je bil te dni se je pripeljal z Trsta zvezni tajnik ( i med vlado in italijansko družbo za zračno službo podpisan dogovor, po katerem dobi Trst zračno zvezo z Marseiliom preko Benetk, Milana in' Oenove. Vlada podpre podjetje s 40 milijoni lir. Trst mora zgraditi Cobolli, ki je položil na Cerkveni-kov grob imenom stranke velik šop cvetja. Ppročali smo, da je tržaški po-deštat zahteval od staršev slovenskih otrok, ki obiskujejo me- imajo velik uspeh fi ? m wmmmwmmssm sgaga«toiEw:iriiiiPiiiiiiiiiii'iiii ^ksups.«« t ŠMBHMK&SBf!: K:Hli3 'fTfflKiiS ^ffiEESBSBSO: t Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh, Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-pamike. Tudi nedržavljani zamurejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje la povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permits je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecem in isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovknjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanj« eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni. ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj >e jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizej) se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poro-; čili. žene in neporočeni otroei izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni t to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano In zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK