♦ KAKO BI DELOVALO SLOVENSKO »ZLATO PRAVILO«? Jože Mencinger ♦ KAJ JE V EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO PRINESLO ČLANSTVO V EU? Franjo Štiblar ♦ KREDITNA SUŠA SE NADALJUJE; ZAHTEVE EBA JO ŠE KREPIJO Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ŠT. 445 MAREC 2012 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 445 Ljubljana, marec 2012 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2012 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO 5 KAKO BI DELOVALO SLOVENSKO »ZLATO PRAVILO«? 6 Jože Mencinger KAJ JE V EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO PRINESLO ČLANSTVO VEU? 10 Franjo Štiblar KREDITNA SUŠA SE NADALJUJE; ZAHTEVE EBA JO ŠE KREPIJO 14 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Počasnejše poslabševanje pričakovanega povpraševanja 18 2. Izvoz še naprej stagnira na nekaj višji ravni kot lani 19 3. Gospodarska klima ustaljena 19 4. Industrijska produkcija letošnjega februarja višja kot lanskega 21 5. Januarski turizem le za peščico večji 21 6. Večji upad brezposelnosti 22 7. Rast cen se še naprej počasi umirja 24 8. Plače se še naprej umirjajo 25 9. Pešanje dohodnine in davka na dobiček 28 10. Pri kreditih nič novega, še naprej se zmanjšujejo 29 11. Mnogo večji tekoči primanjkljaj kot v enakem obdobju lani 31 STATISTIČNA PRILOGA 33 KAKO BI DELOVALO SLOVENSKO »ZLATO PRAVILO«? Jože Mencinger Z »zlatim pravilom« naj bi uveljavili »Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji«. Proti vgrajevanju pravila v ustavo govorijo ekonomska teorija, različne poti nastajanja primanjkljaja in javnega dolga, velike razlike med stanji v evropskih gospodarstvih ter posledice njegove dejanske uveljavitve. Formalno vgrajevanje »zlatega pravila« v 148. člen slovenske Ustave je nespretno in nedorečeno; predlagana sprememba ustave ni ne škodljiva in ne koristna, je odveč. Razen če, in temu je najbrž namenjena, naj prepreči možnost referenduma o varčevalnih ukrepih. A ker kaže, da se vgrajevanju ni mogoče upreti, velja pogledati, kakšne bi bile njegove posledice v slovenskem gospodarstvu. Predlog izvedbenega zakona, ki je boljši od ustavnega zapisa in ki omogoča izračun posledic, pravi: Za zagotavljanje gospodarske stabilnosti in dolgoročne vzdržnosti javnih financ se uporablja fiskalno pravilo, s katerim se uravnoteženost proračunov zagotavlja tako, da se predvideni obseg odhodkov proračunov navzgor omejuje s predvidenim obsegom prihodkov proračunov, pomnoženim s količnikom trendne in napovedane ravni bruto domačega proizvoda. 6 Takšna določba omogoča izračunati, kako bi »zlato pravilo« delovalo. Pri tem je treba najprej poudariti, da gre pri povsem hipotetičnih izračunih posledic uveljavitve »zlatega pravila« za skrajno poenostavitev. Kljub temu izračun približno kaže, kdaj in kako so problemi, s katerimi se soočamo v javnih financah, nastali in kakšni bodo v primeru uveljavitve »zlatega pravila«. Po zgoraj zapisanem »zlatem pravilu« naj bi javnofinančne odhodke prilagajali javnofinančnim prihodkom tako, da bi prihodke pomnožili s količnikom trendne in napovedane ravni bruto domačega produkta. Kadar bi bila napovedan BDP nad trendnim, bi odhodki zaostajali za prihodki, kadar bi bili pod trendnim, pa bi bili odhodki višji od prihodkov. »Zlato pravilo« torej omogoča »normalne«, sicer precej pridušene oscilacije javnofinančnega salda in zagotavlja dolgoročno izravnanost prihodkov in odhodkov. Problemov pri izračunavanju je veliko. Največji so najbrž kar napovedani javnofinančni prihodki, ki jih določa napovedana raven BDP, napovedi o gospodarski rasti pa se malone iz dneva v dan spreminjajo; ne le v Sloveniji, tudi v EU in svetu. Trendne vrednosti so odvisne od dolžine razdobja računanja trenda in oblike trendne enačbe. Tu je trendni nominalni BDP izračunan z enostavno linearno enačbo1. V izračunih je uporabljen enostavni linearni trend za razdobje 1996-2013; vsi izračuni so narejeni s podatki Eurostata o gibanju bruto domačega razdobja (za poslednji dve leti gre za napovedi). Številke za Slovenijo so v Tabeli 1. Dejanske in trendne vrednosti nominalnega bruto domačega produkta so prikazane tudi na Sliki 1; na levem delu za Slovenijo, na desnem (za ilustracijo) še za Nemčijo. V zgornjih grafikonih so nominalne vrednosti BDP v milijonih (Slovenija) oziroma milijardah (Nemčija) evrov, pod njimi pa slovensko »zlato pravilo« -količnik trendnega in napovedanega bruto domačega produkta. Ta kaže, da je v Sloveniji trendni BDP v 2012 in 2013 še krepko nad napovedanim BDP, kar pomeni, da »zlato pravilo« Sloveniji dovoljuje precejšen primanjkljaj; v Nemčiji je obratno; slovensko »zlato pravilo« zahteva javnofinančni presežek. V Sloveniji bi odhodki po »zlatem pravilu« lahko v letošnjem letu za 5.18 in v letu 2013 za 5.55 odstotkov presegli javnofinančne prihodke, kar bi, upoštevaje povprečni delež javnih prihodkov v BDP (0.459) in Eurostatove napovedi BDP, dalo primanjkljaj v višini 2.38 in 2.55 odstotka BDP. V Nemčiji bi slovensko »zlato pravilo« letos in prihodnje leto zahtevalo približno 1 odstoten presežek. Slika 1 Dejanski in trendni BDP v Sloveniji in Nemčiji ter slovensko »zlato pravilo« SLOVENIJA NEMČIJA 40,000-, 36,000. 32,00028,000. 24,00020,00016,000- 2,600- 2,000. 1,800. miti. € 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 ZLATO PRAVILO ZLATO PRAVILO 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 Vir podatkov: Eurost 7 1 V uporabljenem razdobju 1996-2013 je za izračun trendnih vrednosti za Slovenijo uporabljena enačba: Slovenija Nemčija Yt = 16.925 + 1.334 * T R2 = 0.95 Yt = 1895 + 44.74 + T R2 = 0.97 (23.5) (18.4) DW = 0.55 (96.3) (24.3) DW =1.37 S pomočjo »zlatega pravila« je mogoče analizirati tudi »kvaliteto« fiskalne politike v preteklosti. Gre za primerjavo med dejanskim javnofinančnim saldom in saldom, ki bi ga imeli, če bi fiskalna politika že v preteklosti težila k srednje oziroma dolgoročni uravnoteženosti javnih financ. Dejanski javnofinančni primanjkljaji v razdobju 1996-2011 so bili vseskozi večji od primanjkljajev, ki bi jih dovoljevalo »zlato pravilo«. Razlike od leta 1996 do leta 2006 so bile relativno majhne, približno 2 odstotni točki. V 2007 se je fiskalna politika povsem »pokvarila«; namesto v parlamentu izglasovanega izravnanega proračuna, bi ob takratnih gospodarskih gibanjih, to je ob izredni 7 odstotni rasti BDP morali imeti malone 4 odstotni javnofinančni presežek. Še »slabša« je bila fiskalna politika v letu 2008, ko bi namesto 1.9 odstotnega primanjkljaja morali imeti 5.34 odstotni presežek. Razlika med dejanskim in »zlatim« saldom se je v letu 2009 dvignila na 7.44 odstotnih točk, v letu 2010 in 2011 pa se je zmanjšala na 5.54 in 3.91 odstotnih točk. Na kratko, fiskalna politika je bila »najslabša« v letih 2007-2009, in precej »boljša« v letu 2010 in lani. Javnofinančno dogajanje med 1996 in 2011 kaže tudi Slika 2. 8 Tabela 1 Javnofinančni saldo po zlatem pravilu in dejansko Leto BDP Zlato pravilo Saldo v BDP Razlika dejanski trendni koeficient % prihodkov zlati % dejanski % odstotne točke milijoni € 1996 16666 17002 1.015 1.55 -0.71 -110 0.39 1997 18017 18330 1.013 1.34 -0.61 -2.30 1.68 1998 19429 19658 1.008 0.85 -0.39 -2.40 2.01 1999 20852 20986 1.003 0.37 -0.17 -3.00 2.83 2000 21533 22314 1.034 3.39 -1.56 -3.70 214 2001 22828 23642 1.034 3.37 -1.55 -4.00 2.45 2002 24597 24971 1.014 1.37 -0.63 -2.40 1.77 2003 25819 26298 1.017 1.74 -0.80 -2.70 1.90 2004 27227 27627 1.014 1.38 -0.63 -2.30 1.67 2005 28730 28955 1.007 0.72 -0.33 -1.50 117 2006 31050 30283 0.975 -2.50 115 -1.40 2.55 2007 34562 31611 0.914 -8.54 3.92 0.00 3.92 2008 37279 32939 0.884 -11.63 5.34 -1.90 7.24 2009 35310 34267 0.970 -2.92 1.34 -610 744 2010 35415 35595 1.005 0.55 -0.25 -5.80 5.54 2011 35638 36923 1.036 3.67 -1.69 -5.60 3.91 2012 36397 38251 1.052 518 -2.38 2013 37532 39579 1.055 5.55 -2.55 Vir: Eurostat Slika 2 Dejanski javnofinančni primanjkljaj in primanjkljaj po »zlatem pravilu % BDP 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 Vir podatkov: Eurostat Čeprav je zlato pravilo mogoče kvantificirati in uporabiti za analizo fiskalne politike, pa to še ne pomeni, da ga je smiselno vpisovati v ustavo. Razlogov proti vpisu je veliko. Javnofinančni primanjkljaji so normalna sestavina tržnega gospodarstva, tako kot sta to inflacija ali brezposelnost. Nastajajo zaradi nihanj v gospodarski aktivnosti; ko se gospodarstvo krči, se krčijo tudi javni prihodki, potrebe po socialnih transferih pa se povečajo, ko gospodarstvo cveti, je obratno. Gre za izmerljivo »ekonomsko zakonitost«, ki je ne gre stiskati v administrativne okvire. Zdajšnji veliki primanjkljaji in javni dolgovi tudi niso povzročili krize, so njena posledica. Z rastjo primanjkljajev in javnega dolga so namreč države reševale banke in preprečile gospodarsko in socialno katastrofo. »Zlato pravilo«, ki vsiljuje »pravo« fiskalno politiko v različna gospodarska stanja, odpravlja že doslej omejeno fiskalno samostojnost članic EU in krepi asimetrične udare, ki jih povzroča enotna denarna politika. Reševanje problemov, ki so nastali drugje, z varčevanjem oziroma krčenjem javnega sektorja, bi bilo celo sprejemljivo, če bi probleme tako v resnici rešili. A jih ne. Krčenje izdatkov javnega sektorja jih povečuje, saj zmanjšuje tudi povpraševanje po produktih zasebnega sektorja, gospodarsko aktivnost in davčne prihodke. Varčevanje, vsiljeno z »zlatim pravilom«, ki naj bi zmanjšalo javni dolg, ga zato dejansko povečuje. 6 4 2 0 9 KAJ JE V EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO PRINESLO ČLANSTVO V EU? Franjo Štiblar Slovenija je 8 let članica EU. V tem času je delež menjave s tujino zelo porasel; učinek 10 spodbude vstopa v carinsko unijo je torej presegel učinek izgube nekdanjih trgov izven EU. Hkrati sta se v prvi polovici obdobja 2004-2008 povečevala blagovni in plačilnobilančni primanjkljaj. Zato se je povečal zunanji dolg, Slovenija se je iz neto upnika prelevila v neto dolžnika. Pri tem je levji delež primanjkljaja in zadolžitve ustvaril zasebni sektor (banke, podjetja, prebivalci), država (javni sektor) pa ga je v krizi reševala z dejanskim prevzemom privatnega dolga finančno nesposobnih zasebnih dolžnikov. Njihov dolg po 2008 upada, a javni narašča še bolj; torej se je država, da bi omilila padec življenjske ravni zaradi padca BDP, tudi sama zadolževala. Uradno napovedani padec BDP v 2012 in usihanje dinamike mednarodne menjave države v zadnjih mesecih, ki spremlja stagnacijo aktivnosti v EU (s katero ima Slovenija skoraj 80% vse menjave, kar je prevelik delež in kar v recesiji v EU kaže na zgrešenost prevelike »sinhronizacije slovenskega gospodarstva z EU), kažeta, da bo ob predvideni stagnaciji zunanjega dolga (privatni se bo še prelival v javnega) breme zadolžitve do tujine še naprej zmerno naraščalo. Zunanji dolg države še ni kritičen, lahko pa postane, ker izvoz, ki je ključno gibalo domače gospodarske aktivnosti, upočasnjuje rast. Tabela 1: Skupna blagovna menjava Slovenije 2004-2010, milijoni € ali % Leto Izvoz Uvoz Saldo pokritje izvoz/uvoz BDP izvoz+uvoz v %BDP milijoni € % milijoni € 2004 12783 m 14143 m -1360 90.4 26764 100.6 2005 14214 15482 -1268 91.8 28244 105.1 2006 16760 18313 -1553 91.5 30435 115.2 2007 19387 21236 -1849 91.3 34568 1175 M 2008 19724 M 22648 M -2924 M 871 m 37135 M 1141 2009 16006 16773 -767 m 95.4M 35384 92.6 m 2010 18251 19504 -1253 93.6 36061 104.7 2011 20447 M2 21928 M2 -1481 93.2 35789 118.4 M Legenda: m = minimum, M= maksimum Vir: SURS, EIPF, BS Primanjkljaj v blagovni menjavi je bil največji v letu 2008; v 2009 je padel na četrtino predhodnega leta, vendar se v 2010 in posebej v 2011 znova neugodno povečuje, pokritje uvoza z izvozom pa zmanjšuje. V letu 2011 se je skupna blagovna vrnila na rekordno vrednost iz 2008. Ker je BDP od 2008 padal, je blagovna odprtost slovenskega gospodarstva v 2011 dosegla rekordno raven 118.4%. Po začasnih podatkih Banke Slovenije je bil tekoči primanjkljaj v 2011 s 385 milijoni € večji kot leto prej, ko je bil po absolutni vrednosti 297 milijonov € ali s približno 1.2% BDP najnižji v (skoraj) osmih letih članstva v EU. Najvišji je bil v 2008, ko je znašal kar 2489 milijonov € ali približno 7% BDP. Ne preseneča, da je bil v 2008 zato zasebni dolg s preko 30 milijard € največji v zgodovini samostojne Slovenije; blago smo kupovali na up, z dolgom do tujine se otepamo vse od začetka krize v 2008. 11 Tabela 2: Tekoča bilanca s tujino Leto Prejemki Izdatki Saldo prejemki+ izdatki Prejemki + Izdatki/BDP Bruto dolg/ Prejemki milijoni € % 2004 16806 m 17526 m -720 34332 m 128.3 m 91.3 m 2005 19198 19696 -498 m 38894 137.7 106.8 2006 22258 23029 -771 45287 148.8 1081 2007 26053 27699 -1646 53752 155.5 M 133.5 2008 27223 M 29712 M -2489 M 56935 M 152.3 1441 2009 22090 22616 -526 44706 126.3 m 182.4 M 2010 24919 25216 -297 m 50135 139.0 163.3 2011 27743 28129 -385 55872 156.1 M 149.4 Legenda: m = minimum, M= maksimum Vir: Bilten BS, EIPF Celotni tekoči prejemki in izdatki v poslih s tujino so dosegli maksimum v letu 2008, v 2009 so padli za 20%; v zadnjih dveh letih ponovno rastejo. V 2008 je bil tudi primanjkljaj tekoče bilance največji, v 2010 pa najmanjši. Odprtost slovenskega gospodarstva do tujine, merjena z deležem celotnih prejemkov in izdatkov (ne samo izvoza in uvoza blaga) do tujine, je po vstopu v EU naraščala od začetnih 128.3% v 2004 na maksimum 155.5% v 2007. Zatem se je v 2009 s 126.3% znižala pod začetno raven, zadnji dve leti pa ponovno narašča tako da je novi maksimum v 2011 že 156.1%. Padec v krizi potrjuje značilno elastičnost menjave s tujino na produkt večjo od 1; ko produkt raste, raste menjava hitreje, ko pada, pada menjava hitreje. Bruto zadolžitev do tujine glede na prejemke iz tujine (ki naj bi dolg pokrili) je rasla vse razdobje članstva v EU do 2009, ko je dosegla 182.4%, zadnji dve leti pa se znižuje proti 149.4% v 2011. 12 Stopnjo zadolžitve kaže odnos dolga do prejemkov iz mednarodne menjave in do BDP; več bi povedal znesek anuitete v primerja s prejemki ali BDP, vendar ni na razpolago. V osmih letih članstva v EU je bruto dolg do tujine porasel s 15343 na 44144 milijonov € in je rasel ves čas, vključno z letom 2011. Zasebni dolg je pri tem dosegel maksimum konec 2008, javni (suvereni) pa je predvsem zaradi reševanja zasebnih dolžnikov v 2009 - 2011 hitro naraščal. Najmanjši delež javnega v bruto dolgu do tujine je bil konec 2006 (18.1%), potem pa je do 2011 narasel na 43.7%. Reševanje vrtoglavega zasebnega zadolževanja (bank, podjetij, prebivalstva), ki se je v 2004-2008 podvojilo s 15 na 30 milijard €, je po 2008 delno reševal prenos zasebnega dolga (ki ga zasebni sektorji očitno niso bili sposobni servisirati) na javni sektor. Tako se je v treh letih 2008-2011 zasebni dolg znižal za 6.7 milijard €, zato pa javni dolg povečal za 9 milijard €. Razlika kaže, da se je javni sektor v kriznih časih, da bi omilil posledice krize za padec standarda (»rachet effect«), tudi sam zadolževal. Terjatve do tujine so bile konec 2004 še za 822 milijonov € večje od skupnih obveznosti, zatem pa je Slovenija postala neto dolžnik do tujine, pri čemer se je skupni neto dolg povečeval vse razdobje, najbolj v obdobju 2006-2008, ko je presegel 10 milijard €. Skupaj je v obdobju štorih let 2004-2008 neto skupni dolg do tujine porasel za 11 milijard €, v zadnjih treh letih 2009-2011 pa za manj kot 1 milijardo €. Tabela 3: Dolg Slovenije do tujine Leto obveznosti skupaj javne obveze zasebne obveze % javnih v skupnih terjatve neto dolg 31.12. milijoni € % milijoni € 2004 15343 3745 11598 24.4 16225 -882 2005 20496 3799 16697 18.5 19574 922 2006 24067 4352 19715 181 m 20673 3395 2007 34783 8096 26687 23.3 28431 6351 2008 39234 9137 30097 M 23.3 29125 10109 2009 40294 13962 26332 34.7 29434 10860 2010 40699 16496 24203 40.5 29702 10997 2011 41444 M 18129 M 23314 43.7 M 30389 M 11054 M Legenda: m = minimum, M= maksimum Vir: Bilten BS Tabela 4: Stopnja zadolžitve Slovenije do tujine Leto Bruto dolg/ BDP Javni dolg/ BDP Neto dolg/ BDP Bruto dolg/ prejemki Javni dolg/ prejemki Neto dolg/ Prejemki 3112. Odstotki 2004 57.3 m 14.0 -3.3 m 91.3 m 22.3 -5.2 m 2005 72.8 13.5 m 3.3 106.8 19.8 4.8 2006 79.0 14.3 11.2 108.1 19.5 m 15.3 2007 100.6 23.4 18.4 133.5 311 24.4 2008 104.9 24.6 27.2 1441 33.6 371 2009 113.9 39.5 30.7 182.4 M 63.2 49.2 M 2010 112.9 45.7 30.0 163.3 66.2 M 441 2011 115.8 M 50.7 M 30.9 M 149.4 65.3 39.8 13 Legenda: m = minimum, M= maksimum Vir: BS, UMAR, EIPF Zadolžitev Slovenije do tujine je merjena z deležem dolga (bruto, javnega, neto) v BDP oziroma v skupnih prejemkih iz poslov s tujino. Breme odplačila dolga bolje kaže podatek o anuiteti, ki ni na razpolago. Zadolžitev do tujine se je povečevala vse od startnih 2004, ko je bila Slovenija celo upnica do tujine (obveznosti so bile manjše od terjatev). Breme dolga do tujine v primerjavi z ustvarjenim BDP je raslo vse do konca 2011, glede na prejemke v poslih s tujino (ki naj bi prvenstveno poplačali dolg do tujine) pa je bilo največje v letu 2009 oziroma 2010; v 2011 je bilo že nekoliko manjše. Slovenija kot celota je postala z bruto dolgom na BDP srednje zadolžena v tujini, pri čemer je skoraj polovico dolga javnega. Neto dolg s tujino dosega v 2011 še zmernih 30.9%. Skupni dolg je v 2011dosegel že skoraj 150% prejemkov iz poslov s tujino, javni 65.3%, neto dolg pa zmernejših 39.8%. KREDITNA SUŠA SE NADALJUJE; ZAHTEVE EBA JO ŠE KREPIJO Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Domače povpraševanje je januarja močno padlo, vendar je bil padec sezonski; bolj dolgoročna dinamika se je okrepila, rast impulznega trenda se je dvignila na najvišjo v zadnjih dveh letih. Trošenje se je okrepilo v vseh treh skupinah domačega povpraševanja; v porabi prebivalstva in države ter v investicijah. Pričakovano povpraševanje po blagu slabi, po storitvah se je popravilo. Izvoz še naprej stagnira na nekaj višji ravni kot lani; k neobičajno velikemu uvozu iz nečlanic EU, ki je bil v dveh mesecih letos večji od izvoza je največ prispeval uvoz naftnih derivatov oziroma njihova podražitev. Gospodarska klima niha tako v Sloveniji kot v EU, a ostaja ustaljena na ravneh mnogo nižjih od »normalnih«. Po januarskem porastu se je industrijska produkcija (nedesezonirana) v medletni primerjavi v februarju še okrepila, kar potrjuje tudi impulzni trend. Rast v predelovalni dejavnosti je bila solidna, v oskrbi z elektriko, plinom in vodo izredno hitra, močno pa se je skrčilo premogovništvo. Med članicami EU, za katere so podatki, je industrijska produkcija februarja glede na januar zrasla v devetih, padla pa v trinajstih. Vrednost gradbenih del se je tudi v februarju zmanjševala. Pičlo rast v turizmu so januarja reševali tuji gosti, čeprav je bila medletna rast njihovih nočitev zelo skromna. Med prometnimi panogami gre najslabše letalskemu prometu, ki se hitro krči, precej bolje pa pomorskemu in luškemu; vendar je krivulja impulznega trenda pri obeh obrnjena navzdol. Število zaposlenih se vztrajno krči; počasneje v velikih podjetjih in organizacijah, hitro pri samozaposlenih. Mnogi, ki izgube zaposlitev, poskušajo v tvegani samozaposlitvi. Število iskalcev zaposlitve se je v februarju krepko zmanjšalo. Brezposelnost ostaja največji problem EU, v letu dni se je zmanjšala v osmih, povečala pa v osemnajstih članicah EU. Inflacija se še naprej počasi umirja; povečanje v marcu je zaostalo za sezonskim, bolj dolgoročna dinamika se je zmanjšala. Blago se še naprej draži hitreje od storitev. Dinamika cen ostaja nižja kot v evro območju. Proizvajalčeve cene so marca porasle, a se njihova bolj dolgoročna dinamika še naprej znižuje. V naslednjih nekaj mesecih je pričakovati zniževanje cen storitev in povečevanje cen blaga. Cene surovin v evrih so se v zadnjem mesecu zmanjšale in so nižje kot pred letom. Plače se še naprej umirjajo, februarski padec je bil večji od sezonskega. Po krizi se je, z izjemo sektorja oskrbe z električno energijo, plinom in vodo, v vseh sektorjih popolnoma zaustavilo zelo hitro povečevanje enotnih stroškov dela, ki je prevladovalo do leta 2009; podatki ne potrjujejo popularnih trditev o zmanjševanju konkurenčnosti . Podatki o javnofinančnih prihodkih ostajajo nepopolni. Skupni prihodki so se marca povečali; povečanje je bilo večje od sezonskega; povečali so se neposredni in posredni davki; neposredni precej manj kot posredni. Pešata predvsem davek na dobiček pravnih oseb in dohodnina. Domači davki na blago in storitve so marca porastli predvsem zaradi premika timinga v februarju. Celoten davčni donos v prvem četrtletju je bil, kljub povečanju v marcu, manjši kot v lanskem prvem četrtletju. Po drastičnem padcu konec 2011, so se januarja krediti nefinančnim korporacijam in prebivalstvu malo povečali, februarja pa še za nekaj več zmanjšali, tako da so bili že za 2.2% nižji kot pred letom. Krediti podjetjem se bolj dolgoročno zmanjšujejo še hitreje kot skupni. Zaradi zahtev regulatorjev so naložbe v zavarovane kredite in instrumente države za banke boljša izbira od kreditov podjetjem in gospodinjstvom. To še povečujejo pavšalne zahteve EBA po potrebnem dodatnem kapitalu; naložbe v državne instrumente prinašajo bankam poleg likvidnega in varnega portfelja pri nizkih stroških kredita in pri nespremenjenih kapitalskih zahtevah tudi solidne donose. Zmanjševanje kreditov krči tudi depozite privatnih nefinančnih enot. Po intervencijah ECB z dolgoročnim kreditom, se obrestne mere še niso ustalile; na trgu denarja se krčijo, spremembe detajlističnih obrestnih mer so redkejše in precej manjše. 15 Tekoči primanjkljaj v prvih dveh mesecih je mnogo večji kot v enakem obdobju lani, kar je rezultat le malo večjega primanjkljaja na računu blaga, večjega presežka na računu storitev in mnogo slabših rezultatov na računih dohodkov in tekočih transferov. Odlivi dobičkov tujih podjetij v Sloveniji močno presegajo dobičke slovenskih v tujini, prilivi iz blagajne EU pa so močno zaostali za vplačili v blagajno EU. Kapitalski račun kaže na ponovno zadolževanje; neposrednih naložb je bilo malo, prek naložb v vrednostne papirje je v dveh mesecih odteklo 600, prek računa ostalih naložb pa je priteklo 900 milijonov evrov kapitala. Konec januarja 2011 je neto zunanji dolg dosegel 11.6 milijard evrov, bruto dolg pa presegel 42 milijard; delež države v njem se je povečal na 45 odstotkov. CREDIT DROUGHT CONTINUES; IT IS STRENGHTENED BY EBA CONSTRAINTS Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 16 Domestic demand dropped considerably in January; the drop was however seasonal; longer run dynamics strengthened and growth of impulse trend increased to the record level of the last two years. Final demand improved in all three sectors; households, government, and investment expenditures. Expected demand for goods weakened, expected demand for services strenghtened. Export is stagnating at the level slightly higher than last year; imports and prices of oil contributed most to the unusually large imports from non EU countries which exceeded exports to them. Business climate is fluctuating both in Slovenia and EU but on the levels significantly bellow long run averages. Growth of industrial production strengthened in February; it was a result of a solid growth of activity in manufacturing, very strong growth in electricity, gas, and water supply, and large drop in mining activity. Industrial production in February compared to January increased in nine, and decreased in thirteen EU countries for which data exist. The value of construction works continued decreasing in February. Rather tiny growth of a number of tourist overnights was enabled by modest growth of foreign tourism accompanied by a decrease of domestic tourism. Air transportation is the worst performer among transportation branches, while maritime and port transportation are in better shape; but the curve of impulse trend turned down for both. Number of employed persons keeps decreasing; slower in large companies and institutions, faster in small businesses; many those who loose jobs try to find work in a riskier self-employment. Number of registered jobseekers dropped in February. Unemployment remains the major problem in EU; in a year, it decreased in eight and increased in eighteen member states. Inflation continued to calm down; the increase of retail sale prices in March lagged behind normal seasonal rise, longer run dynamics decreased. Prices of goods continued to grow faster than prices of services. The price dynamics remained lower than in the euro area. Producers prices increased in March, while longer run dynamics keeps slowing. A reversal of goods and service prices can be expected in a few months. Raw material prices decreased in the last month; they remain lower than they were a year ago. Wages calmed down, the decrease in February was stronger than seasonal. Since the beginning of the crisis, and with exception of the sector providing electrical energy, gas and water, unit labor costs stopped increasing which characterized the period before 2009. Thus, the data do not confirm popular mantras of decreasing competitiveness. The data on public revenues remain partial. Total public revenues increased in March; the growth was higher than seasonal. Both, direct and indirect taxes increased; direct less than indirect. Taxes on profits and personal income taxes are lagging while the increase of taxes on goods and service was mainly caused by the change in the timing of payments in February. Total tax revenues in the first quarter were, despite increases in March, smaller than a year ago. After drastic fall at the end of last year and modest increase in January, credits decreased again in February; they were 2.2 percent lower than a year ago. Credits to non-financial business sector are decreasing even faster than total credits. The requests of the regulators make the lending to government better choice than lending to business companies and households; lending to government ensures liquidity, reduce risks and is also profitable. The behavior is strengthened by the requests of EBA for additional capital. The decrease of credits diminishes the deposits of private non-financial entities. Interest rates have not yet stabilized; they are decreasing on the money market while the changes on the retail market are rare and smaller. 17 The deficit in the current account in two months was larger than a year ago. This is the result of slightly higher deficit in the trade account, considerable surplus in the service account and much worse performance in the income and transfers accounts. Outflows of profits from Slovenia exceed inflows of profits of Slovenian companies abroad, receipts from the EU budget lag considerably behind payments to the EU budget. Financial account indicates further increase of indebtedness; FDI were modest, 600 millions € of capital flew out through portfolio investments and 900 flew in through other investments. At the end of January, net foreign debt reached 11.6 billion € and gross foreign debt 42 billion; the share of government in it increased to 45 percent. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Počasnejše poslabševanje pričakovanega povpraševanja Domače trošenje je januarja (sezonsko) močno padlo, vendar se je kljub temu bolj dolgoročna dinamika opazno okrepila, rast impulznega trenda se je dvignila na najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih. Tudi medletna rast je bila visoka (skoraj 3%). Ker je januar sezonsko zelo šibek pri vseh komponentah domačega trošenja, ne preseneča, da 18 so januarja vrednosti trošenja države, prebivalstva in investicij padle pod raven v decembru. Navkljub temu je bila bolj dolgoročna dinamika pri vseh treh komponentah končnega domače trošenja opazno velika in pozitivna. Trošenje prebivalstva je imelo januarja še zlasti visoko bolj dolgoročno dinamiko (medletna rast se je povečala celo na preko 7%). Trošenje države je januarja po šestih mesecih končno zaustavilo padanje medletne stopnje, saj je bila vrednost trošenja države enaka, kot pred letom dni. Ker pa je bilo visoko trošenje države v januarju 2011 posledica enkratnih dogodkov, bi moralo biti tudi letošnje januarsko povečanje veliko. To potrjuje tudi visoka in pozitivna rast impulznega trenda. Le pri investicijah se je medletna dinamika januarja poslabšala, vendar je bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda) ostala pozitivna in opazno velika tudi pri njih. Izvozno povpraševanje se je okrepilo januarja in še zlasti februarja. Tudi bolj dolgoročna dinamika se je okrepila, medletna stopnja na preko 4%, rast impulznega trenda pa na preko 7.5 na letni ravni. Izvoz izven EU se je okrepil še bolj, vendar je po dinamiki zaostajal za rastjo izvoza EU. Pričakovano povpraševanje po blagu se še naprej zmanjšuje. Negativna pričakovanja morajo biti koncentrirana okoli povpraševanja po investicijski opremi, saj so pričakovanja v predelovalni dejavnosti precej slabša kot v trgovini na drobno. Pričakovane prodaje predelovalne dejavnosti se namreč opazno zmanjšujejo na domačem in tujem trgu. Istočasno je tudi njihova raven že opazno pod dolgoletnim povprečjem; anketirani, ki pričakujejo povečanje povpraševanja, so se namreč po številu praktično izenačili z anketiranimi, ki pričakujejo zmanjšanje povpraševanja (v dolgoletnem povprečju je prvih za približno 20% vseh anketiranih več). Le manjše pešanje povpraševanja po blagu kažejo predvsem pričakovane prodaje v trgovini na drobno. Pričakovano povpraševanje po blagu se v EU poslabšuje hitreje kot v Sloveniji. Pričakovano povpraševanje po storitvah je še naprej šibko, vendar je v zadnjih dveh mesecih prišlo do obrata v dinamiki, pričakovanja so se namreč začela povečevati. Navkljub temu so še vedno znatno pod dolgoletno povprečno vrednostjo (anketiranih, ki pričakujejo povečanje povpraševanja je približno toliko kot tistih, ki pričakujejo zmanjšanje povpraševanja, v dolgoletnem povprečju pa jih je za 20% vseh anketiranih več). Pričakovano povpraševanje po gradbenih storitvah se še naprej povečuje, vendar še vedno zaostaja za dolgoletnim povprečjem (anketiranih, ki pričakujejo povečanje povpraševanja, je še vedno manj kot tistih, ki pričakujejo zmanjšanje naročil), navkljub temu pa je prvič po začetku krize v Sloveniji obseg vseh naročil gradbeništva dosegel enako vrednost kot v EU. 2. Izvoz še naprej stagnira na nekaj višji ravni kot lani Skupni izvoz je bil februarja 2012 1642 milijonov €, kar je le 3.0% več kot leto prej, skupni uvoz 1752 milijonov € (0.7% več kot februarja 2011), kar ustvarja blagovni primanjkljaj 110 milijonov € oziroma 93.8% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1197 milijonov € (2.2% več kot 2011), prejem blaga iz EU 1347 milijonov € (0.3% več), kar daje primanjkljaj 150 milijonov € oziroma 88.9% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil februarja 2012 izvoz 445 milijonov € (5.0% več kot februarja 20122), uvoz 404 milijonov € (2.1% več), kar pomeni presežek 41 milijonov € oziroma 110.1% pokritje uvoza z izvozom. 19 V letošnjih prvih dveh mesecih skupaj znaša skupni izvoz 3211 milijonov € (2.9% več v enakem obdobju lani), skupni uvoz 3496 milijonov € (4.5% več kot lani), kar pomeni primanjkljaj 285 milijonov € oziroma 91.9% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v EU 2372 milijonov € (1.4% več kot pred letom), prejem blaga iz EU 2601 milijonov €(1.5% več), kar pomeni primanjkljaj 229 milijonov € oziroma 91.2% pokritje uvoza z izvozom. V dveh mesecih znaša izvoz v nečlanice EU 839 milijonov € (7.3% več kot v enakem obdobju lani), uvoz iz nečlanic EU je 895 milijonov € (14.3% več), kar pomeni primanjkljaj 56 milijonov € oziroma 93.7% pokritje uvoza z izvozom. Velik del povečanja uvoza iz nečlanic EU gre pripisati januarskemu uvozu naftnih derivatov. 3. Gospodarska klima ustaljena Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je gospodarska klima v marcu ostala na februarski ravni, od marca lani je nižja za 6 odstotnih točk, hkrati pa je za 11 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila marca za 3 odstotne točke nižja kot predhodni mesec, glede na marec lani je bila njegova vrednost nižja za 11 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 5 odstotnih točk. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se večinoma zvišala, razen kazalnikov pričakovanega skupnega povpraševanja in pričakovanega izvoza. Optimizem se ohranja v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v marcu za 4 odstotne točke višja kot mesec prej, v primerjavi s marcem lanskega leta pa je bila njegova vrednost nižja za 8 odstotnih točk in hkrati tudi za 22 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Največ, dobra polovica, podjetij v storitvenih dejavnostih je kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, tretjina podjetij pa finančne ovire. Ankete SURS-a prav tako kažejo, da je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v marcu enaka kot predhodni mesec, glede na marec lani pa je bil kazalnik višji za sedem odstotnih točk. V marcu je bil delež podjetij, ki jih najbolj prizadeva nizko povpraševanje nizko, 44%, 46% podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi, za 43 % podjetij v trgovini na drobno pa so omejitev pomenili visoki stroški dela. Zaupanje v gradbeništvu se je ustalilo, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v marcu v primerjavi s predhodnim mesecem ostala nespremenjena, v primerjavi z lanskim marcem pa je bila višja za 11 odstotnih točk, hkrati pa je ostala za 24 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje 3 mesece niso ugodna. Med gradbenimi podjetji je bilo v marcu kar 54% takih, ki so kot najbolj pomembno omejitev navedla nezadostno povpraševanje, 47% podjetij je kot omejitev navedlo veliko konkurenco v panogi, dobra tretjina gradbenih podjetij pa visoke stroške. Gospodarska klima se rahlo ohlaja po celotni EU27. Po podatkih Eurostata so se v marcu naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec prej znižala za odstotno točko, glede na marec lani pa so nižja za skoraj 13 odstotnih točk. Glede na februar so se v marcu za 2,5 odstotne točke zvišala naročila v gradbeništvu, prav tako so se pričakovanja v trgovini na drobno popravila in sicer za 6,5 odstotnih točk. Splošni poslovni optimizem se je v marcu 2012 v celotni sedemindvajseterici zvišal za 0,6 odstotne točke, glede na enaka mesec lani pa je nižji za dobrih 10 odstotnih točk. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija letošnjega februarja višja kot lanskega Po januarskem porastu se je v medletni primerjavi nedesezonirana industrijska produkcija 21 v februarju še nekoliko okrepila, saj je bila letos 1.7 indeksne točke večja kot v januarju ter za 4.7% višja kot februarja lani, impulzni trend pa kaže, da se je v februarju industrijska produkcija zviševala po stopnji 1,76%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v februarju za skoraj desetino večje kot v lanskem februarju. Dejavnost rudarstva se je v letošnjem februarju zmanjšala za skoraj 9% glede na januar, v primerjavi s februarjem 2011 pa se je rudarstvo skrčilo za 7,1%. Aktivnost (nedesezonirana) v predelovalnih dejavnostih se je glede na mesec prej v februarju letos povečala za dober odstotek, glede na februar 2011 za 3.5 odstotka, medtem ko impulzni trend kaže, da so se v mesecu februarju predelovalne dejavnosti zviševale po stopnji 1,69%. V februarju se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo glede na predhodni mesec povečala za 6,9%, glede na lanski februar pa je bila produkcija tega sektorja višja za šestino. Podatki Eurostata kažejo, da se je v februarju glede na januar industrijska produkcija povečala za 0,2% v EU27, na območju evra pa za 0,6%. Glede na februar lansko leto pa se je v letošnjem februarju industrijska produkcija tako v EU27 kot tudi na območju evra znižala za 1,8%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija februarja letos glede na januar zrasla v devetih državah, padla pa v trinajstih. Največji upad industrijske produkcije so zabeležili na Malti (-4,2%), največji porast pa na Nizozemskem (13,0%) 5. Januarski turizem le za peščico večji Vrednost gradbenih del, opravljenih februarja je bila za skoraj 28% nižja kot v februarju lani in za dobro desetino nižja od vrednosti v januarju, od tega na stavbah za 14%, na gradbenih inženirskih objektih pa za 6%. Število turističnih prenočitev se malenkostno povečuje. Januarja letos je bilo prenočitev 0,2% več kot v enakem mesecu leta 2011, hkrati se je skupno število prenočitev v januarju letos zniževalo po mesečni stopnji 0,18%. Tuje turistično povpraševanje se je nekoliko povečalo, saj je bilo januarja število turističnih prenočitev tujih gostov glede na januar 2011 večje za 0,6%. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v januarju kaže negativno rast po stopnji -0,79%. Število prenočitev domačih gostov se je v letošnjem januarju pičlo zmanjšalo in sicer za 0,3% glede na enak mesec v lanskem letu. 22 Podatki SURS-a o transportu za februar kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 6,7% več, v zračnem prevozu pa za 15% manj potnikov kot v februarju lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 12% večje, v zračnem prevozu pa za 16% manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo februarja prepeljanih za slabih pet odstotkov manj potnikov kot v istem mesecu 2011. Potniški promet na brniškem letališču se je v letošnjem februarju glede na februar 2011 zmanjšal za 6,5%. V pomorskem prevozu je bilo v februarju prepeljanega za skoraj 13% manj blaga in opravljenih za dobrih 12 odstotkov več tonskih kilometrov kot februarja lani. Blagovni promet v pristaniščih je bil v februarju za 12,6%, na brniškem letališču pa za 8,4% večji kot v februarju lani. 6. Večji upad brezposelnosti Razmere na trgu dela so se (ponovno) nekoliko umirile. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v mesecu februarju zmanjšalo na 927054 oziroma za 429 oseb glede na mesec prej, glede na lanski februar pa se je to število zmanjšalo za 10000 oziroma za 1,1%. V mesecu februarju je bilo v Sloveniji 812018 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na januar se je število delovno aktivnih povečalo za 450 oseb, glede na februar lanskega leta pa zmanjšalo za 1,2%. Med zaposlenimi osebami jih je bilo še vedno dobrih 92% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od februarja lani zmanjšalo za 5189 ali za 0,8%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah pa se je glede na februar 2011 zmanjšalo za 2382 ali 4,2%. Med samozaposlenimi je bilo slabih 60% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem mesecu februarju zmanjšalo za 17, od februarja lani pa se je to število povečalo 230 oziroma za 1,2%. Iskalci dela 23 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec meseca marca 2012 registriranih 110859 brezposelnih, kar je za 4177 oseb oziroma 3,6% manj kot konec februarja ter za 2,7% manj kot ob koncu marca lanskega leta. V letošnjem marcu se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6639 brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z februarjem upad za skoraj 4%, v primerjavi z marcem 2011 pa je bil priliv manjši za 15,9%. Skupni odliv iz brezposelnosti je v marcu letos štel 10816 brezposelnih oseb, od teh se je 7095 oseb zaposlilo, kar je 35% več kot februarja, v primerjavi z lanskim marcem pa je bilo zaposlitev za 4,1 % več. Po podatkih Eurostata je bila februarja 2012 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 10,8%, kar je za 0,1 odstotne točke več kot mesec poprej ter 0,8 odstotne točke več kot v februarju 2011. V celotni sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v februarju letos 10,2% in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,7 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v februarju 2012 v EU27 24,5 milijona brezposelnih oseb, od tega 17,1 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v februarju 2012 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili v Avstriji (4,2%), najvišjo pa v Španiji (23,6%). Glede na isti mesec v letu 2011 se je v februarju brezposelnost zmanjšala v osmih in povišala v osemnajstih državah članicah Unije, od tega največ v Grčiji, Španiji in na Cipru. CENE IN PLAČE 7. Rast cen se še naprej počasi umirja Cene so marca porasle za 1%. Povečanje ni doseglo niti sezonske spremembe, saj se je bolj dolgoročna dinamika zmanjšala (rast impulznega trenda je padla na 1.5% letno). Blago se še naprej draži hitreje od storitev, marca so cene blaga poskočile za 1.6%, medtem ko so se cene storitev znižale za 0.3%. Tudi bolj dolgoročna dinamika je bila podobne 24 narave, pri blagu se je povečala, pri storitvah pa zmanjšala. Cene so navzgor pognali predvsem sezona (nove spomladanske kolekcije pri oblekah in obutvi) ter naftni derivati. Od skupin proizvodov so se močno podražili le proizvodi iz skupine obleke in obutve (za 14.1%), že pri prevozih, ki so bili po podražitvah na drugem mestu, so cene porastle le po povprečni stopnji rasti (za 1%). K skupnemu povečanju cen so proizvodi skupine obleke in obutve prispevali 0.9 točke, naftni derivati pa 0.1 točke. Marca so se cene najbolj znižale pri produktih iz skupin komunikacij (za 1.1%) in stanovanjske opreme (za 0.7%), pa še sadje (za 5.3%) in počitnice v paketu. Povečanje skupnega indeksa cen so enakomerno (po 0.1 točke) znižale pocenitve stanovanjske opreme, sadja, telefonskih in internetnih storitev ter počitnic v paketu. Inflacija v Sloveniji in evro območju (medletna rast harmoniziranega indeksa) Vir: Eurostat Harmonizirani indeks cen, ki je primerljiv med državami evro območja, je marca prav tako porasel za 1%, medtem ko se je bolj dolgoročna - medletna dinamika cen znižala na 2.4%. Tako marčevsko povečanje kot bolj dolgoročna dinamika cen sta bili v Sloveniji nižji kot v evro območju. Tudi cene glavnih komponent (na primer, blago in storitve) še naprej medletno naraščajo počasneje kot v evro območju. Še zlasti osnovna inflacija, pri kateri je izločena rast cen energentov in cen zelene tržnice, da bi bolj verno kazala endogeno naraščanje cen, v Sloveniji ostaja opazno manjša kot v evro območju. Proizvajalčeve cen so marca porasle za 0.4%, navkljub temu pa se njihova bolj dolgoročna dinamika še naprej znižuje. Povečanje je bilo marca praktično enako na vseh treh osnovnih trgih (domači trg, izvozni trgi v EU, izvozni trgi izven EU). Najbolj so porasle cene industrijskih produktov za izvoz izven EU območja (za 0.6%), najmanj pa industrijskih proizvodov za izvoz na območje EU (za 0.3%); zatečene razlike v bolj dolgoročni (medletni) dinamiki pa so še naprej velike. Med vsemi proizvodi bolj dolgoročno najbolj naraščajo energenti (po 3.4% na letni ravni), najmanj pa proizvodi za investicije (po 0.3%), po drugi strani pa proizvajalčeve cene produktov za domači trg najbolj naraščajo pri trajnem blagu za široko porabo ter investicijah in najmanj pri energentih, kjer se medletno celo znižujejo. 25 V naslednjih nekaj mesecih je pričakovati popuščanje pri cenah storitev (saj so pričakovanja pod dolgoročnim povprečjem) in povečanje pri cenah blaga, saj so cenovna pričakovanja v trgovini na drobno še opazno nad dolgoročnim povprečjem. Vprašanje pa je, kako dolgo bo takšen pritisk pričakovanega povečevanja cen blaga ostal nespremenjen, saj pričakovane proizvajalčeve cene zanesljivo stagnirajo na dolgoročnem povprečju, stiskanje aktivnosti pa bo še pospešilo hlajenje cenovnih pričakovanj. Cene surovin so se v zadnjem mesecu (do sredine aprila) zmanjšale v evrih za 1.4%. Še naprej so nižje (za 9.9%) kot pred letom dni. V zadnjem mesecu so se najbolj znižale cene kovin (v evrih za 4.5%), stagnirale pa so cene hrane. V letu dni so se najbolj zmanjšale cene neprehrambenih kmetijskih surovin (v evrih za približno 29%), najbolj pa so porasle cene zlata (v evrih za 4%). 8. Plače se še naprej umirjajo Februarja so povprečne plače padle za 0.4%. Padec je bil večji kot sezonski, saj se je zmanjšala tudi bolj dolgoročna dinamika. Najbolj so se zmanjšale povprečne plače v gostinstvu in prometu (za 4% oziroma 3%). Le v redkih sektorjih so se plače povečale, največ v raznovrstnih dejavnostih (za 2.7%). Bolj dolgoročna dinamika je še naprej najvišja v rudarstvu, oskrbi z električno energijo (vodo in paro) ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih Enotni stroški dela GOSPODARSTVO RUDARSTVO 26 1.t 1.04 1.00 0.96 0.92 0.88 0.84 2007 -1 Slovenija evro območje / f J / / f / J /~~ i i i 2008 2009 2010 2011 1.15-, 1.101.051.000.950.900.850.800.75- 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Raven, indeks (2009/I = 1); nominalno;desezonirano Povprečne plače so se februarja v vseh sektorjih države zmanjšale, padle so tudi bolj dolgoročno, medletno so se najbolj zmanjšale v izobraževanju (za 0.6%). Zaradi vztrajnega hitrejšega naraščanja povprečnih plač v oskrbi z električno energijo in rudarstvu, je za konkurenčnost ustreznih panog pomembno vprašanje, kakšno je gibanje enotnih stroškov dela v istih sektorjih evro območja. Na slikah je ilustrirana raven enotnih stroškov dela v Sloveniji in evro območju za celotno gospodarstvo, rudarstvo, oskrbo z električno energijo in vodo, finančno posredništvo in državo. Zaradi lažje ilustracije ravni in dinamike po krizi, so vsi indeksi preračunani v osnovo 2009/I, ko je njihova vrednost enaka 1. Ker so pri stroških dela in plačah veliki sezonski nihaji so prikazane desezonirane vrednosti. Na dlani je, da se je po krizi, z izjemo sektorja oskrbe z električno energijo, vodo in vodno paro, v vseh ostalih sektorjih popolnoma zaustavilo zelo hitro povečevanje enotnih stroškov dela (relativno glede na evro območje), ki je prevladovalo do leta 2009. Tako se po izbruhu krize (2009/I) dolgoročna raven enotnih stroškov dela v gospodarstvu, navkljub kratkoročnemu pešanju, ki ga sicer kažejo povprečne plače, še naprej praktično ni spremenila glede na evro območje. Opaznega stiskanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva glede na povprečje evro območja , zaradi pretiranega povečanja ravni enotnih stroškov dela, za razliko z obdobjem pred 2009, v zadnjih treh letih torej ni možno opaziti. Enotni stroški dela v finančnih dejavnostih in oskrbi z električno energijo in vodo OSKRBA Z ELEKTRIKO, VODO IN VODNO PARO FINANCE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 0.88 -1 evro območje .—y Ui A a Slovenija / 27 2007 2008 2009 2010 2011 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Raven, indeks (2009/I = 1); nominalno;desezonirano Tudi v rudarstvu, kjer je zadnjih nekaj mesecev bolj dolgoročna dinamika povprečnih plač opazno nadpovprečna, ostaja raven enotnih stroškov dela po začetku krize praktično nespremenjena relativno glede na evro območje (pred 2009/I se je, nasprotno, zelo hitro relativno povečevala), vendar kratkoročno bolj niha kot v evro območju. Izjema je torej le sektor oskrbe z električno energijo, vodo in paro, kjer tudi enotni stroški dela potrjujejo, da je dinamika, ki jo kažejo plače, resnično velika. Ne le pred krizo, tudi po začetku krize enotni stroški dela v oskrbi z elektriko (vodo in paro) v Sloveniji močno prehitevajo dinamiko v evro območju, saj so v treh letih porasli glede na raven v evro območju za preko 12%. Enotni stroški dela v Sloveniji in Nemčiji GOSPODARSTVO JAVNOFINANČNI SEKTOR Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Raven, indeks (2009/I = 1); nominalno;desezonirano 28 Obratno velja za finančno posredništvo, ki ima sicer na začetku 2012 relativno visoko medletno rast povprečnih plač, vendar se raven enotnih stroškov dela po začetku krize v tem sektorju celo znižuje in je po 2009/I relativno zaostala za naraščajočo ravnijo v evro območju za malo manj kot 12%. Za izvozno konkurenčnost je seveda bolj kot primerjava s povprečjem evro območja pomembna primerjava z Nemčijo, še zlasti po zelo piškavih rezultatih evro območja v po-kriznih letih. Nemčija je sedanjo gospodarsko trdoživost vzpostavila pred letom 2007, ko si je z zniževanjem ravni enotnih stroškov dela nabrala skoraj 15% prednost pred evro območjem (že v 2005 smo zato v GG predlagali, da se naj s stroški dela sledijo stroški dela v Nemčiji in ne povprečju evro območja). Kot kaže slika, se je to pričelo dogajati po izbruhu krize, saj se po 2009/I raven enotnih stroškov dela gospodarstva v Sloveniji ni več opazno poslabševala glede na Nemčijo, v zadnjem četrtletju je tako bila relativna (glede na Nemčijo) velikost enotnih stroškov dela gospodarstva v Sloveniji enaka kot v 2009/I. Slika kaže, da so se celo na začetku krize (zaradi plačne reforme) zelo visoki enotni stroški dela v zadnjih treh letih relativno (glede na Nemčijo ) umirili, konec obdobja so bili nominalno praktično na isti ravni kot v 2009/I, za nemškimi pa so zaostali (glede na začetek krize) za slabih 4%. Sliko (ne)konkurenčnosti višine stroškov dela dopolnjujejo tudi najnovejši podatki Eurostata (objavljeni 24. aprila) o enotnih stroških dela v 2011. Primerjava domačega produkta na prebivalca (»razvitosti« gospodarstva) in enotnih stroškov dela namreč kaže, da na evro stroška dela Slovenija »naredi« približno 20% več kot je povprečje EU-ja ali evro območja, 15% več kot Nemčija ter približno toliko kot Finska. FINANČNA GIBANJA 9. Pešanje dohodnine in davka na dobiček Podatki o javnofinančnih prihodkih še naprej niso popolni, zato so prikazane številke točne do reda velikosti 20 milijonov (kar je 1.7% vseh javnofinančnih prihodkov v marcu). Skupni javnofinančni prihodki so marca porasli za skoraj 160 milijonov (15.4%). Povečanje je bilo močnejše od sezonskega, kot kaže opazno povečanje stopnje rasti impulznega trenda, čeprav je istočasno medletna stopnja ostala na nizkih vrednostih. Marca so se povečali tako neposredni kot posredni davki in ostali javnofinančni prihodki. Neposredni davki in ostali prihodki so porastli precej manj od domačih davkov na blago in storitve, za manj od 1%, čeprav je bolj dolgoročna dinamika, kot jo kaže impulzni trend, ostala še naprej opazno velika. Pešata predvsem davek na dobiček pravnih oseb in dohodnina, saj so prispevki, največja komponenta neposrednih davkov in ostalih prihodkov, marca opazno porasli (za 4.2%), okrepila pa se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Davek na dobiček je v marcu oslabel. Zmanjšal se je za skoraj 15%; zaradi solidnih prvih dveh mesecev pa je donos v prvem četrtletju ostal višji kot pred letom dni. Dohodnina je šibka že celotno prvo četrtletje, prvo četrtletje je dala skoraj 3% manjši donos kot pred enim letom (marčevski donos je bil že za 8.9% manjši!). Domači davki na blago in storitve so marca precej porastli, vendar predvsem zaradi premika timinga v februarju. Celoten davčni donos je bil v prvem četrtletju, navkljub povečanju v marcu, manjši kot v lanskem prvem četrtletju. Tudi samo v marcu je (navkljub siceršnjemu povečanju) vrednost davčnega donosa od davka na dodano vrednost komaj dosegla vrednost v lanskem marcu. Ker je bila v povprečju prvega četrtletja bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda) največja v zadnjih šestih četrtletjih, je šibka narava rasti domačih davkov na blago in storitve, ki jo kaže negativna medletna stopnja, lahko vprašljiva. Še zlasti, ker je v lanskem prvem četrtletju prišlo do (enkratnega) skoka donosa predvsem zaradi velikega prenosa v decembru; ti postajajo v zadnjih letih tudi sicer sistematično veliki. Sprejemljivo dinamiko davka na dodano vrednost kaže tudi bolj dolgoročna dinamika donosa od davka na dodano vrednost obračunanega od uvoza, ki je sicer edini indikator, ki je neodvisen od velikih nihanj donosa pri davku na dodano vrednost po obračunu in trošarinah. Dinamika trošarin je bila v prvem četrtletju letos močna, čeprav so se cene derivatov povečale in je ustrezno nevtraliziranje zmanjšalo donos od trošarin. 29 10. Pri kreditih nič novega, še naprej se zmanjšujejo Po drastičnem padcu kreditov konec 2011, so se januarja letos krediti nefinančnim korporacijam in prebivalstvu malo povečali, februarja pa še za nekaj več zmanjšali. Bolj dolgoročna stopnja rasti kreditov je že nekaj časa negativna, padanje pa se samo povečuje. Februarja so bili krediti nefinančnim privatnim ekonomskim enotam že za 2.2% nižji kot pred letom dni. Krediti nefinančnim korporacijam (podjetjem) se (bolj dolgoročno) zmanjšujejo še hitreje kot skupni krediti. Na začetku letošnjega leta so padali že po medletni stopnji približno 4%! Tudi rast kreditov prebivalcem se hitro zmanjšuje, februarja so bili le še za 1.7% višji kot pred letom dni. Zaradi regulatornih zahtev so seveda naložbe v kolaterizirane kredite in še zlasti instrumente države za banke neprimerno boljša izbira od kreditov podjetjem in, vse bolj, tudi kreditov prebivalcev. Naložbe v instrumente države so se tako konec 2011 in na začetku 2012 povečale za preko 35% (1.2 milijarde). Kot smo omenili že v januarski številki GG, bo najnovejši poseg ECB, s katerim je pričela decembra, deintermediacijo, ki jo je povzročila 30 EBA s pavšalnimi zahtevami po potrebnem dodatnem kapitalu, še opazno povečala, saj zaradi intervencij naložbe v državne instrumente prinašajo bankam (poleg likvidnega in varnega portfelja) tudi solidne donose (pri Sloveniji, na primer, okoli 5.5%-6.5% na desetletne obveznosti) pri nizkih stroških kredita centralne banke (1%) in pri (regulatorsko) nespremenjenih kapitalskih zahtevah. Po pričakovanju (glej GG, januar 2012), so se po zaostritvi regulatorskih zahtev evropskega krovnega regulatorja EBA, lani v tretjem četrtletju, obrnili navzdol tudi krediti podjetjem v evro območju (tako kot so se v sredi leta 2010 obrnili navzdol tudi v Sloveniji). Decembrski poseg centralne banke, kot rečeno, padanje še pospešuje. Krediti nefinančnim korporacijam Vir: BS; ECB; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti Zmanjševanje kreditov krči tudi depozite (in likvidnost) privatnih nefinančnih enot, saj je penetracija transakcij-plačil države počasna in le delna. Skupni depoziti podjetij in prebivalstva so se konec 2011 opazno zmanjšali, medletne stopnje so padle v okolico stagniranja, na okoli 1% letno. V prvih mesecih letošnjega leta je rast depozitov malo pospešila, vendar ni presegla 1.5% letno. Bolj dolgoročna dinamika depozitov podjetij je še slabša od dinamike skupnih depozitov, v začetku letošnjega leta je postale ponovno negativna. Po obeh intervencijah ECB z dolgoročnim kreditom, se obrestne mere še niso ustalile. Obrestne mere na trgu denarja (razen prek noči) se vsak mesec zmanjšujejo za približno 0. 2 točke, marca je bil, na primer, tri mesečni euribor le še 0.86% (decembra še 1.43%). Pri detajlističnih obrestnih merah so spremembe redkejše in precej manjše. V Sloveniji so največ (0.2-0.7 točke, v zadnjih dveh mesecih) padle posojilne obrestne mere za stanovanjske kredite in večje kredite podjetjem (preko 1 milijona).V evro območju v zadnjih dveh mesecih ni bilo sistematičnih sprememb posojilnih obrestnih mer. Med depozitnimi obrestnimi merami so se malo (za 0.1 točke) povečale obrestne mere za dolgoročnejše depozite, v evro območju pa tudi za kratkoročne. 11. Mnogo večji tekoči primanjkljaj kot v enakem obdobju lani V februarju 2012 je bil po začasnih podatkih Banke Slovenije saldo tekočega računa negativen, kar -132.7 milijonov €, kar je več kot leto prej, ko je znašal -105.3 milijonov €. Sestavljajo ga primanjkljaj blagovne menjave v višini 73.9 milijonov € (februarja 2012 je bil 118.0 milijonov €), presežek storitvene menjave 106.4 milijonov € (83.7 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev 65.3 milijonov € (53.8 milijonov) in primanjkljaj neto transferjev 99.9 milijonov € (lani 17.2 milijonov €). 31 V dveh mesecih skupaj je bil tekoči primanjkljaj 204.5 milijonov € (v enakem obdobju lani 123.9 milijonov €), kar je rezultat blagovnega primanjkljaja 200.0 milijonov € (lani 190.0 milijonov €), storitvenega presežka 249.9 milijonov € (lani 193.9 milijonov €), ki ga v veliki meri generirajo transportne in turistične storitve, primanjkljaj v dohodkih faktorjev 132.6 milijonov € (108.4 milijonov €) ter primanjkljaj v neto tekočih transferjih 121.8 milijonov € (19.4 milijonov €). Primanjkljaj v dohodkih faktorjev ustvarjajo predvsem odlivi dobičkov tujih podjetij v Sloveniji, ki močno presegajo dobičke slovenskih podjetij v tujini. Pri velikem negativnem saldu neto transferov so odločilnega pomena državni transferi, to je transferi med slovenskim proračunom in proračunom EU. Prilivi iz blagajne EU so v prvih dveh mesecih močno zaostali za našimi vplačili v blagajno EU. Saldo kapitalskega in finančnega računa znaša po prvih dveh mesecih letos 336.0 milijonov € (dodatna zadolžitev !), v enakem obdobju lani je bil -72.4 milijonov €. Pri tem je bilo neto tujih neposrednih naložb za 31.3 milijonov € (lani -103.8 milijonov €), naložb v vrednostne papirje -597.1 milijonov € (929.9 milijonov €), ostalih naložb 904.4 milijonov € (-857.8 milijonov €), mednarodne rezerve pri Banki Slovenije pa so se zmanjšale (-9.2 milijonov €), medtem ko so v enakem obdobju lani porasle za 27.1 milijonov €. Statistična napaka znaša 131.5 milijonov €, v prvih dveh mesecih lani je bila 196.2 milijona €. Plačilna bilanca (milijoni evrov] januar februar februar 2011 2012 2011 2012 I. Tekoči račun -123,9 -204,5 -105,3 -132,7 1. Blago -190 -200 -118 -73,9 2. Storitve 193,9 249,9 83,7 106,4 2.1. Izvoz storitev 656,4 697 316,3 329,3 2.2. Uvoz storitev -462,5 -4471 -232,6 -223 3. Dohodki -108,4 -132,6 -53,8 -65,3 3.1. Prejemki 125,2 114,4 63,5 561 3.2. Izdatki -233,5 -247 -117,3 -121,3 4. Tekoči transferí -19,4 -121,8 -17,2 -99,9 4.1. V Slovenijo 213 105,8 129,3 50,5 4.2. V tujino -232,4 -227,6 -146,5 -150,4 II. Kapitalski in finančni račun -72,4 336 66 190,3 A. Kapitalski račun -7,8 3,7 1,5 9,6 B. Finančni račun -64,6 332,3 64,5 180,7 1. Neposredne naložbe -103,8 31,3 -16,8 46,7 2. Naložbe v vrednostne papirje 929,9 -5971 -206,4 -8081 3. Finančni derivativi -60 2,9 -30,8 7 4. Ostale naložbe -857,8 904,4 301,3 876,4 5. Mednarodne denarne rezerve 271 -9,2 171 58,7 III. Neto napake in izpustitve 196,2 -131,5 39,3 -57,6 32 Konec januarja 2011 je znašal neto zunanji dolg Slovenije 11600 milijonov €,kar je največji znesek doslej (!) in 182 milijonov € več kot mesec prej. Pri tem je bil bruto dolg 42.003 milijonov €, terjatve do tujine pa 30.402 milijonov €. V bruto zunanjem dolgu se delež države nadalje povečuje in znaša 18.725 milijonov € ali 44.6%. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so bile konec februarja 2012 763.7 milijonov €, kar je za 72.0 milijonov € manj kot mesec prej. Skupno mesečna rast s o rv co o rv co o od cu od co cp co rv o cd cd o co cd o cd o lcd od cd co cd cd co cn o co c^- co c^- -'- co '- co c^- od CD t is S £ 33 34 Izvozne cene EU27** medletna stopnja co od ud cd cu ■št co o 7 cu ltd ud ■št ■št 5 7' cd r^ cd' 03 ud ud ■št cd cd' ud ■št co o od 03 cd ■št co cd cu 7 r^ od co od od ■št c^ od cu cu ud cd ■št cd cd ud 7 cd ud o ud od co ud J2 cd d in ■št cd o cd ■št o o co o o r^ o r-N cu K K cd cd' cu K K cu K '7 cd '7 cd' cd cd cu K co' cd K '7 K od od c^ c^' cu cu c^ od cu Izvozne cene Slovenija** a n ja t jn -2 a. "a o et E m co cu ■št od cu co ltd cu 7 ud cd o cu cd' 7 cd od ud ■št 7' ■št ■št K co o co co cd' 7 cd ■št 03 ud 7' ud c^ c^' co cd od o c^ c^' co c^ ud cd c^ ud c^' co cu 7' ud cu cd cu c^ ud ■št c^ ud J2 CD ■a in ■št cd o I-v ud o co od o co r< o co cd cd K '7 od od ud od K ud ud ■št od '7 K cd ud od K od K od c^' c^ od cu o cu cd ai od c^' ud o cu op c^ * z* ov 7 B ^ E a n ja t jn -2 a. "a o et E m o r-v cd ■št ud cd cd co cd cu cu 7 ■št od cu od od co ud r^ ud cu ■št K co cd ■št cu cd ■št 7 od cu cu co cu cu cu ud 0^ od o od 7 od c^' co r^ od cu od 0ü o co o ud o co c^' o cd o E co co cd en m ud cu r^ co cu o cd 03 co o co 03 co 03 o 03 o ■št o ltd co co co o co co o co ud cu cd ud co o ud o cu 7 co co cd co ■št cd cd cd co cu ■št co cu co co cd o co 5 cd ■št cu od fv 7 co cd ud od cu o co ■št cu cu cu cd ud od cd cu cu co co co ■št cu cd od cd cu o r^ co ■št ■št cd ud co 7 cd cu ■št o ■št cu ud o cu cu co co r^ cu co Izvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn ■S a. "a o et E m I-v od co ud o en od 7 cd cu cu cd cd 7 co od o od cu ■št od od cu o ■št' ■ŠT ■ŠT cu cu co op cu 7 ■št cu ud cd ud co ■št cd' rv ud co 03 ■ŠT od cd ■št cu ai ud cd o co r^ c^' co ud 7' 7 od E od ■št co m cd S cd 7 o s co r^ r^ ltd 03 ltd co cd ud ud cu 7 7 ■št ■št cu ■št ud ■št ■št cd co co cd cu 03 ud co o cd cd ud cd cd ud co o co cd ud r^ ud cu r^ cd cd co ■št cu cd o ud cd cd cd o cd co co o ud co cd ud Izvoz Slovenije* a n >U -U cd cu cu STATISTIČNA PRILOGA ♦♦♦ cd C [d * O * cd r^ c cu N -J g üj u medletna stopnja ud OD cd cd r-v co od lcd cd ltd cd od o co o co cd od cn K 7 cd K ■šT co K od ■šT cu cu OD K ud c^' co cd ud o od 7' o od 7' cd r^ cd O od O o ■šT c^' cd cd od cd r^ OD ■šT od J2 CD d in O r^ op cu cd co o co od cu cu K od ltd ■ŠT od od ■šT od od K od ■šT ud od ud K od ■ŠT ud od c^ K od '7 cd od c^' od '7 r^' od ud cd od 0^ ci^' od od c^' od c^ c^' od op OD OD od ■šT cd ud ■ŠT Uvozne cene Slovenija** a n ja t jn ® a. ■a o et E m o OD cd od co cd cd OD ltd cd od od od od ■ŠT co ■ŠT o cu lcd co co od ■šT cd ■ŠT od cu od od co cd co ud od r^ C^' ud od ud ud cu ud 7' cd cd ud od co ud ■šT ud od cu ud cd ■ŠT cd o cd ■šT ud J2 cd ■a in r-v UD cu cd cu o co cu co r^ O co cu r^ od od ■šT lcd od ltd od od od od od ■šT K od cd K od ud cd od 0^ K od ■šT r^' od ud r^' od ud c^' od O ^^ c^' od op ud od od u^ c^' ■ŠT c^ c^' ■ŠT ■ŠT ud ■ŠT * * cu U lu z o v ZD a n ja t jn ® a ■a o et E m CD ■šT cu ud cu co o r-v cu cu o r-v od cu o cu cd cu od cn ■št cd' cu ud K OD ■št cu cd r^ cd' o cd CD cd c^ c^' cu up cu cu ud cd ■št cu c^ ud cd K ud ud oí cd ud od cd c^' ud cu ■ŠT 7 c^ ^f od E cd cn co ud od cu cu cu ■ŠT cd 7 cu o ud ud od od co cn 7 ■šT cn cu co ■šT o ltd od cd 7 cd CO od od 7 cd co o od cd cd ■šT ud cu ■šT co ■šT cd o co od CO od cd od ■ŠT 7 ud r^ od cd cu cd cu od od CO od 7 ud cu O ■ŠT od od C^ ^f od cu r^ o cu ■šT O CO ■ŠT od ■ŠT cu O O ud ■ŠT cd od ■ŠT od cu CO r^ cu cu ■šT od cd ud ud ■ŠT cd od cu ■ŠT Uvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn ■S a. ■a o et E m o r< cu ■ŠT Í-V OD ud cd od cu ■šT op od cd o od cd cd OD od ■šT cu od cu o cd od od od co o cd cu cd cd od ud C^ cd cu o ud O ■ŠT cu cd C^ C^' cu cu ud od cd ■šT cd Ci CO od cp- cd od u^' od c^ op cd O cp- E r-v od cu ■šT cd cd ud O cd O o ■ŠT cu 7 7 cu ud ud cu cn cu 7 o ltd cu CO od ltd cd cn ltd cd cu ud 7 ■šT cd o cu cd o 7 ■ŠT CO cd CO ud cd ud O cu cd cu cd cd cu od 7 ud od O cu O rv 7 cd cu cd o o c^ cd rv cd ud cd Uvoz Slovenije* a n >U -U cu cd cu cu 35 36 -U co o CD c CD > CD ni CD ■šT 4.4 o CD cu N cn o m" LTD OD 0D LCD OD LCD OD O OD r^' LCD K r^' 0^ r^' 0^ r^' o co" cn K a^ oo" oi OD oi oi CD C^' CD C^' CD CO O cn N CD _Q CD 'c o -U in Z) LU r^ r< ■šT cu r< o OD LiD od CD CD od cn od OD od r^ c^' co od ■ŠT C^' CD c^' CD C^' CD od ■šT od LCD c^' r^ c^' LCD c^' cn od c^, CD c^ c^' r^ c^' r^ o CD C -U CD C < CU Z) LU OU OD r< o r< CD OD CD od 4 CD od cn od OD od c^' cn od od ■šT c^' CD C^' ■šT c^' od ■šT c^' a^ od c^' co od c^ c^' c^ o a^ c^' r^ c^' o C _Q O £_ ■a ^ ¡5 E5 £ LU > O £ CD c CD * [i "a o CD -U E m ■šT LiD CD co O CD cvi o C0_ o CD LCD oJ o co CD CD c^' c^' a^ CD c^' co o r^ c^' ■šT o CD CD c^' c^ c^' ZD LU > -U co o J2 CD ■a CD O ■šT O co r^ N o CD o CD r^ N o 4 co cd m 0D LTD O CD O rv r-C cn co r^' o cn CD cu c^ cn cu o '4 c^' o co c^' LCD CD r^ ci CD cn co" o c^' o co '" o cu '" Lii " a^ ci '" O co '4 ci cu cu LCD Lii C^ " c^' cn CD CO O N CD £_ _Q _ C -U co 0 C 1 ™ CD C CD * [i "a o CD -U E m ■šT I-v CD F< CD od ■šT r^ o o" CD O co ■šT j; co '4 c^' o cu LCD c^ ci CD CD c^ c^' 0D C^' r^ c^' '4 c^' CD O C > iž CD CD co ¡y ^ cD ^ _Q "O CD £_ CD J2 CD ■a CO CU n o r^ cvi co CD CD o m CD CD cn m co co co cn co od co CU O CD r^ c^' co DD CD cn co CD co LCD CD cn co c^ CD cn CD c^' cn c^ cii cn co OD ai cn co cu ci co co c^ c^' o co ^^ ci cn CD '4 o o LCD od OD 4 C^' c^ o c^ r^' cn 4 cu Lii r^ 4 c^ S CD ■a o co o CD -U co o C > CD 'CD rs CD CU CD c CD * [i "a o CD -U E m CD ■št cn CD ■ŠT CU LiD co N o co 4' 0D CD od CD cii oo" a^ cii CD cii cu ci CD LCD ■šT LCD o ci ■šT c^ c^' LCD OD O LCD c^ c^' c^ c^' J= ZD CD LU o CD "O CD £_ J2 CD ■a c co I-v OD O ■šT o CD LTD O OD O CO 0G co cn r< cn ■šT CD o o LTD UD cn co o od cn c^ od o o LCD CD cn LCD c^' o cn CD LCD o LCD LCD r^' o co cu Lii c^ cn ■šf o o c^' OD LCD od o cu CD CD cu cn od o 4 '4 oi o 4 C^ Lii cn ^f o " o Lii cn LtD cii cn CD O D ■a o Z - CD C CD .2 iL "a o CD -u E O ■šT co CD cu OU CU CD LTD CD o ■šT CD CD CD LCD K ^f CD CD cn ■šT CD ■šT o cu r^ ci LCD ci a^ cu CD ci cn o CD cu o o ■šT -J .a LJJ čl -U co D ■a c J2 CD C O O OD O CD CO OD O CO 0G CO CO r^ cn m o O LCD K cn LCD OD 00 cn co cu 0D o CD LCD CD c^' o cu c^' c^ cn CD ci o 0D CD CU CD ^ cu r^' co £ ■šT O CD cn K cn LCD r^ cii o CD cii c^ LCD cii cn cu c^ ci o cu Lii cn " cii cn ^ o -U CD CD O O CU r^ o o cu CO o o CU cn o o cu o o cu CD cu CD CU cu co _ 4 LCD CD co cn o cu > CD CU cu E CD C CD > O co CD co cu ■ŠT ■šT o ■ŠT cu CD ou CD -4 OD ■šT Lip c^ c^ -3 cn CD CD N OD rz CD cu ■šT OD OD c^- u^- cu Li^- v co" ai co" ai E cn 1 -U cu ZD 'čž LU o CD cu up r-v cn o OD LiD 3 3 OD c\j c^ ^ OD C^ LiD c^ c^ u^ ■šT r^ -5 cu -5 OD -9 LiD cu LiD O CL ZD LU CD CD CD 0U Lip cu" OD OD c^- c^- c^- Li^- ci ai "" ap Li^- Li^- ap CD CD -O O C _Q O cu ZD s E CD CD =a E CD CD r^ LiD OD cvi 17.69 ■šT LiD OD CU OD 5 C0 up o cd" c^ OD LiD u^ ■šT OD c^- cp" c^ ap -3 -9 co" -" -" CD" u^ OD -" OD -" -4 cd" -7 c^ c^- -" OD £_ ■a LU CD E [i CD C Čl CO CD CD > C O > o ^ CD >0 ocena stanja o ou ■ŠT co LiD CO CU OD CU CD 6. 4 cd CD o cu" OD -3 c^- CU ^f u^ OD c^- r^ u^- CD f" c^ up" Lip" r^ ci -" CU r^ -4 co" ■št ap c^. u^ ZD 111 > CD E CD n E o iS >CD 'c CD CD S E te e =5 E ee cd o N CD ■šT r^ OD 9 CD co cu co CD ou cu ■šT cd LiD cn OD C^ OD OD OD C^ co" c^ u^- C^ c^- cu u^ OD c^- LiD ■šT c^- LiD cu LiD r^ c^- LiD LiD o _Q ■a E [i s 'čž CD cu > o ZD LU CD O _CD >0 J2 ¡5 ■šT ■šT cu r^ -45.33 5 cu OD -4 13 c^ -4 -3 0^ -4 cu co -7 -4 -7 -3 -7 -9 -" -9 cd c^ -7 -" ^ O CD O cd o co" LiD C^- K OD OD OD co" OD OD cu CD CD Z I £ cd C? -4 -4 -4 -4 -4 -3 -3 op "3 "3 "3 "3 "3 "3 "4 "3 "4 "4 "3 "4 'c CD > O a CD CD _C CD >0 S E te e ■šT cd cd 7 ■šT 9 5 cd O LiD c^ -5 CD CD -7 -5 CU c^ c^ OD u^ u^ OD c^ "- _CD >0 o £_ CD > o CD ■a CD r^ cu ZD LU -u TD E ee E [i s ni cd ud 0D -3 co cu cu o" 3 cn cu c^-cu o" 3 ■šT cu cd" cn UD UD cp" ci cd" cp" "ai c^- o" co Z ri o C > >ČJ CD CD aa n jn r-v cd LtD o o 6 OD co cd ^ LiD r^ co LiD ^ LiD c^ c^ -7 -" -5 <-" CU -9 -4 u^ CD C^ c_ CD Z ■a ct os OU OD cvi UD OD -5 ■šT CU c\J up cn Li^- Lip" up" ai CD" ■šf K o c^ c^- C^ c^- CU OD cn c^- a CD -O S E te e ■šT OU o 7 cd 7 cu cn ou cd c^ LiD OD C^ cd LiD r^ c^ cd -" -5 op u^, op u^, C^. c^. CD E =a E ee 0U o cd" cd" c^- c^- c^- cp" V V v CO E [i CD s C > ZD O LU CD O CL ocena stanja CD cn OU co OD 5 LTD 5 ^ o CD o" LiD Lip Lip op o C^ ^^ ^ c^ OD OD C^ cu OD cu O ou o c^- c^- cp" c^- c^- c^- cp" c^- ^ CD r^ co cn o \ ot o o o o "" te o o o o CD o O " CU __ cu cu cu cu cu cu cu cu 3 — 4 5 CD 7 co 9 = " " > cu cu 3 — 37 38 Poslovni optimizem medletna sprememba CO o 03 03 Li3 CD 03 o ou cu cp' o ■šT ■ŠT LC3 CD 03 ■šT LC3 c^4 o C^ CU 0^ c^4 03 03 O^4 C^4 ■šT ai 0^ ai C^ o^4 0^ 03 co a ja fš ra O 4j os CO 03 "p 03 03 ou ou 03 o 03 o ■ŠT' 03 K CO LC3 r^ LC3 CO 03 LC3 j; 03 c^4 p c^4 c^ cu c^4 Li3 CU 03 o Lip' O^4 Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =5 E ee E k. s ? co ■šT ■šT o Li3 o op CO ■šf cu CO OD o cu 03 O CO CU r^ 03 r^ 03 03 c^4 LC^4 C^ ■šT Li3 C^ O^4 cu 03 03 03 Li^4 03 c^4 '. ■šT c^4 4. a a n jn S O +j os CD 03 03 o ■šT Li3 o 03 o o 03 ■šT cu ■ŠT cu O K Li3 ■šT CU CD cd' ■šT 03 C^ cu c^ LC3 03 CD~ cu C^ 03 CU CU 03 CU C^ C^4 Li3 03 CU .4 cu 03 c^4 ■ŠT r^4 Li3 c^4 03 Li^4 03 c^ 03 Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =a E ee e k. s r-v 03 ■ŠT 03 Li3 03 CU Li3 Lip r< 03 CU ■šT CU CD 03 03 CI^4 03 03 LC3 03 03 ■ŠT ■šT 0^ Li3 r^ cu 4. ■ŠT C^ o ■šT 0^ K O cu 0^ Li3 4. ■šf 4' 03 ks čil CD P 1 E ■šT CD O 03 Li3 CD CD CO CO CD 03 03 Lip CO 03 rv CU LC3 rv m in rv 03 03 03 03 LC3 r^4 LC^ LC3 K Lip ^^ 03 LC3 ■šT c^4 Li^ Li3 03 c^4 Li^ 03 c^4 Li^ c^4 Li3 Li^ 4. 03 Li^ "p CD 03' Li3 ■šT c^ 4' c^4 Naročila, predelovalna dejavnost a a b S E te e =5 E ee E k. s 03 03 co 03 CD N CU ■ŠT ou f r< 03 O K 03 LC3 CU 03 LC3 CU Li3 O cu 03 03 CU C^ CI^4 c^ CI^4 c^4 O O^4 co cp' co O o^4 O 03 o^4 03 03 C^ o^4 4' 03 '. aa n jn os Li3 ■šT 03 03 03 03 r-v CD 03 ■šf CU Li3 LC3 CU O 03 on op' Li3 cd' c^4 0^ K 03 O C^ Li^4 cp C^ 03 cu 4. r^4 C^ O^4 o^4 '. C^ r^4 '. ■ŠT 03 '. C^ '. 4. CD' '. CO 03 up 03 03 '. Gospodarska klima a ab S E te e =a E ee E k. s N 03 CU Li3 Li3 CU 03 ou O OU 03 ■ŠT 03 03 LC3 co CD - O Li3 o O - 03 c^4 cu c^ 03 c^4 Li^ Li3 ap 03 Lip' a ja tš ra O 4j os 03 o ■ŠT 03 CU cu 03 ou CU CO CO r^ op' rv 03 CD 03 up 03 c^ LC^ 03 o^4 03 0^ 03 Lip' o cu ■šT cu CU cu o t e CD o o cu r^ o o cu CO o o cu 03 O o cu o o cu O cu \ O cu cu 03 ■šT LO CD CO 03 o 4 . CU C3 . . 03 CO ■a o mesečna rast CD CD O CD cn o 0.00 ■šT CD o CD o o CD CD o iv CD 0' ■šT iv 0' rv 0' rv CU -0' LCD C^ 0' CU CD LCD LCD C^ 0' CO ■šT 0' CU CU 0' LCD IV a^ 0' 0 0' IV OD C "ČD CD O t ._ co S 2 o> o p CD O CD CD m iv OD CD CD ■ŠT o OD CD CD OD CD CD IV LTD C^ OD CÜ CO OD ■ŠT CO o LCD ^f C^ OD r^ LCD c^ c^' co O s k cd ■a CD on cu CU lcd CU CD m iv o CO iv o OD CO 0D CD ■ŠT OD CD CD CU CD '0 LTD cn CO OD CO CO c\j CO LCD r^' IV OD C^' CO C^ CO CO '0 OD CO c^' CD OD c^' 0 OD . . CD ^^ c^' 0 CD čl -u co a n čt a> £ 10 P er m co LCD o m CD o co CD o iv iv ■šT CO 0. cn ■šT o cn ■ŠT 0' CO O CD to ■ŠT CD -0' 0 0' CU CU -0' C^' CD CM LCD ■šT c^' LCD -0' IV CU 0' CU c^. . c^. ■a c CD C CD > O t ■ — cn 5 £ o t s o a n čt m m en p er m en o o cd ■št cd 03 od cd cu cd lo od o lo rs o~ . 0^8 03 cd 03 tn ■št o od op lo cm r^ o ■št cd . 02 8 c^ c^- c^- g ih či a e o ■a e eitv či o z ■ — tn 5 £ o o is ti cu cu lo lo 03 03 co 03 03 03 on lo 03 ■ŠT 03 cu 03 O 03 cd 03 lo cd r^ 03 co cd 03 o o cu cu lo co cd cu 03 lo co cd 03 cd lo cu ■št cd r^ cu cu cd c0 cu o lo cu 8 cd co r^ cu cd cd cd cu cd cd cu c^ 8 cu cu cd cu lo cd co cu ■št lo ■št cu cd lo od co ' o t e cd o o cu r^ o o cu co o o cu 03 o o cu o o cu cd cu \ cd cu cu 03 ■št lo cd 8 . o - cu > \ cu cd cu Luški mesečna rast ■št 03 o cu o lo ■št o o r^ cd cd o 0ü cd lo o 03 03 03 03 lo cd cd 03 ■št 03 cd' lo ■št 03 cd o 03 r^ eri co 03 cd cv lo 5-42 4 o^4 4 o^4 t is S £ le or lo 0ü cu lo 0ü lo ■št 03 03 cu 03 o ■št cd 03 c0 co o 03 03 o c!5 o 0ü cd' o en 03 cü c^ r^ ■št 03 03 03 o^4 03 K cv lo' cu 03 lo' cd cü č ° i— (n ^ ti 03 cd ■št lo cd ■št co lo ■št lo lo cd cd lo 03 03 03 lo ■št o cu cd co cd 03 03 cd o ■št 03 03 lo cd r^ 03 co 03 ■št lo cd ■št o cu cu 03 cu ■št co cu 03 ■št cd Pt cd o o 55 4 lo ■št co o cu 4 ■št 03 Pomorski a 1 » cd £ e r m o 03 o cu 03 o lo o o o o lo o r^ cu f' 03 cd 03 lo cu ci cu ' 03 c^- lo o 0^ 03 r^ c^ 03 cu 03 cü o c^ c^4 5 c^ c^4 4 t i s s £ le or ü ■št cd cu lo ■št n lo lo cd o c0 cü cd c0 o lo lo 03 03 cü 0^ co 03 03 c^ lc3 c^ cd~ r^ h^4 r-v r^ 03 o^4 c^4 44 c^4 4 E ° Ž E lo lo 03 ■št r^ co lo cd ■št lo ■št lo r^ o r^ 55 o cu 03 r^ lo cd co 03 r^ lo 03 ■št 03 ■št lo co co 03 03 03 ■št ■št 03 03 r^ 03 ■št co r^ 03 ■št ■št co co ■št ■št 03 cu ■št ■št lo cu lo cd o ■št lo cd lo cd ■št cd 03 lo cu 03 03 ■št o 03 55 cd cu cu 5 co co cu 5 4 03 55 o 03 cd 4 Cestni a n čt cd cd cd

S CD co ■šT LCD LCD CD cn cu o ■šT CD cu r^ o LCD co ■šT o LCD o o LCD cu ■šT LCD ■ŠT LCD r^ r^ co r^ CD o LCD ■šT o r^ r^ "CD CU 4 4 CO CO co co co co co co co co co co co co cu cu £_ OD cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn -U • = to ^ CD CD cn .4 .4 o CD cn cu CD '4 CD o o o LCD r^ LCD J £_ CD CD CD CD co CD o LCD LCD LCD OU o c^' co" OD co" K OU o o 0^' CD 1 o N Jj CD co 4 cu cu " " 4 " cu CD cn LCD cn 4 LCD CD cn CD — CO rn LCD O cn co o 4 u^ co CD cn 4 o CD LCD CD co LCD tO > CO rn CU CO LCD CD CD cn LCD CD o LCD cn o cn o cn o co CD LCD CO CD O o LCD LCD co co r^ r^ CD r^ o cu LCD LCD o >to r^ CD O o o o o o CD _Q -U • — to CD S ™ LCD O LCD CU o LCD CO c^ co LCD ■šT LCD u^ CD tO o cd q OU CD ■šT LCD ou OU cu OU CD ■šT CD OU c^' c^' c^' (d ci c cd o cd n 'M a cd co cu r^ 4 " 4 lcd o lcd cd 4 co 4 co 4 lcd lcd co o O 5 32 o 4 O cu lcd cn 4 4 co cu r^ lcd cd co co 4 £ cd o ltd co ■ŠT lcd co cu cd cn cu lcd r^ co cu o cu ■šT ■šT 1 td O. co lcd cn o o cn [i ■ E lcd lcd lcd lcd lcd ud cd cd cd u^ u^ cd u^ u^ u^ cd u^ cd cd u^ -u cd •— to C cd ■šT O lcd o o r^ cd cd ^ cd cd 0^ c^ cd ^ lcd co cd cn n o" o" cn ai cd cd cd lcd lc^' co c^' n " o .c r^ co O r^ 4 cu lcd cd lcd cd cu co o co cd cu 4 o E S cu co O co cid co co lcd co cu o cn r^ 4 4 cd o lcd co "g lcd cn co cn ■ŠT cu cd lcd cn cd cu co lcd ■šT co o ■šT ■šT 1 cd w iS cd cn cu r^ r^ cd cd cd r^ od r^ r^ r^ r^ lcd 4 tO č= o cd cd cd cid lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd O (D cd cd o -U cd • — to c cd cd lcd O o cd cd ■šT cd ^ ^ c^ c^ ^ o c^ 0^ 0^ '" n £_ cd cd co CD OU clj OU OU OU OU 0^' OU 0^' 0^' 0^' cl^' OU v c^' c^' c^' ■ E iŠ o cd 4 lcd co cu cn cu cu cn o cd lcd co lcd o lcd cu cd cd co co o od cd o 4 co cu 4 cd cn cn "cd n o lcd ■ŠT r^ od r^ CU o co cu ■šT lcd cu r^ cn lcd o lcd cd cn lcd o cu cu o cu cu r^ lcd cd "cd i5 r^ cn cn r^ rv r^ r^ s s r^ r^ r^ cd cd cd n OT > fe cd cd rv cd cd cd cd cd cd cd cd cd cd cd cd cd cd cd cd cd cd r^ co cn o \ \ cu cd O o o o cd o o o o o o o " o cu cd cu cu cu cu cu cu cu cu co 4 lcd cd cn cu cu co Goriva letni porast ud m ■št cd ud od cu o o ■št 8.84 cd cu od cu ■št cu o'oi. cd co" ud cid ■št od cd ud ud K [v [v od cid ud od od c^ cid c^ 0^ cid ud od ud en od od s k cd ■a in m ■št od o o cvi ■št cd cvi cu co cd ■št od co on o ud ■št cu ou ■št o od 4 8 o ■št 4 o od 4 o cd ud 4 cd '8 ud 4 4 o od 4 co '8 ■št 4 iv cd od 4 4 '8 ud 4 cd cu ud 4 cu od ■št ■št ud r^' c^ [v od od 4 od '8 r^' 4 8' ud od ud ud '8 K ud 8 c^ ■št ud Storitve t i s s 2 le or p ud cd co ■šf od ud ■št cu od co co o o ■št o ■št cu o iv o ■št o co o cd o ■št o ■ŠT o ud o ud c^ c^' cu c^' c^' " [v cu co c^' s k cd ■a in cu ud cd o lcd ■št co cd cd cu ■št cd on iv ■št co od iv od od o od cu [v cu iv od ud od [v cu '8 od 8 co □d cu iv od od eri ud od o cu cd od cu iv '4 o cu co od o cu c^' od c^' ud cn od c^ od co o o" cu 8 c^ c^' cu cu o" cu 4" c^' cu Blago t i s S £ le or p cu cu cd iv ud iv co o o cd ou cu co co od co od iv od co od cu od od od iv cu od od od cd cu od cd od c^' ■št od ud cu od cu od co cu ks cd ■a in cd o cu o od cu lcd cd co cu ud co cd co iv od on cu [v s ud cu ud co '8 cd~ 5 ud iv o od iv cu od 4 od iv co '4 od o '4 ud iv cd ud 8 iv 8 c^ cid o 4 '4 c^' cu c^ od ud c^ od co cd K ud ud od ud '4 o" cu 8 od Osnovna inflacija a n čt cd 10 to

CU ." CU CU CO 43 44 co 'ct letna rast m co m ■št 03 cd co od o ■št 0d co co ■št 03 od co co co cd lcd oü 03 cu oü 03 03 co cd od üd co co ■št cd lcd lcd lcd cu lcd rv od 8.64 6.85 6.83 4 lcd 8. cu lcd od cd c lu J2 cd ■a o o o o lo ■št 03 o o 0ü ■št cd 0ü cu co r< cd ■št od co 03 lcd ■št cu oü ■št o od ■št co cd ■sf ■št o cd lcd ■št cd co lcd ■št ■št c^ od ■št r^ od ■št lcd ■št cd cu lcd cd ■št ■št co cd ■št rv cu od 4 co c^ lcd cu .3 lcd 5 o 8 5 .co ö co t s a r co n t le cd lo lcd ■št od 03 cd ■št co co cd cd 03 cd ■št o cd co o o lcd lcd cd lcd cu cd co cd cd o c^ r^ c^ rv c^ cd cu od cd a^ lcd c^ 6 od o cd 8 c^ od co -U co -U c > o c CO o s CD ■a o o o o lo lcd cd o lcd o cu co cd o ■št c1ü co ltd 0ü ■št od co ■št cd cd oü cd lcd od cd ■št lcd ■št o c^ od cd 0^ o cu r^ 8 cd lcd co .4 8 r^ oü 3 c^ od 4 .4 o £_ D lu J2. -U co ■a o CD 3 t s a r co n t le cd ou co cu lcd od co ■št lo 0u lcd co cu od cd o o cd co ■št o cu ■št cu cu cd 03 03 cd co od cd c^ ■št c^ lcd lcd cd rv ad. co c^ oü 8 r^ c^ o oü co c cd > o cjq > c CD o I CD ■a c c co N 'c n CD -U cn J2 CD ■a o o o o cu lcd od O cd lcd co o cd ou ■ŠT cd 03 N co od od r^ od od 5 co cu r< cu r^ od cu co co co od od cu od lcd cd cd cu cd c^ cü r^ c^ cu od od od 5 c^ 3 cd cd cu 8 c^ cd cu cu c^ cu o CT t s a r co n t le r^ o cvi cd cd cvi en co cd cd lcd o ■šT o O cd oü co co cd r^ od co co od cu od co cu 03 cd co od r^ oü o c^ co c^ OÜ cd lcd oü rv od 8 lcd od 8 r^ oü cu lcd oü 6 0^ oü o od E £_ co i □q s CD ■a o o o o cd cd cvi o od ltd cd co cvi lo co o co r^ od 03 cu n s ■št lcd cu lcd co co cd rv cd co rv cu od ■št 03 iv o ■št lcd rv cd lcd co r< o cd 4 .4 od cu .6 od 3 6 r^ 5 .5 od 5 .4 c^ cu J2 CD ■a c t s a r co n t le ■št 0ü ■št lcd 0ü cd i-v od co ltd lcd cd co cd 03 o oü 03 o oü co od oü co cd oü co od oü o o oü co ■št oü cd lcd cd c^ 0 01 cd cu oü c^ oü rv oü o c^ 5 cu oü co oü 4 ■št oü c d cn J2 CD TD c o o o o ■št lcd 0ü o ch co cd cd co cu oü lo cu od cu cd lcd co cd co co co lcd cu cd lcd lcd iv rv 03 od lcd od od co lcd co od cu cd r^ co od od lcd cu od 4 .4 od 4 .8 od cd .4 co 8 c^ 8 .3 c^ cu O t e m o o cu cd O O cu r^ o o cu co O O cu 03 o o cu O cd cu cd cu \ cd cu cu co ■šT lcd cd rv co cd o cu \ cu cd cu cu \ 3 \ etna rast cd cd cd rv cd 0ü cd i-v c0 cu rv od co od co cd cd 4 o od lcd ■št oü 0 4 od cd cu co rv r-v oü 4 ■št oü 8 cu oü 8 cd 9. 3 cu 9. 4 lcd 9. 4 lcd 8. OT cd c J2 cd ■a c o o o co rv o lcd cd od 0ü cu cu 0ü co cd cu ■št ■št co ■št cu od cu 130.34 cu cd cd 3 135.56 134.69 co .9 od 3 lcd 3 134.86 136.04 136.86 5 rv rv 3 4 6 rv 3 rv 8 rv oü 41 145.03 .cd Ö cd letna rast ud lil cd 0ü lcd 0ü ■št od cd r-v od ■št co ■št 9 6 rv od 5 lcd rv lcd rv cid 0 o oü 9 cn 9 cn 9 co rv od 0 cd cu c > o c co o s cd ■a o o o cid o cd od cd cd o cd rv o cd od o lcd cd cd co co o rv od 0 rv .0 cd 0 .6 cd co .6 cd 0 co cd 0 .0 cd rv .3 cd cu cu 5 lcd 3 lcd 4 cn 5 cu cd 5 .8 cd rv cu cvi D >o t s E _Q o o £_ > cd 3 a r cd n t le co cu o ctü lcd 0ü lcd 0ü o 0ü od co o lcd 3 cd 4 cd 4 o oü cu co 9 cn 9 cn 5 cn 4 od 3 co 6 co 3 cn 9 co cu co S > c cd o cö cd cd -u cn J2 cd ■a c o o o 0 01 o lcd ■št o cu rv o ■št od o co cd co oü ■št od od 4 cvi 4 .5 oü 4 .4 ctü 4 co oü od od 8 .0 ■št cu cu od 3 od rv .8 oü 4 .8 od cu .4 od 5 .9 od 9 .0 ■št CZ cd _ n 'c 0 E £_ cd 1 t s o CT a r cd n t le cu co ctü 00 cd ■št od o cd ■št od co od oü cu cd 3. cu ■št 3. 0 ■št 3. co co 3. 3 cu 3. 4 od oü 6 cn oü 3 rv 3. 9 co 3. rv co 3. 3 od 3. co cd rv od 3. 3 co 3. □Q s cd ■a o o o cd cvi cd cu ■ŠT o cu od cd co rv o od o co oü 109.94 1.3 cd cu rv oü 1.5 od 0 .6 cd 0 .3 cd 5 ■št cu cd 8 .6 od 1.4 ■št 9 rv ■št 3 rv ■št 113.44 3 .0 ■št rv .4 cd co cd ■a c t s a r cd n t cu cu cu ctü cvi ■št od cd lcd i-v oü cu co oü 3 ■št oü co cd oü 4 co oü 3 rv ctü cu rv oü 4 lcd oü cu lcd oü 9 od oü 3 cd 3. 3 o 3. 5 rv oü 4 cd oü 3 rv oü 6 cd Clü le c d cn J2 cd td c o o o cu ctü O ■št ■št O c0 rv o od cd co od o co oü o lcd cd cd .9 cd rv .4 oü 0 cd co 0 cd 1.4 oü cu .6 oü 8 .4 od rv .8 od 8 .9 od 5 .3 ■št cu .4 cd 9 .9 od rv .4 lcd o t e m o o cu cd o o cu rv o o cu c0 o o cu od o o cu o cd cu cd cu \ 10 cu cu 3 4 5 6 rv 8 9 0 11 cu 10 cu cu 3 45 46 Življenjske potrebščine mesečna rast CD o o cn OD CD cn OD CD LTD O co o CD cn o cn OU o ■ŠT CU O cn OD O CD OD O CD CU C^' C^ c^' o LTD C^ C^' cu c^ cp- co c^ c^' c^ o UD O O ■šT c^ c^' t is S £ le or p up OU CD CD LTD ■šT O cp UD 0Ü r-v O CÜ LTD CÜ CU OD OD c^ c^' OD r^ c^' OD c^' CD CÜ LTD c^' c^ c^' OD CÜ LTD c^' OD CÜ OD C^' up s k cd U in r^ UD CD CO r-v ■šT o r^ CD CD LTD OU CD CD op CU ■šT OD CD 0Ü CO OD CÜ ud OD o 0D C^ ■ŠT CU LTD CO ■ŠT OD CD c^ ■šT r^ c^ ^f CD u^ ^f o ■šT o OD ■šT r^ c^ ■šT co LTD O cu UD o co ■šT Repromaterial a n čt CD t >C0 o o o r^ co CD co CD CD ■šT CD co UD CD r^ CD CD •t CD o r^ o co CD •t CD CD r^ o r^ o ■šT CD o UD CD cn CD Skupaj neto a n čt CD W CO

£_ _ cd lcd od o cd cn od o 4 4 lcd o cu cu cn lcd cd " CL ■ ■ cd lcd r^ ■št od cu co r^ od o r^ cd ■št od lcd cd c^ cd cn co cd cn 4. od 4. 4. 4. od od od od od cu cu ou cu cu ou ou cu ou cd .5 > a jd cu ■p 'n " o v o co r^ cu r^ cu lcd " cd cn r^ 4 o od o lcd od " cd cd cu o cu a 4 o od cd cn lcd r^ cn o od cn cn od 4 cu cu o cd cn r^ lcd 4 od o cn o cu od co r^ r^ co cn o cn cn cu o o cu od e o cu od ■št 4 lcd 4 ■št 4 ■št ■št 4 ■št lcd 4 ■št lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd lcd -u co cd £_ cn lcd cn o 4 cn od cd o lcd o od cn o cd 4 od 4 o cu lcd od n o ^št ■št lcd od cn lcd od od ■št cu lcd co cd o od od od od od c^ lcd o cu +3 'č cd cu 4. o od ou ^ od ". 4. od lcd o o od o cu od lcd od o o cu -u td _cd o ■p 'n o cu q w cn lcd " " cd " cu cn cu o " 4 cu cu o o " " O cu lcd 4 lcd o • cn ■šT od cd od lcd od cu co o od o O cu cu ■šT ■ŠT cd od od r^ ■šT o .2 cu cd r^ co o O co co co co o cn cn cn od co co cn cn o cn cn c^ cn cn e co od od od 4 4 od od od od 4 od od od od od od od od 4 od od 4 od od -u n o -u co cd £_ cd ■a ." cd .4 cn od od lcd cd cd o cn o od lcd lcd od od cd " lcd o 4 od lcd cu od od cu lcd d lcd lcd ou ■št co co co cd co cn cd r^ cd co '.p iS co 'č cu cu cu cd cd cd cd cd cd ai "' K K K lcd cd' 4' od od ou cu td lo -u cd cu > £_ JD cu £_ ■p td V " cu od od cu 4 4 cu cn cn lcd cu cd od cd 4 od lcd r^ o r^ 4 co lcd cd cu co cu od r^ o co cu o cn cd co cd lcd cu cn co ■št " cu ■št od o cu cu cu cu cu od od ■št lcd ■št ■št ■št ■št ■št ■št od e 4 cd cn cn cn cn od cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn cn -u co cd £_ ." ." o od r^ od lcd cn cd 4 r^ r^ cn o cu cn od cd o lcd lcd " od od " ou od co cn o lcd O od od ■ŠT o o lcd o cd od ■šT lcd rs lcd lcd lcd co cn e cu cu cu cd o od cu cd ^ ^ cd o" o o o cu ^^ cu cu 0^' od od cu 'č -u -u cd _cd td o ■p td " cu 4 cu " o r^ 4 o od o r^ lcd cn cn 4 cd cd od cu cn " cu 4 cn od cn cu cn o o od cn cu cn r^ cu cd O 4 4 cn od 4 cn cn ■šT o cu r^ co o od o cn co cn cn cn cn cn cn co r^ lcd cd cd o e lcd cn o o o o o o o o o o o o o o o o o o cd cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cd r^ " cn o \ \ cu o o o o o cd o o o o cd o cd " o cu o " o cu cd cu cu cu cu cu cu cu cn cu cu od 4 lcd cd cn cu cu